REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA - vrtec …vrtec-cerknica.splet.arnes.si/files/2016/10/REALIZACIJA-LETNEGA... · 2-3 Razvijati interes in željo za sodelovanje pri GDI. 3-4 Otroci se

REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA

NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016

(gradivo za obravnavo na vzgojiteljskem zboru, svetu staršev in svetu vrtca)

Pripravil: Ravnatelj

mag. Gvido Cigale, univ. dipl. psih.

Cerknica, september 2016

2

1 Vsebina

2 PREDSTAVITEV VRTCA ........................................................................................................................ 3

3 IZHODIŠČA ZA EVALVACIJO ................................................................................................................ 3

4 OKOLIŠČINE IZVAJANJA DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2015/2016 .................................................. 3

5 REALIZACIJA PREDNOSTNE NALOGE .................................................................................................. 4

5.1 GLOBALNI CILJ: ............................................................................................................................... 4

5.2 OPERATIVNI CILJI PO STAROSTNIH SKUPINAH ............................................................................... 4

5.3 EVALVACIJA PREDNOSTNE NALOGE .............................................................................................. 4

5.3.1 ODDELKI 1-2 LETI ................................................................................................................ 4

5.3.2 ODDELKI 2-3 ....................................................................................................................... 8

5.3.3 ODDELKI 3-4 in 2-4 LET ..................................................................................................... 10

5.3.4 ODDELKI 4-5, 5-6 IN HETEROGENI ODDELKI DRUGEGA STAROSTNEGA OBDOBJA ......... 14

6 OBOGATITIVENE DEJAVNOSTI .......................................................................................................... 21

7 HOSPITACIJE V ŠOLSKEM LETU 2015/2016 ...................................................................................... 24

8 IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V ŠOLSKEM LETU 2015/2016 ........................................................... 25

8.1 Skupna izobraževanja ................................................................................................................... 25

8.2 Individualna izobraževanja zaposlenih ......................................................................................... 25

9 SODELOVANJE S ŠOLAMI, KI IZOBRAŽUJEJO DELAVCE ZA POTREBE PREDŠOLSKE VZGOJE ............. 29

10 EVALVACIJA SVETOVALNE SLUŽBE ............................................................................................... 30

10.1 SVETOVALNO DELO ...................................................................................................................... 30

10.2 ORGANIZACIJA PREHRANE IN ZDRAVSTVENO HIGIENSKEGA REŽIMA......................................... 33

11 DELO SPECIALNEGA PEDAGOGA .................................................................................................. 34

3

2 PREDSTAVITEV VRTCA

Vrtec » Martin Krpan » Cerknica je javni zavod, ki opravlja javno službo vzgoje in

izobraževanja za predšolske otroke, po programih, ki jih določi strokovni svet RS za splošno

izobraževanje.

Zavod posluje z imenom Vrtec » Martin Krpan » Cerknica.

Vzgojno izobraževalno delo poteka v enoti Cerknica, enoti Rakek in dislociranih oddelkih v

Grahovem. V šolskem letu 2015/2016 smo zaradi povečanega vpisa otrok izvajali dnevni

program tudi v oddelku v Osnovni šoli Rakek

3 IZHODIŠČA ZA EVALVACIJO

Evalvacija izhaja iz ciljev in vsebin, ki so zapisane v LETNEM DELOVNEM NAČRTU

VRTCA »MARTIN KRPAN« CERKNICA. Realizacija letnega delovnega načrta ostalih

področij je bila opravljena na podlagi dokumentacije in evalvacije strokovnih aktivov.

4 OKOLIŠČINE IZVAJANJA DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2015/2016

Dnevni program je vrtec izvajal v enoti Cerknica, enoti Rakek, dislociranih oddelkih Grahovo,

začasno pa tudi v OŠ Rakek. 1.9. 2015 je bilo v vrtcu skupno 26 oddelkov, v katerih je bilo

prostora za 471 otrok.

V celodnevni program vrtca so bili konec leta 2015 vključenih 3 otroci s posebnimi potrebami,

katerim je bila nudena strokovna pomoč specialne pedagoginje.

V šolskem letu 2015/2016 smo izvajali tudi program Cicibanovih uric. Vključenih je bilo 18

otrok. Program smo izvajali v dveh skupinah trikrat tedensko.

4

5 REALIZACIJA PREDNOSTNE NALOGE

5.1 GLOBALNI CILJ: V vrtcu spodbujamo razvijanje vseh glasbenih področij.

5.2 OPERATIVNI CILJI PO STAROSTNIH SKUPINAH

Starostna

skupina

Operativni cilji

1-2 Otrok se odziva na glasbo s pripevanjem.

2-3 Razvijati interes in željo za sodelovanje pri GDI.

3-4 Otroci se seznanijo in srečajo z ljudsko umetnostjo.

3-6, 4-5 in 5-6 Omogočiti otrokom pestro glasbeno izvajanje (ki zajema ritmično

izreko, igranje na glasbila ter petje pesmi).

5.3 EVALVACIJA PREDNOSTNE NALOGE

5.3.1 ODDELKI 1-2 LETI

5.3.1.1 POVZETEK OPISA DEJAVNOSTI

5.3.1.1.1 DEJAVNOSTI PO ODDELKIH:

vsakodnevno prepevanje

različnih otroških in ljudskih

pesmi (za in ob različnih

priložnostih),

igranje na instrumente (flavta,

kitara, citre, klavir, bobni),

glasbene uganke (ugotavljanje

pesmi po zaigrani melodiji na

instrument),

5

samostojno igranje otrok na lastne in male instrumente (tudi glasbene cevi) ter

»instrumente«, ki so jih »iznašli sami« (tolčenje dveh domini skupaj, udarjanje po škatli

…),

slušno prepoznavanje različnih

zvokov,

vsakodnevno izvajanje bibarij

(celoletna vsebina »Potujoča biba«) in

plesanje bansov,

ples ob predvajani glasbi (vodena

koreografija, samostojno izražanje),

rajanje v krogu ob petju,

poslušanje različnih zvrsti glasbe,

poslušanje predvajanih zvokov iz narave,

poslušanje predvajanega oglašanja živali,

poslušanje glasbenih vsebin (poslušanje, poslušanje miže, opazovanje, raziskovanje

zvokov različnih barv, glasnosti, trajanja, višine),

poslušanje z gibanjem,

opazovanje in ponavljanje bibarij,

glasbeno obarvano praznovanje rojstnih dni otrok,

izmišljanje besedila na dano melodijo (opazili smo dva otroka v skupini),

ogled lutkovnih predstav, ki so glasbeno obarvane.

5.3.1.1.2 SODELOVANJE VEČ ODDELKOV ALI CELOTNE ENOTE

poslušanje petja starejših otrok iz skupine

»Levčki«,

reševanje glasbenih ugank in poslušanje

petja otrok iz skupine »Slončki«,

poslušanje igranja na klavir pomočnice

Elvire Semič iz skupine »Ribice«,

otroci iz skupine Slončki (vzgojiteljica

Tatjana), so nam zapeli pesmice o vozilih,

ob tem še zaplesali in pokazali slikovne uganke,

otroci iz skupine Kresničke (vzgojiteljica Marta), so nam zapeli pesmi, zaplesali,

6

glasbeno doživetje so nam podali tudi otroci

iz skupine Tigrčki (vzgojiteljica Barbara), ki

so nam predstavili povsem nove pesmi, pete

ob spremljavi klavirja, medsebojno

sodelovanje med oddelki (skupno

seznanjanje in utrjevanje ljudskih pesmi in

plesov) – celoletni projekt,

druženje otrok z drugimi skupinami ob

različnih priložnostih,

glasbeno-lutkovne predstave: Zajček Uh, Hruška Debeluška, Zimska pravljica, »

Zabavni počitek«,

koncert strokovnih delavk z ljudskimi pesmimi,

5.3.1.1.3 SODELOVANJE Z OKOLJE, POVEZANO S PREDNOSTNIM CILJEM

nastop opernega pevca g. Jožeta Oblak,

skupaj s spremljevalcem na klavir

(Tadejem Zalarjem) in na klavirski

harmoniki (Urbanom Malcom),

poslušanje petja študentke petja

Marjetke Prudič,

nastop Sabine in Helene Švigelj

(pianistka in violončelistka) –

doživljanje klasične glasbe na malo

drugačen način, opazovanje, poslušanje

in seznanitev z novim instrumentom (violončelom)

nastop dveh dijakinj na klavirju, kjer so ju poslušali, opazovali in pripevali že znane

otroške pesmi Policijski trobilni kvintet,

obisk različnih glasbenikov, in sicer: baritonist, flavtistka, violončelist,

koncert varovancev VDC Cerknica,

vzgojiteljica ga. Brigita Hribar - seznanjanje otrok z notranjskim ljudskim plesom

»Požugana«,

nastop folklorne skupine KD RAK Rakek,

nastop praktikantke Viline Rajk z igranjem na klavir, violino in petjem,

nastop osnovnošolcev z igranjem na klavir, violino, klarinet in petjem.

7

5.3.1.1.4 SODELOVANJE S STARŠI, POVEZANO S PREDNOSTNIM CILJEM

glasbena pravljica »Medved išče

pestunjo« (izvedeno na srečanju za

starše),

starši so nam omogočili poslušanje

različnih glasbenikov, dali so pobude,

kako in s kom bi dejavnosti v vrtcu še

lahko popestrili, pripravljeni so bili

pomagat, npr. pripeljali so svoje starejše

otroke, da so nam zaigrali na različne

instrumente.

5.3.1.1.5 KONKRETNI DOSEŽKI IN NAPREDEK OTROK

petje enostavnih pesmic,

prepoznavanje pesmic po melodiji,

sodelovanje pri izvajanju bibarij in bansov,

zanimanje za zvoke iz narave,

prepoznavanje zvokov,

odzivanje na glasbeno dinamiko,

spontano petje ima nekatere nove lastnosti, ponavljajo se raznoliki intervali, in sicer

terce, kvarte in kvinte, nizi tonov v velikih sekundah,

pridobili so občutek za ritem, ki ga ponazarjajo z lastnimi instrumenti(ko zaslišijo pesem

poiščejo glasbilo in nanj zaigrajo,

velikokrat sami dajo pobudo za petje med ogledovanjem otroških knjig in slikanic tako

da sami zapojejo delček pesmi (par besed).

5.3.1.2 DOSEGANJE CILJEV

Otroci so glede na dosežke dosegli različna merila, kar nekaj jih je tudi preseglo. Cilj smo

dosegli, nekateri posamezniki so ga presegli oz. ga nadgradili. Na glasbo se ne odzivajo le s

pripevanjem (mrmranjem), ampak s petjem posameznih besednih vez oz. nekateri pesem

zapojejo samostojno v celoti, brez spodbude strokovne delavke. Največja sprememba je, da so

nekateri otroci začeli govoriti in posledično pripevati. Otroci dlje časa aktivno poslušajo,

opazujejo in tudi več ponavljajo. Pesmice prepoznajo, kar izrazijo z veseljem. Določene pesmi

so jim bolj priljubljene, jih želijo večkrat slišati, pripevati in tudi večkrat ponoviti. Ob

8

ogledovanju ilustracij v knjigah, slik na temo meseca, se otroci že spomnijo na določene

pesmice. Sprememba je tudi pri prepoznavanju zvokov iz narave, prepoznavanju glasnosti,

tempa. Otroci se drugače odzivajo in s tem pokažejo svoj napredek in razvoj. Otroci ločijo tihe

in glasne zvoke.

5.3.2 ODDELKI 2-3


5.3.2.1.1 DEJAVNOSTI PO ODDELKIH

V oddelkih so izvajali različne oblike glasbeno didaktičnih iger:

iskanje vira zvoka,

gibanje glede na zvok,

prepoznavanje in odzivanje na zvok

različnih inštrumentov,

spoznavanje malih inštrumentov in

izvajanje glasbeno didaktičnih iger z

njimi,

podajanje izmišlarij,

detektivi za zvoke,

igranje na lastne ali male inštrumente,

povezano z dogajanjem v okolju,

iskanje fotografij inštrumentov ob

igranju zvoka,

oponašanje glasov …

5.3.2.1.2 SODELOVANJE VEČ ODDELKOV ALI CELOTNE ENOTE:

Strokovne delavke oddelkov so pripravile tri primere glasbeno-didaktičnih iger v pisni obliki za

oddelke starosti 2-3 let in si jih izmenjale.

5.3.2.1.3 SODELOVANJE Z OKOLJEM

Oddelke je obiskala upokojena učiteljica glasbe Gertruda Zigmund, s katero so se otroci igrali

glasbeno-didaktično igro Papapapagaj, obenem pa spoznali in delno usvojili igranje na male

inštrumente samo ob določenem besedilu pesmi.

9

Ostalo sodelovanje z okoljem je bilo podobno kot v

drugih starostnih skupinah, večina tega sodelovanja

ni bilo povezanega z glasbeno-didaktičnimi igrami

5.3.2.1.4 SODELOVANJE S STARŠI:

Organiziran je bil skupni pohod po poljskih poteh,

kjer so otroci in starši izvajali različne glasbene

naloge – igranje na kamenčke ob petju, poslušanje

zvokov iz narave,…)

5.3.2.2 KONKRETNI DOSEŽKI IN NAPREDEK OTROK

otroci zelo radi izvajajo glasbeno-didaktične igre in upoštevajo pravila,

otroci posegajo po instrumentih in nanje igrajo, priložnostni glasbeni kotiček je ves čas

zaseden,

otroci prevzemajo vzgojiteljevo vlogo in vodijo skupino otrok, ki si izberejo instrumente,

otroci znajo poimenovati instrumente, ki jih imajo v svoji glasbeni škatlici in vsak zvok

instrumenta je otrokom asociacija na določeno žival (ropotulja – miška, orehove lupinice

– žaba, palčke – zajček, kamenčki – konjiček, brenkica- veverica),

otroci ločijo tiho in glasno igranje in znajo tako tudi igrati,

nekaj otrok loči počasen in hiter ritem, hitro in počasno gibanje.

otroci na sprehodu poberejo kamenčke, nanje začnejo igrati in zraven prepevati znane

pesmice, ki smo se jih naučili v vrtcu,

otroci znano melodijo mrmrajo – med igro,

na znano melodijo se otroci začeli izmišljevati besedilo,

veliko otrok prepozna znane pesmi ob poslušanju melodije na flavto ali zvončke,

otroci so spoznali in usvojili razliko med gibanjem in mirovanjem,

otroci pesmi spremljajo s ploskanjem - uporabljajo lastne instrumente (dajejo določen

ritem) in hkrati pojejo: Kuža Pazi, Ježek in medved,

nekatere pesmi gibalno uprizarjajo in hkrati pojejo,

večina otrok ločila vse tri male instrumente in jih povežejo z gibanjem živali.

Otroci so ob prosti igri ob ponujenih inštrumentov imeli možnost samostojno izvajati

GDI, a so inštrumente uporabljali na drugačen način

GDI prepoznavanje zvokov bobna v pesmi - to je edina GDI, ki jo otroci izvedejo

samostojno, z lastnim interesom in brez pomoči strokovnih delavk.

10

Za dosežke in napredke je bilo potrebno v skupini večkrat izvajati eno in isto glasbeno-

didaktično igro. Otroci so potrebovali čas, da so razumeli in pokazali napredek v doseganju

ciljev. Poudariti je potrebno, da smo prišli do ciljev postopoma od lažjega k težjemu.


Kot glavi cilj naše prednostne naloge RAZVIJATI INTERES IN ŽELJO ZA SODELOVANJE

PRI GLASBENO DIDAKTIČNIH IGRAH lahko po vseh izvedenih dejavnosti ugotavljamo, da

so ga večina otrok v oddelkih 2-3 let dosegli. Otroci z aktivnim sodelovanjem pokažejo interes

za igro.

Pri konkretnih ciljih pa so opazile razlike med posamezniki, zazna se interes, veselje in želja

po glasbi, opazi se že kdo od otrok ima dobre glasbene sposobnosti,…

5.3.3 ODDELKI 3-4 in 2-4 LET


5.3.3.1.1 DEJAVNOSTI PO ODDELKIH

vključevanje petja in plesov in rajalnih iger

v vsakodnevno dogajanje,

učenje formacij v različnih dnevnih

dejavnostih,

prikaz znanih plesov drugim otrokom,

»Potujoča torbica« s knjigo Pojte, pojte

drobne ptice,

Obiski starih staršev v oddelku,

recitacije iz zbirke knjig Enci benci na

kamenci,

glasbeni kotiček,

spoznavanje in usvajanje otroških pesmi,

spoznavanje ljudskih inštrumentov (lončeni

bas, citre, žvrgla, perilnik, orglice),

igranje na ljudski inštrument (izdelali smo

bas iz jogurtovega lončka in slamice),

11

seznanjanje z ljudskimi izštevankami,

branje in pripovedovanje slovenskih ljudskih

pravljic iz knjige Babica pripoveduje,

prepevanje ljudskih pesmic,

pogovor ob zapisih staršev otrok, kako je

bilo včasih, ko so bili oni majhni.

5.3.3.1.2 SODELOVANJE VEČ ODDELKOV

skupen tematski sklop TAKO KOT

NEKOČ,

strokovne delavke odd. 3-4 let smo ustvarile

»vaško dogajanje« v katero smo vključile

različne dogodke (stara oblačila, frizure,

igrice, različna opravila in petje ob opravilih,

igranje na inštrumente),

sodelovanje in izmenjave med oddelki (pust,

Moj klobuk 'ma tri luknje, Gregorjevo,

nastopi otrok za druge skupine),

celoletni projekt spoznavanja ljudskih

plesov in pesmi.

zaključna prireditev Rdeče češnje rada jem

glasbene dramatizacije in lutkovne

predstave,

pustna tradicija preko pesmi in glasbene

pravljice Maškare, J. Bitenc,

koncert strokovnih delavk.

12


Obiskali so nas:

varovanci VDC Cerknica,

Folklorna skupina Rak Rakek,

folklorna skupina OŠ Cerknica,

Policijski trobilni kvintet,

Jože Oblak, Urban Malc in Tadej Zalar,

Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana,

Vilina Rajk,

OŠ Rakek, Ajda Perko, Job in Taia

Doles, Dunja Halilagić,

nastop plesalk sekcije za balet in

sodobni ples kulturnega društva Rak Rakek.

5.3.3.1.4 SODELOVANJE S STARŠI

pomladno srečanje »LEPO JE

POMLAD` NA SVET`«,

starši so pomagali otroku pri nalogi iz

Potujoče torbice,

starši so nam pomagali pri

organizaciji različnih obiskov babic in

dedkov,

nastop flavtistke,

nastop violončelista,

nastop baritonista.

5.3.3.2 KONKRETNI DOSEŽKI IN NAPREDKI OTROK

Otroci radi plešejo in se gibalno izražajo. Njihov velik interes za sodelovanje v rajalnih igrah,

zanimajo jih tudi nove, kažejo željo po spoznavanju starih ljudskih plesov. Otroci so napredovali

v orientaciji po prostoru. Hitro si zapomnijo, nimajo težav pri uvajanju in spoznavanju drugačnih

gibanj. Prevzamejo posamezno vlogo in potek plesne igre. Otroci podajo idejo za igro. Ob

poslušanju oz. predvajanju glasbe, spontano izvajajo plesne dejavnosti in vabijo na ples. Nekateri

znajo organizirati ples in poiskati rekvizite (metla). Otroci so usvojili različne formacije (krog,

kača, par, kolona), ter tudi medsebojno izmenjavanje formacij (ples z metlo: kolona - par). Otroci

so pridobili samozavest in boljšo samopodobo. Ponosni so na svoje dosežke, ko vidijo, da

13

zmorejo in so nagrajeni s pohvalo, aplavzom, vedo, kaj pomeni nastopanje, pogumno in naglas,

znajo rokovati z mikrofonom. Otroci so izboljšali razumljivost besednega izražanj, njihov govor

je jasnejši.

Otroci samostojno igranje na glasbene zvončke. Otroci so si ob zvončkih začeli izmišljevati

nove melodije in pri tem peli znana besedila ali izmišljarije. Otroci so samostojno oblikovali

kolono, ki je korakala v ritmu. Med dnevno rutino je ves čas zaznati petje. Otroci pojejo znane

pesmi, izmišljarije, fantom pa so blizu šaljive recitacije (Enci benci na kamenci). Sprva so se

predvsem starejši fantje izogibali plesnim in glasbenim dejavnostim, preko glasbenih

zvončkov, ritmičnih instrumentov in šaljivih recitacij, so preoblikovali svoj odnos do glasbe, ki

jo zdaj z veseljem izvajajo. Tako so za glasbene dejavnosti vedno motivirani vsi otroci


Otroci v skupini funkcionirajo povezovalno. Čutiti je njihovo pripadnost vsakega posameznika

posebej. Gibalno izražanje jim nudi raziskovanje telesa, prostora, ritma, glasu….

Njihova radovednost nima meja, zanima jih še vse kar ne vedo in znajo. Vsakega izziva se

veselijo, ker ob njem spoznavajo svoje spretnosti in sposobnosti, ter hkrati urijo nove. Največji

napredek je pri samostojnem izvajanju glasbenih dejavnosti otrok. Glasbene dejavnosti so za

otroke postale igra po želji. Preko tega se je pri otrocih izboljšal občutek za ritem, postali so bolj

ustvarjalni (veliko izmišljarij), s pomočjo glasbenih zvončkov samostojno igrajo različne

melodije. Kot največji napredek pa strokovni delavki zaznavava to, da je glasba priljubljena pri

vseh otrocih v skupini. Otroci kažejo zelo velik interes za različne rajalne igre in ljudske plese.

Pesmi jim hitro pridejo v ˝ušesa˝, koraki pa v ˝noge˝. Med izvajanjem rajalnih iger so otroci

sproščeni, razigrani in nasmejani. Cilje smo dosegali preko vseh dejavnosti in dnevne rutine in

ne samo preko glasbe in rajalnih iger.

14

5.3.4 ODDELKI 4-5, 5-6 IN HETEROGENI ODDELKI DRUGEGA STAROSTNEGA OBDOBJA


5.3.4.2 DEJAVNOSTI PO ODDELKIH

glasbeno didaktične igre,

glasbena tombola oz. glasbeni

talončki,

glasbeni kotički v igralnicah,

glasbene uganke,

spoznavanje in učenje ljudskih in

otroških izštevank in ritmična izreka

le-teh,

uporaba lastnih instrumentov pri

izreki izštevank in pri petju nekaterih

pesmic,

spoznavanje in izvajanje rajalnih

iger,

spoznavanje ljudskih plesov in

pesmi,

spoznavanje modernih plesov ter

plesov sveta (španski, afriški),

spoznavanje različnih ljudskih

glasbil in zvočil (perilnik, lončeni

bas, žaba, klopotalo, žvrgljo, citre,

orglice, različne piščalke,

harmoniko,…),

igranje na ritmične instrumente,

spoznavanje in igranje na melodične

instrumente (pentatonika, metalofon,

ksilofon, cevasti resonatorji, glasbene cevi, citre, sintetizator, pojoči zvončki),

izdelovanje instrumentov,

spoznavanje, poslušanje in izvajanje različnih glasbenih pravljic,

15

poslušanje in ponavljanje ritmičnih in melodičnih motivov,

poslušanje, prepoznavanje, razvrščanje in razlikovanje glasbenih primerov (zvrsti),

izvedba glasbeno plesnih nastopov za starše,

Palček Bralček/Palček Muzikalček z glasbeno vsebino – igranje na glasbene zvončke,

metalofon, izštevanke, glasbene izštevanke, izdelovanje glasbil...,

poslušanje in posnemanje zvokov iz narave in okolja,

sestavili smo pevski zborček, ki se je naučil pet avtorskih pesmi,

usvajanje novih pesmic in petje že znanih pesmi (ljudske, umetne, tuje…),

poslušanje igranja vzgojiteljice na flavto, klavir, kitaro,

karaoke,

poslušanje različnih zvrsti glasbe (CD, različni izvajalci),

pevski zborček,

likovno izražanje doživetja ter predstave glasbenega dela,

sodelovanje v glasbeni dramatizaciji,

jutranji pozdrav s petjem,

izražanje doživljanja glasbe s plesom, gibom,

dan za glasbo (en dan v tednu namenjen glasbenim dejavnostim).

5.3.4.2.1 SODELOVANJE VEČ ODDELKOV

sodelovanje oddelkov pri izvedbi

glasbenih pravljic,

spoznavanje otroških pesmi v

španskem, nemškem in

angleškem jeziku,

poslušanje policijskega trobilnega

orkestra,

poslušanje klavirsko godalnega

dueta,

poslušanje dveh koncertov

opernih pevcev,

poslušanje narodno zabavne glasbe,

16

obisk in ogled folklornega

nastopa (odrasla in otroška

folklorna skupina),

učenje ljudskega plesa (med

oddelkoma),

ogled generalk za nastopov za

starše (med oddelki),

koncert strokovnih delavk enote

Rakek,

skupni glasbeni tematski sklopi,

pustovanja (sodelovanje med oddelki, s šolo),

skupno načrtovanje in usvajanje

ljudskih pesmi in plesov za

zaljučno prireditev,

predstavitev in učenje ljudskega

plesa Požugana,

zaključna prireditev Rdeče češnje

rada jem ob koncu šolskega leta,

glasbena Novoletna pravljica,

ogled baletnega nastopa,

obisk glasbenikov in predstavitev

instrumentov: flavta, violončelo,

bariton, klaviature, harmonika,

violina, klarinet…,

novoletna zabava (ples, karaoke),

druženje z mlajšimi otroki (petje

pesmic),

glasbeni nastop na temo Promet za

jaslične oddelke,

glasbena pravljica Dedek Mraz

(starejši oddelki za mlajše otroke),

nastop otrok v Domu upokojencev.

17


Glasbena šola Frana Gerbiča –

glasbena matineja,

Teater za vse Jesenice (glasbeno

obarvan abonma),

Baletna sekcija KD Rakek,

plesne šole Evora, Tea Tomažič,

VDC Cerknica,

g. Ludvik in ga. Štefka Prevc,

folklorna skupina učencev OŠ

Cerknica,

ga. Brigita Hribar, OŠ Cerknica,

operni pevec g. Jože Oblak,

operni pevki ga. Barbare Tanze in ga.

Rebeka Dragolič,

narodno zabavni ansambel Ugib,

Policijski trobilni kvintet,

Sabina in Helena Švigelj (pianistka in

violončelistka),

Osnovna šola Grahovo,

Damjana Urh – MIŠKOLINČEK,

Dom upokojencev v Cerknici,

OŠ Cerknica (ogled glasbenega nastopa četrtega razreda).

18

5.3.4.2.3 SODELOVANJE S STARŠI

obisk folklorne skupine Bloke

(spoznavanje ljudskih plesov in

pesmi),

obisk starša (spoznavanje

sodobne glasbe in izraznega

plesa),

obisk staršev (spoznavanje

otroških pesmi v tujem jeziku),

družabno srečanje (glasbeni

nastop s predstavitvijo ljudskih

pesmi in plesa),

obisk starša (predstavitev

španskega plesa),

sodelovanje starša ob praznovanju

rojstnega dneva (predstavitev

diatonične harmonike),

sodelovanje staršev s prinašanjem

potrebnega materiala za glasbeni

kotiček,

sodelovanje staršev pri nalogi

glasbene vsebine iz potujoče torbice Palček Bralček,

nastopi otrok za starše,

starši so pomagali oz. priporočili glasbenike, ki so obiskali vrtec,

obiski babic in dedkov v oddelku s predstavitvijo glasbil.

5.3.4.3 DOSEŽKI IN NAPREDEK OTROK

Velik napredek otrok na glasbenem področju, ki ponekod celo presega razvojno stopnjo

posameznikov.

Velik napredek je bilo opaziti pri posameznih otrocih, ki med letom niso sodelovali pri

petju, ob koncu leta pa so samozavestno sodelovali na nastopu za starše (petje, ples,

izštevanke).

19

Otroci so se naučili veliko pesmic. Prepevanje se je, v primerjavi s preteklim letom

pogosteje pojavljalo tudi pri prosti igri, na sprehodih, med vožnjo z avtobusom,

predvsem posamezno ali v manjših skupinah.

Izmišljevali so si nova besedila na že znano melodijo.

Vsi otroci, tudi mlajši so jutranji pozdrav zapeli z melodijo (na začetku velike težave,

sami so rekli, da jih je sram).

Velik napredek je opazen pri samostojnem petju.

Brez težav usvojijo nova besedila pesmi.

V več skupinah se kaže večji interes dečkov za petje pred skupino.

Večkrat samostojno izvedejo glasbeni nastop pred skupino-zborček.

Po melodiji prepoznajo pesem, ki jo znajo peti.

Napredek skupine na področju petja pesmi je predvsem ta, da kot zborček pojejo bolj

enotno, upoštevajo ritem in tempo, premore, bolj sledijo glasbeni spremljavi.

Otroci so hitro usvojili rajalne igre in ljudske plese. Napredovali so pri skupinskih

plesih in pri plesu v parih. Plešejo lepo in umirjeno in pozorno sledijo glasbi.

Osvojili so plesne motive, postavitev v par, koreografijo plesa, ples po ritmu.

Spontano izvajajo rajalne igre.

Otroci so izboljšali občutek za ritem. Izštevankam so dodajali izmišljarije.

Zelo velik interes in napredek so pokazali pri dramatizaciji glasbenih pravljic. Otroci so

radi nastopali tako pred drugimi otroki kot pred starši. Ponosno in odgovorno.

Brez dodatne spodbude posegli po malih inštrumentih, ki so jih imeli ves čas na

razpolago v glasbenem kotičku,

Preko različnih dejavnosti so si razvijali zaupanje v lastne sposobnosti.

Otroci so pridobili na samozaupanju in samozavesti. Sposobni samostojno nastopati

pred gledalci.

Znane izštevanke spontano pripovedujejo npr. ob risanju ali jih uporabijo pri izštevanju

ob različnih priložnostih.

Pridobili smisel za ritem.

Kažejo glasbeni okus, tako da sami izbirajo glasbo.

Bolj intenzivno doživljajo glasbo. Doživljanje znajo likovno, gibalno in besedno

izraziti.

Otroci znajo zbrano prisluhniti predvajani glasbi, prepoznajo glasbila, ki so jih slišali,

ločijo instrumentalno in vokalno glasbo. Zelo radi se ob poslušanju tudi izražajo z

20

gibanjem. Znajo tudi besedno izraziti, kakšno glasbo so slišali (žalostno, veselo,

grozljivo...).

Otroci so s pomočjo potujoče torbice s priloženo pesmarico z barvnimi notami pridobili

veselje do igranja na glasbilo, saj so zmogli sami »brati« zapis melodije in jo izvajati.

Manjša skupina otrok je na cevastih resonatorjih preizkušala igranje, prestavljali so cevi

ter sproti zapisovali tone na list papirja. Zapis so nato ponovno preigravali.


S pestro izbiro dejavnosti smo v celoti dosegli cilje in merilo. Velik dosežek je nastop otrok za

starše, ki je obsegal raznolik in bogat program. Otroci so se zelo izkazali tako pri sami igrici

kot pri pripovedovanju izštevank, petju pesmic in spremljanju na improvizirane ter naravne

instrumente, ob spremljavi klavirja, prečne flavte in kitare kot tudi pri plesih. Velika potrditev

so bili starši, ki so nas zelo pohvalili.

21

6 OBOGATITIVENE DEJAVNOSTI

V vrtcu so v šolskem letu 2015/2016 potekale različne obogatitvene dejavnosti, ki so bile

izvedene preko povezovanja strokovnih delavcev in enot, izmenjave strokovnih delavcev med

oddelki, sodelovanja s starši in različnimi inštitucijami. Največ obogatitvenih dejavnosti je bilo

povezanih s prednostno nalogo in so predstavljene v predhodnem razdelku. V šolskem latu

2015/2016 je bil prvič izveden gibalni program Krpanček. Le-ta je zelo dobro uspel, saj so bile

dejavnosti prilagojene potrebam otrok in zmožnostim vrtca. Oddelki so pripravljali razstave za

Zdravstveni dom Cerknica.

Vključevanje otrok v lokalno okolje

obisk knjižnice,

obisk kmetije,

obisk čebelarjev,

obisk komunale,

predstavitev gasilcev,

obisk glasbene šole,

obisk lovca, policajev, gasilcev, skavtov …,

predstavitev poklicev

obisk varstveno delavnega centra,

obiski osnovnih šol Rakek, Grahovo, Cerknica,

Glasbena matineja,

predstava za starše novincev

Kulturna in naravna dediščina

srečanje s čebelarji,

sodelovanje z aktivom kmečkih žena »Klasje«,

Škratovanje in Snežakov večer,

praznovanje prihoda letnih časov,

pustovanje.

22

Trajnostni razvoj

obisk Doma upokojencev in Varstveno delovnega centra,

teden otroka,

obiski in sodelovanje med skupinami,

obisk ekološke kmetije,

tradicionalni slovenski zajtrk.

Krepitev lastnih potencialov in samopodobe otroka, skrb zase

lutkovni abonma,

Palček bralček,

praznovanje rojstnih dni,

kolesarčki,

prireditve za starše,

Obogatitev kulikularnih področij

lutkovne predstave,

predstave za otroke (v izvedbi strokovnih delavcev),

gledališka predstava v izvedbi dijakov Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina,

glasbeni koncert,

Cicikros,

program Kolesarček,

tečaj rolanja,

orientacijski izleti,

čutna pot.

Sodelovanje s starši

Krpanove igre,

srečanja s starši in predstavitve za starše,

izleti s starši,

delavnice in srečanja s starši.

23

Druge obogatitvene dejavnosti

dobrodelna akcija – zbiranje zamaškov,

izleti oddelkov najstarejših otrok,

slavnostno kosilo,

sodelovanje v projektu Žogarija,

24

7 HOSPITACIJE V ŠOLSKEM LETU 2015/2016 V šolskem letu 2015/2016 je bilo opravljenih 35 hospitacij v oddelkih. V oddelkih 2-3 je bil

poudarek na sprehodih brez vrvice. V vseh oddelkih so do konca šolskega leta otroke navadili

na pot brez vrvice. Učenje je potekalo postopoma, novinci so pričakovano spretnosti usvajali

počasneje. V oddelkih 3-4 je bil poudarek na spremljanju proste igre. Opaziti je bilo prosto igro

na izrazito različnih nivojih. V treh oddelkih se je pokazala spretnost strokovnih delavcev, da so

z vključitvijo v igro neopazno nagradili igro otrok in jo dvignili na višji nivo. V nekaterih

oddelkih so bili uporabljeni zelo raznoliki materiali. V enem oddelku se je pojavilo prepogosto

prekinjanje proste igre, v enem oddelku je bila prosta igra preslabo organizirana. Menimo, da bo

napredek pri vključevanju proste igre v življenje vrtca mogoče doseči preko izmenjave dobrih

praks. Izveden je bil tudi vprašalnik o prosti igri v oddelkih 3-4. V oddelkih 4-5 in 5-6 so bile

spremljane umirjene dejavnosti po kosilu. V mesecu oktobru je bil organiziran sestanek, na

katerem je vodstvo izrazilo pričakovanja o organizaciji dejavnosti po kosilu. Glede na pretekla

leta je bilo opazno, da se v tem času več bere in manj posluša glasbo na zgoščenkah, otroci v

oddelkih 5-6 so imeli večinoma na izbiro počitek in umirjene dejavnosti (še vedno so prisotna

različna stališča do organizacije dejavnosti po kosilu med strokovnimi delavci). V oddelkih 4-5

se je možnost izbire pojavila proti koncu šolskega leta. Veliko spremembo pri organizaciji je

prinesel nakup blazin, ki so primernejše za dejavnosti po kosilu kot stoli. Otroci so se zelo dobro

odzvali na novost, dejavnosti so bile tako obogatene. S spremembo režima zaklepanja vrat smo

starejšim oddelkom omogočili tudi dejavnosti na prostem. Nekatere hospitacije so se nanašale

na spremljanje posameznih strokovnih delavcev.

25

8 IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V ŠOLSKEM LETU 2015/2016

8.1 Skupna izobraževanja

Naslov izobraževanja Udeleženci

Varnost na igrišču Strokovni delavci

Ljudska glasba v plesni pravljici – Mojca Leban Strokovni delavci

Plesna delavnica – interno izobraževanje (Melita Petrič Petrović) Strokovni delavci

Ustvarjanje ob glasbi – dr. Bogdana Borota Strokovni delavci

HACCP v kuhinji – interno izobraževanje (Neža Nježič Zajc) Zaposleni v kuhinji

Uporaba čistil v kuhinji Zaposleni v kuhinji

Varnost pri delu in požarna varnost Zaposleni po razporedu

Prehod otroka iz vrtca v šolo (delavnica v izvedbi strokovnih

služb vrtca) Starši in strokovni delavci

8.2 Individualna izobraževanja zaposlenih Udeleženec Naziv izobraževanja

1. BENČAN MILKA Posvet - Letno poročanje za določene in druge uporabnike EKN

2. CASERMAN ANDRAŽ Konferenca "nadarjeni in talentirani predšolski otrok"

Študijska skupina

3. CIGALE GVIDO

Strokovni seminar Obveznosti varstva osebnih podatkov po novi uredbi

Novi obrazci za objave in funkcionalnosti prenovljenega portala javnih naročil v praksi

Aktiv ravnateljic in ravnateljev samostojnih vrtcev in vrtcev pri OŠ

Strokovno srečanje ravnateljev in ravnateljic vrtcev

Javna dela 2016

»INTERVENTNI UKREPI 2016-2017 IN SISTEMSKE REŠITVE STATUSA RAVNATELJA«

4. CIGALE TINA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

4. strokovno srečanje za strokovne delavce, Različni otroci in enake možnosti

5. DERENČIN MOJCA Študijska skupina

6. DOVJAK NINA MIB - Naravoslovne delavnice

Matematične delavnice

7. DROBNIČ DUŠANKA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

26

8. DROBNIČ SARA

Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU


Študijska skupina

9. FATIĆ SABINA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

Študijska skupina

10. FRANK MANICA Študijska skupina


11. GALIANI SIMONA Seminar Učinkovito nastopanje v javnosti

Študijska skupina

12. GORJUP HELENA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

13. HORJAK TATJANA Študijska skupina

14. HORVAT MILJANA 4. strokovno srečanje za strokovne delavce, Različni otroci in enake možnosti

15. IVANČIČ VLASTA Seminar Učinkovito nastopanje v javnosti


16. JERMAN NIKA MIB - Naravoslovne delavnice

17. JESENŠEK IVANKA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

18. JUVANČIČ URŠKA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

Študijska skupina

19. KORDIĆ NATAŠA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

Seminar "Igre za razvijanje pozornosti in koncentracije"

Študijska skupina

20. KOVAČ MIHAELA Konferenca "nadarjeni in talentirani predšolski otrok"


21. KRAŠEVEC ELVIRA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

22. KRAŠEVEC ELVIRA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

Študijska skupina


23. KRAŠEVEC URŠKA Matematične delavnice


24. LJUBIČIĆ VIKTORIJA MIB - Naravoslovne delavnice

25. MAČEK JASNA 12. Strokovni posvet dobrih praks v vrtcih - miselni izzivi v vrtcu


I. strokovna konferenca - PROMOCIJA ZDRAVJA V VIZ

26. MAHNE ROMANA Študijska skupina


27. MEDEN ERNA Seminar za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom

Delavnica odbiranja in izročanja arhivskega gradiva s področja vzgoje in izobraževanja

28. MEDEN MIHAELA Študijska skupina

29. MEDEN NINA MIB - Naravoslovne delavnice


27

30. MELE BARBARA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

Študijska skupina

31. MODIC KATJA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

32. MULEC LJUBA Študijska skupina


33. NJEŽIČ ZAJC NEŽA

Delovni sestanek OPZHR-skupine za javna naročila

19. Obljubljanski aktiv OPZHR

Higiena živil in moderne prehranske prakse

Evidenčna (minorna) naročila in naročila male vrednosti v luči novega zakona o javnem naročanju (ZJN-3)

Nabava lokalne hrane preko javnih naročil v vzgojno-izobraževalnih zavodih

34. OKOLIŠ BERNARDA

Seminar Avtizem

Strokovni posvet z delavnicami: Vzgoja in izobraževanje otrok in mladih s posebnimi potrebami,

XXIV.Izobraževalni dnevi, Kako lahko drugače? - Socialna vključenosti otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami

Republiški aktiv specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, dvorana Zveze društev Sožitje, Samova 9/II, Ljubjana

Seminar "Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu"

Republiški aktiv sprecialnih in rehabilitacijskih pedagogov

35. OPEKA BRIGITA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

36. OPEKA BRIGITA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

Študijska skupina


37. OTONIČAR JASNA Študijska skupina

38. PENCA ALJOŠA Varnost otroških igrišč - usposabljanje pregledovalcev igrišč

39. PERKO MIRJANA 12. Strokovni posvet dobrih praks v vrtcih - miselni izzivi v vrtcu

Študijska skupina

40. PETRIČ ROMANA MIB - Naravoslovne delavnice


41. PETRIČ NATAŠA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

Študijska skupina

42. PETRIČ PETROVIĆ

MELITA



Študijska skupina

43. PLEČNIK SAŠA Študijska skupina

44. PRIMOŽIČ ANDREJA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

I. strokovna konferenca - PROMOCIJA ZDRAVJA V VIZ

Študijska skupina

45. PRUDIČ JUDITA 12. Strokovni posvet dobrih praks v vrtcih - miselni izzivi v vrtcu


46. RUDOLF HANA Študijska skupina

47. SEMIČ ELVIRA 4. strokovno srečanje za strokovne delavce, Različni otroci in enake možnosti

28

48. SLABE NINA



Prikaz ravnanja v primeru antifilaktičnega šoka

Študijska skupina


49. SUHADOLNIK JANJA Študijska skupina

50. ŠKRLJ VIDA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"


Študijska skupina

51. ŠVIGELJ TATJANA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU


52. TEKAVEC IVANKA IZOBRAŽEVANJE ESTETSKA VZGOJA V VRTCU

53. UDOVIČ DOLES

KSENIJA

Seminar Učinkovito nastopanje v javnosti


Študijska skupina

54. ZABUKOVEC ERNA

2. aktiv svetovalnih delavcev obljubljanske regije, Vrtec Vrhnika, Tržaška cesta 2a, Vrhnika

Sestanek organizacijskega odbora Republiškega aktiva svetovalnih delavk in delavcev v vrtcih

Strokovni posvet z delavnicami: Vzgoja in izobraževanje otrok in mladih s posebnimi potrebami,

3. aktiv svetovalnih delavcev obljubljanske regije za šolsko leto 2015/2016


XXIV.Izobraževalni dnevi, Kako lahko drugače? - Socialna vključenosti otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami

Sestanek republiškega aktiva svetovalnih delavk in delavcev vrtca

Usposabljanje - varnost igral in pregledovanje igrišča

Seminar "Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu"

18. obljubljanski aktiv OPZHR


Delavnice na temo spolne zlorabe in zaščite otroka

Sestanek republiškega aktiva svetovalnih delavk in delavcev v vrtcih

55. ZALAR MARTA Strokovno izobraževanje "Zdravje v vrtcu"

56. ZGONC NADJA Študijska skupina

57. ZOBEC JERNEJA Konferenca "nadarjeni in talentirani predšolski otrok"

Študijska skupina

29

9 SODELOVANJE S ŠOLAMI, KI IZOBRAŽUJEJO DELAVCE ZA POTREBE

PREDŠOLSKE VZGOJE

V šolskem letu 2015/2016 je bilo na praktičnem usposabljanju 28 dijakov in 4 študenti. V okviru

praktičnega usposabljanja je bilo opravljenih 24 hospitacij praktičnih nastopov. Poleg tega smo

omogočili opravljanje prostovoljnega dela 6 dijakom Srednje gozdarske in lesarske šole

Postojna. Vsi dijaki in študenti, ki so opravljali prakso v našem vrtcu so iz občine Cerknica.

Zagotavljanje praktičnega izobraževanja je za dijake in študente izrednega pomena, zato

vzgojitelji mentorstvo opravljajo izredno zavzeto in predano. Prav tako vrtec z izvajanjem

praktičnega usposabljanja pridobiva na kvaliteti in ostaja v stiku s sodobnimi smernicami v

predšolski vzgoji. Ob tem pa je potrebno poudariti, da tolikšno število praktičnih usposabljanj

obremenjuje organizacijo dela in vsakodnevni program v vrtcu. Kljub temu bomo s

praktičnim izobraževanjem nadaljevali tudi v prihodnje.

30

10 EVALVACIJA SVETOVALNE SLUŽBE V Vrtcu »Martin Krpan« Cerknica sem zaposlena na delovnem mestu svetovalne delavke, hkrati

opravljam tudi nekatere naloge OPZHR, zaradi česar je moje delo izredno pestro in raznoliko.

10.1 SVETOVALNO DELO

Zelo obsežno področje mojega dela je tudi v tem šolskem letu bilo področje sprejema in vpisa

otrok v vrtec in njihovo bivanje v vrtcu. V zvezi z vpisom otrok sem vodila vse postopke – od

objave razpisa do priprave celotne dokumentacije, pripravljalnega postopka za komisijo za

sprejem otrok v vrtec, odločb, pogodb o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti, oblikovanja

oddelkov...

Z večino staršev sem se o vrtcu in o uvajanju otroka v vrtec osebno pogovorila - z namenom, da

bi jim vrtec čim bolj približala in da bi bila vključitev otroka v vrtec čim manj stresna – tako za

otroka kot tudi za starše.

Staršem, ki so svojega otroka želeli v vrtec vključiti med šolskim letom, zaradi zasedenosti vrtca

pa to žal ni bilo mogoče, je bilo treba nameniti posebno pozornost. Da bi pomagala zmanjšati

stiske in poiskati sprejemljivo rešitev problema, se je bilo treba z vsakim od njih opravila več

svetovalnih pogovorov.

Intenzivno delo s starši že pred otrokovo vključitvijo v vrtec je izrednega pomena. Na ta način

postavljamo temelje dobrega sodelovanja v najširšem pomenu besede za ves čas otrokove

vključenosti v vrtec.

V uvajalnem obdobju sem veliko časa preživela v skupinah 1-2, da sem spoznala novince,

predvsem pa pomagala otrokom lajšati težavno obdobje začetka obiskovanja vrtca.

S starši šoloobveznih otrok v enoti Rakek sem izvedla tematski roditeljski sestanek Iz vrtca v

osnovno šolo, na katerem sem jih (v sodelovanju z OŠ) skušala seznaniti z zahtevami OŠ. Na

temo prehoda iz vrtca v osnovno šolo sem izvedla tudi okroglo mizo za vse starše, ki imajo

otroke vključene v vrtec in tiste, ki o vrtcu šele razmišljajo. Namen okrogle mize je bil starše

seznaniti s preprostimi načini, na katere lahko otroku pomagajo, da mu bo v šoli lažje.

V mesecu juniju sem izvedla uvodni roditeljski sestanek za starše otrok, ki svoje otroke

vključujejo v vrtec z novim šolskim letom, na katerem sem staršem podala potrebne

informacije, odgovarjala na njihova vprašanja in jim razkazala prostore vrtca.

31

Pri delu s starši mi je ves čas vodilo misel, da je vrtec v prvi vrsti dopolnjevalec in pomočnik

staršem in družinam pri zagotavljanju kvalitetnega življenja njihovih otrok.

Starše vseh otrok sem skušala osveščati o vzgojnih načelih, tistim, ki so se obračali name pa

svetovati pri vzgojnih in disciplinskih težavah. Pri tem je bilo nujno sodelovanje z vzgojiteljicami

in vzgojiteljico za dodatno strokovno pomoč.

Starši so se pogosto obračali name v zvezi z raznimi vzgojnimi in drugimi težavami: npr. ob

ločitvah, motnjah otrokovega spanja, razvojnimi težavami, postavljanju meja, smrti družinskih

članov...

Sistematično pomoč sem nudila staršem 21 otrok. Pri tem je bilo izrednega pomena

sodelovanje s pediatrinjo in klinično psihologinjo z razvojne ambulante. Ogromno dela je bilo v

večini primerov potrebnega tudi s strokovnimi delavkami, posebno takrat, ko le-te iz različnih

razlogov stika s starši niso zmogle navezati. Skušala sem jih ozaveščati, da bi resnično vse starše

sprejemale brez predsodkov in s spoštovanjem.

Staršem in strokovnim delavkam dajem strokovne, konkretne, realne informacije. Pri tem

razumem in upoštevam njihova prepričanja, občutke, stiske. Vedno – tudi izven delovnega časa

- sem na razpolago za informacije.

Bila sem član Komisije za ugotavljanje pripravljenosti otrok na vstop v šolo. V zvezi s tem sem

šoloobvezne otroke testirala s testom Preizkus pripravljenosti otrok za šolo in opravila

razgovore s starši. Le-to se je pokazalo kot zelo pomembno in zaželeno delo, saj mi je bilo na ta

način omogočeno še dodatno s starši razvijati zaupen odnos, predvsem se mi zdi pomembno

to, da starši vrtcu in strokovnim službam vse bolj zaupajo.

Bila sem koordinatorica strokovne skupine za 3 otroke s posebnimi potrebami, vendar pa skupaj

s vzgojiteljico za dodatno strokovno pomoč na enak način skrbiva za vse otroke, ki pomoč

potrebujejo, četudi še nimajo odločbe o usmerjanju, kar se kaže kot odlična naložba v

prihodnost. Staršem sem pomagala pri sodelovanju z zunanjimi inštitucijami, usmerjanju…

Sicer sem - poleg že naštetega – pri svojem delu sodelovala tudi s psihologinjo in socialno

pedagoginjo OŠ Cerknica, pedagoginjo OŠ Rakek in z Zdravstvenim domom Cerknica.

32

Še nekaj drugih del:

- bila sem članica Sveta Vrtca »Martin Krpan« Cerknica

- opravljala (nadomeščala) sem določena dela ob odsotnosti pomočnice ravnatelja

- pripravljala sem različna statistična poročila za potrebe vrtca in zunanjih ustanov

- v skladu z zakonom sem vodila evidenco vpisanih in vključenih otrok v Vrtec »Martin

Krpan« Cerknica in druge evidence, ki jih zahteva zakonodaja

- na obvezni študijski praksi pri meni sta bili 2 študentki, ki sem ju skušala čim bolj

podrobno seznaniti z delom svetovalne službe v vrtcu

- bila sem mentorica delavki začetnici (zaposleni v Vrtcu Polhek V Starem trgu pri Ložu) in

mentorica pri izdelavi seminarske naloge za strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju.

- skrbela sem za popravke podatkov na spletni strani vrtca

- z vzgojiteljico za dodatno strokovno pomoč sva sodelovali pri objavi strokovnih

prispevkov na spletni strani vrtca in na oglasni deski v vrtcu (kjer razstavljava tudi izdelke

otrok). Pripravili in objavili sva 4 prispevke: »Vse kar naredite namesto otroka, mu na

dolgi rok škodi«, »Darila v veselem decembru«, »Iz vrtca v osnovno šolo«, »Telefon,

tablica ali igra v naravi«. Praksa je naletela na dober odziv med starši, zato nameravava

s tem nadaljevati tudi v prihodnje.

- bila sem članica organizacijskega odbora RASD in izvoljena za predsednico RASD pri

Skupnosti vrtcev Slovenije (z delom bom pričela v naslednjem šolskem letu)

- udeleževala in aktivno sodelovala sem na več sestankih in izobraževanjih:

o aktiv svetovalnih delavcev ljubljanskih vrtcev,

o aktiv svetovalnih delavcev obljubljanskih vrtcev,

o republiški aktiv svetovalnih delavcev v vrtcih

o osemurno usposabljanje o varnosti igral in pregledovanju igrišča

o zdravje v vrtcu

o izobraževanje oseb, odgovornih za pripravo programa pregledov, njegovo

realizacijo in izvajanje pregledov igrišča vrtca

o spolna zloraba in zaščita otroka

o sodelovanje na tehniškem dnevu OŠ Notranjski odred Cerknica

o samostojno predavanje za strokovne delavce (MIB) – Otroci s posebnimi

potrebami v vrtcu

33

o Prispevek v reviji vzgoja in izobraževanje – Sodelovanje s starši otrok s

posebnimi potrebami v vrtcu

o Strokovna komisija za predčasno všolanje

o Imenovanje v Komisijo za usmerjanje OPP prve stopnje (do 31.8.2019)

o Komisija za ugotavljanje pripravljenosti otrok za vstop v šolo za š.l. 2015/2016

(Cerknica)

o Delavnica za starše z naslovom »Iz vrtca v šolo« v okviru šole za starše na

zavodu Ars Viva

- Vrtec in Občino Cerknica sem predstavljala izven zavoda in izven občine z aktivnim

sodelovanjem ob različnih priložnostih, npr.:

o aktivno sem sodelovala na strokovnem srečanju Zveze društev pedagoških

delavcev Slovenije s prispevkom »Vloga svetovalne službe in pomen podpore

vodstva pri zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami v Vrtcu »Martin

Krpan« Cerknica« (Ljubljana, 4. marec 2016)

o Na XXVI. Izobraževalnih dnevih specialne in rehabilitacijske pedagogike (30. in

31. marec 2016 v Portorožu) sva s specialno pedagoginjo aktivno sodelovali s

prispevkom »Kljub zakonskim omejitvam, se z dobro voljo in medsebojnim

sodelovanjem ter posluhom lahko doseže na videz nemogoče – socialna

vključenost otrok in njihovih družin v Vrtcu »Martin Krpan« Cerknica«.

10.2 ORGANIZACIJA PREHRANE IN ZDRAVSTVENO HIGIENSKEGA REŽIMA

Kar se tiče področja OPZHR sem redno koordinirala zobno preventivo, za katero sicer skrbi strokovna

delavka ZD Cerknica. Skrbela sem za pregledovanje igrišč, čiščenje igralnic. V primeru pojava nalezljivih

bolezni sem za starše in strokovne delavce sem pripravljala obvestila.

34

11 DELO SPECIALNEGA PEDAGOGA

V šolskem letu 2015/2016 je specialna pedagoginja v našem vrtcu redno ali nekaterim otrokom

samo občasno nudila dodatno strokovno pomoč sedemnajstim otrokom. Trije otroci so imeli ure

pomoči določene z odločbo o usmerjanju (skupno 7ur), vsi ostali pa po dogovoru s strokovnimi

delavci iz razvojne ambulante oziroma po presoji svetovalne službe vrtca.

Od slednjih smo staršem štirih otrok svetovali, da za otroka vložijo zahtevo za usmerjanje in

sedaj so v postopku pridobitve odločbe.

V tem letu je v okviru dela svetovalne službe pripravila program dela za otroke, ki so odložili

vpis v šolo. Izvajala ga je v dopoldanskem času, po predhodnem privoljenju staršev. Namen

dela z njimi je bil, da se z dodatnimi dejavnostmi spodbudi razvoj otrok in jim v letu odloženega

šolanja posreduje ter utrdi pridobljena znanja, da se v čim večji meri prepreči morebitne kasnejše

težave v šoli. Razen enega, so se strinjali vsi starši. Program dela je obsegal: gibalne igre,

poslušanje pesmic, zgodbic, izštevank, urjenje grafomotoričnih veščin, pripovedovanje in

obnavljanje vsebin ob sličicah in zgodbicah, igranje namiznih iger ter ob tem razvijanje

sposobnosti z sodelovanje v skupini, igranje socialnih iger in ob tem krepitev socialnih in

čustvenih sposobnosti. Otroci so k tem uram radi odhajali in pri igrah aktivno sodelovali.

Poleg izvajanja dodatne strokovne pomoči, ki jo otroci dobijo z odločbo o usmerjanju je

pomemben del njenega dela izvajanje zgodnje obravnave oziroma nudenje pomoči otrokom in

tudi njihovim staršem, še preden pridobijo odločbo o usmerjanju. Ravno zaradi tega smo v našem

vrtcu na področju zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami kar uspešni, kar pa je mogoče

izvajati zaradi velike subtilnosti in razumevanja s strani vaše občine. Občina Cerknica je namreč

dober vzgled za druge občine, za kar dobivamo pohvale in potrditve na številnih izobraževanjih,

na katerih specialna pedagoginja velikokrat aktivno sodeluje. Organizacija in način dela, ki je

omogočen z zaposlitvijo specialnega pedagoga v vrtcu “Martin Krpan” v Cerknici je bil na

omenjenih izobraževanjih že izpostavljen kot model za pripravo zakonske podlage na tem

področju za celo Slovenijo (ki je trenutno v izdelavi).

Poleg dela z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi starši je v vrtcu na razpolago tudi za

prehodno reševanje stisk v oddelkih zaradi občasnih hujših težav otrok (nasilje v družinah,

agresivni in nemirni otroci…) ter za ostalo delo po navodilih nadrejenih.

35

V okviru svetovalne službe sta skupaj s svetovalno delavko izvedli kar nekaj predstavitev dela v

našem kolektivu na izobraževanjih, konferencah in posvetih na državnem nivoju in prejeli zelo

pozitivne povratne informacije. To pomeni uspeh ne le za delo na področju zgodnje obravnave

in posebnih potreb otrok, temveč pohvalo za celoten vrtec, kjer smo zaposleni.

Pri delu na področju zgodnje obravnave in otrok s posebnimi potrebami ter njihovimi starši se

bomo trudili tudi vnaprej, pri tem pa računali na dobro medsebojno sodelovanje tudi v bodoče.

Documents

REALIZACIJA LETNEGA DELOVNEGA - vrtec …vrtec-cerknica.splet.arnes.si/files/2016/10/REALIZACIJA-LETNEGA... · 2-3 Razvijati interes in željo za sodelovanje pri GDI. 3-4 Otroci se