Alenka Blazinšek, Društvo mladinski ceh

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve

modul

Modul: Razvoj socialnega kapitala pri mladih,prvih iskalcih zaposlitve avtorica: Alenka Blazinšek oblikovanje: Andrej Burja

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Kazalo

Opis socialnega kapitala .......................................................................................................1

Opis mladih – prvih iskalcev zaposlitve ..........................................................................3

Mladi, ranljiva skupina .....................................................................................3

Način življenja & prehodi ...............................................................................3

Značilnosti mladih – delavcev ......................................................................4

Izobraževalni sistem ........................................................................................5

Zahteve delodajalcev .......................................................................................5

Mladi so odvisni predvsem od sebe ...........................................................6

Mladi – prvi iskalci zaposlitve .......................................................................6

Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve ...........................8

Nefiks tutorji – študijski krožek .....................................................................8

Podjetni petki .................................................................................................. 10

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih iskalcih prve zaposlitve ...................................................................................................... 12

Viri in literatura ...................................................................................................................... 14

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

1

Opis socialnega kapitala

Socialni kapital je sredstvo, s pomočjo katerega postajamo bolj vključeni v družbo, predvsem zato, ker poznamo veliko ljudi, ki nam pri našem družbe-nem uspehu lahko pomagajo. Mladi v slovenski družbi so tista generacija, ki jih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev doleti velik šok. Iz varnega okolja izobraževanja, kjer je vse načrtovano in kjer so pravila jasna, vstopajo v neznan svet zaposlovanja in s tem v svet avtonomije in odraslosti, ki pa s seboj prinaša številne izzive. Izzive s katerimi se bistveno lažje spopadamo, če imamo obse-žno in dobro prepleteno socialno mrežo – socialni kapital.

Mladinski delavci in vsi ostali, ki se z mladimi ukvarjamo, opažamo, da imajo mladi čedalje več težav pri pridobivanju relevantnih izkušenj za kasnejši uspeh v družbi. V času šolanja so v ospredju ocene in točke, ki pogojujejo napredo-vanje v naslednjo stopnjo izobraževanja, ob strani pa so izpuščene praktične veščine in sposobnosti, ki jih delodajalci danes iščejo. Vsekakor je težko pred-videti, kakšne bodo potrebe delodajalcev in širše družbe v prihodnje; gotovo pa je, da bolj kot so mladi seznanjeni s tem, kaj se v realnem življenju- podje-tjih in drugih organizacijah dogaja in več kot poznajo ljudi, ki jih cenijo in jim zaupajo, večje imajo možnosti za uspeh.

Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje , je njegova »vrednost« določena tudi s tem, kako ima razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Opredeljuje odnose med po-samezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij. Je zmožnost zagotoviti si koristi skozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah . Skupna prepričanja in izkušnje pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvarjajo občutek solidarnosti. Verjamemo, da je socialni kapital sredstvo, s katerim je dolgoročno in v prihodnosti možno omejiti prepad med »vključe-nimi« in »izključenimi«.

Na kratko lahko rečemo, da je socialni kapital resurs, ki posameznikom in ko-lektivitetam omogoča doseganje ciljev na podlagi medsebojnega zaupanja in sodelovanja.

Povzetek vseh definicij pa je lepo strnjen v sledeči opredelitvi:

2

Socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri ka-terem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi. (Zrim – Martinjak, 2006)

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

3

Opis mladih – prvih iskalcev zaposlitve

Mladi, ranljiva skupinaMladi so ena najbolj ranljivih skupin pri vstopanju na trg dela. »Mladi v ob-dobje odraslosti vstopajo s pridobivanjem kompetenc in razvijanjem osebnih okoliščin, ki jim omogočajo samostojno življenje in delovanje. Prvi korak na tej poti je zaključek šolanja v okviru formalnega izobraževalnega sistema; že drugi korak pa je socialno in ekonomsko osamosvajanje, ki ju prinaša zapo-slitev. Zaradi oteženega prehoda v zaposlitev prihaja do ohromelosti pri osa-mosvajanju, kar drastično zaznamuje nadaljnje življenje posameznikov. Mladi brez (dostojnih) zaposlitev ne dosežejo finančne neodvisnosti, kar jim onemo-goči ustrezno ureditev bivanjskih razmer. V nadaljevanju zato odlašajo tudi z ustvarjanjem lastne družine, obenem pa nimajo priložnosti vzpostavljanja in krepitve socialnih mrež in so posledično nagnjeni k večji socialni izključe-nosti. Dostop do zaposlitve je zato eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posameznika iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Zaposlovanje mladim omogoča razvoj v smeri osebnega dostojanstva, polnega doseganja avtono-mije in uresničevanja življenjskih ciljev« (MSS, 2010). Namesto, da bi se položaj mladih izboljševal, pa je njihov položaj čedalje slabši: »V 29. letu starosti je leta 2000 redno zaposlitev za nedoločen čas imelo približno 60 odstotkov, leta 2010 pa le še 48 odstotkov mladih« (Mladina, 2010). Pri tem pa ne gre samo za to starostno skupino, pač pa tudi za precej mlajše mlade, v zgodnjih dvajstih, ki se, ko vstopijo v univerzitetni študijski program za zaposlovanje, osamosvaja-nje in družino zelo redko odločajo v tej starosti. »Novejše raziskave življenjskih potekov govorijo o destandardizaciji življenjskih potekov, kar pomeni, da ni več trdnih poti skozi življenje. Ključni razlog za destandardizacijo se večinoma pripisuje podaljševanju izobraževanja in povečevanju negotovosti zaposlitve, nekateri pa izpostavljajo tudi pomen vrednotnih sprememb« (Kuhar, 2010).

Način življenja & prehodi Gotovo to niso edini razlogi, potrebno je omeniti še nekakšne vzorce, ki jih je izoblikovala kultura mladih, ki nenapisano mladim nakazuje, da je obdobje

4

študija potrebno maksimalno raztegniti in v njem maksimalno uživati, kar v ospredje postavlja zabavo, ki ne vključuje resnega razmisleka o zaposlovanju in osamosvajanju. »Posledica podaljšanega obiskovanja šole je poznejši vstop na trg dela. Za večino mladih ljudi je postalo skoraj nemogoče, da bi prešli neposredno iz šole v službo. Na področju zaposlovanja se pojavljajo nove povezave med izobraževanjem, brezposelnostjo, vseživljenjskim učenjem in poudarkom na individualni samouresničitvi v poklicu. Ključna procesa na trgu dela sta fleksibilnost in restrukturiranje, nihče se več ne more zanašati na doživljenjsko službo« (Kuhar, 2010). Pri tem pa mladim »pomaga« družbena realnost, ki »ni več tisto, kar je bila« v času njihovih staršev. »Na primer, tipične zaposlitve »odraslih« in »mladih« so vedno bolj pomešane: vse več šolarjev in študentov dela, medtem ko se odrasli vračajo v izobraževalne procese. Šole in univerze tako več niso vezane na starost, svetova šolanja in dela postajata manj ločena in nista več nujno zaporedna. Obdobje, ko so se mladi veselili dela, odrasli pa obujali spomine na svoje šolske dni, je mimo. Sedaj mladi lju-dje gledajo nazaj na svoje delovne dni in odrasli naprej na šolanje. Mnogo mladih dela celo več ur, kot pa obiskujejo šolo. Življenjski stili mladih in od-raslih postajajo zaradi vpliva številnih kulturnih sprememb vse bolj podobni« (Kuhar, 2010). »Problematični« pa postanejo tudi prehodi iz mladosti v odra-slost, saj niso jasni in mladi se težko opredelijo, kdaj so zares odrasli. Kuharjeva to imenuje »jojoizacija« prehodov in se nadalje ukvarja z vstopom na trg dela: »Neuspešen prehod v zaposlitev je problematičen z vidika prihodnjih karier-nih možnosti mladih (npr. oblikovanje negativnega odnosa do dela) in z vidika negativnih psiholoških posledic. Na makrosistemski ravni pa gre pri tem pre-hodu za vprašanja usklajenosti in medsebojne povezanosti izobraževalnega in zaposlovalnega sistema ter institucionalne podpore pri prehodu mladih med njima. Kako hitro lahko trg delovne sile posrka letne prilive generacij, ki zaključijo šolanje, je odvisno od številnih dejavnikov, zlasti od makroekonom-skih, pa tudi od institucionalnih ukrepov za olajševanje prehodov mladih. Na splošno velja, da je mladim vedno težje dobiti zaposlitev, sploh stabilno, kljub temu, da so mlade generacije vse bolj izobražene« (Kuhar, 2010).

Značilnosti mladih – delavcevMladi torej imajo kompetence, toda številni drugi dejavniki vplivajo na veliko depriviligiranost na trgu dela. »Mladi so zelo prilagodljiv in izobražen del trga delovne sile, vendar so njihove zaposlitve večinoma negotove, slabše plačane, sklenjene s pogodbami za določen čas. Mladi se med drugim zaposlujejo za nepolni delovni čas, opravljajo pa tudi občasna dela, honorarna dela ali štu-dentsko delo ter se zaposlujejo v okviru ostalih negotovih oblik dela« (MSS, 2010). In ne le to: »Za mlade so značilni pogosti prehodi med zaposlitvami in pogost pojav brezposelnosti. Soočajo se s pomanjkanjem delovnih izkušenj,

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

5

po drugi strani pa na trg dela pogosto prihajajo s svežim znanjem teorije ter s številnimi socialnimi in tehničnimi veščinami« (MSS, 2010).

Tudi statistika dokazuje, da mladi nimajo enakih možnosti: »Brezposelnost mladih je (v Sloveniji in EU) občutno višja v primerjavi s celotnim aktivnim pre-bivalstvom« (Mladina, 2010).

Izobraževalni sistem Prav tako pa tudi izobraževalni sistem ni ravno naravnan na izboljševanje si-tuacije. Premalo je poklicne orientacije, mladi so pri izbiri študija prepuščeni informacijam, ki jih lahko iz različni virov pridobijo sami. Izkupiček tega pa se dolgoročno kaže v strukturnem neskladju: »Za Slovenijo je značilno struktur-no neskladje med ponudbo kadrov, ki prihajajo iz izobraževalne sfere, ter pov-praševanjem na trgu dela. Šolski sistem namreč vsako leto izobrazi drugač-ne profile, kot se jih v gospodarstvu dejansko potrebuje. Preko 60 % mladih se vpisuje v študijske programe družboslovja, med tem ko je na trgu dela še vedno zelo veliko povpraševanje po tehničnih in naravoslovnih kadrih (inže-nirji strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, IT …) (MSS, 2010). Prav tako je problem izobraževalnega sistema, da mladim ne omogoči razvoja znanja in kompetenc, ki so ključne za delodajalce. Še večji problem z vidika socialnega kapitala pa je, da ga izobraževalni sistem, kjer mladi preživljajo največ in svoj najpomembnejši čas, ne podpira. Včasih se zdi, da je izobraževalni sistem lo-čena celota, ki si nikakor ne želi sodelovati še manj pa prilagajati potrebam na trgu dela. Zato veliko učenja in pridobivanja kompetenc »odpade« tudi na nevladne organizacije. Čedalje bolj kompleksne naloge s katerimi se vsako-dnevno srečujemo pri zadanih aktivnostih nas silijo k temu, da svojo formalno izobrazbo nadgrajujemo z novimi znanji. Razvoj tehnologije in spremembe v gospodarstvu zahtevajo od zaposlenih veliko različnega znanja, spretnosti in kompetenc, ki presegajo ozko strokovno področje.

Zahteve delodajalcevZahteve in pričakovanja delodajalcev od znanja, spretnosti in kompetenc za-poslenih so visoke. Poudarek je predvsem na tistih področjih, ki jih označimo kot prenosljive spretnosti, ključne kompetence in pismenost. Dosežki na teh področjih ne temeljijo predvsem na delovnih izkušnjah, ampak jih je mogoče pridobiti na različne načine. Formalni šolski sistem ne more zagotoviti vseh potreb poteh dosežkih. Spremenjeni odnos do neformalnega in priložno-stnega učenja počasi, počasi prodira tudi v slovenski izobraževalni sistem, ki čedalje bolj omogoča tako rednim, kot tudi izrednim študentom, da lahko do-kazujejo svoje znanje, ki so ga pridobili skozi neformalno učenje in se jim na

6

ta način priznavajo študijske obveznosti. Tovrstno učenje pa v veliki meri po-teka prav v nevladnih organizacijah. Posameznik, ki ima mnogo neformalno pridobljenih znanj pa ima ponavadi tudi večjo motivacijo za učenje, študij v formalnem sistemu, saj ima možnost smiselno združevati življenjske izkušnje in teoretično podlago. Poudarjena uporabnost pridobljenega znanja izpostavi pomen neformalnih načinov pridobivanja znanja.

Mladi so odvisni predvsem od sebeKljučna značilnost sedanjega časa je, da so mladi, četudi zrastli ob vzgoji mi-selnosti iz preteklosti, pri načrtovanju lastne prihodnosti, odvisni predvsem od sebe. »Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja govorimo o vse večji pasivnosti mladine in njeni nezainteresiranosti za dogajanje v družbenem ži-vljenju. Neaktivnost mladine je tudi eden od vzrokov, da je področje mladine v tem času postalo marginalna tema tako za državo kot za javnost nasploh. Podobno se je zgodilo z mladinskimi organizacijami, ki se večinoma ukvarja-jo z osnovnimi eksistencialnimi težavami, medtem ko ima mladinski sektor v večini razvitega sveta mnogo pomembnejšo vlogo, kot jo ima pri nas« (MSS, 2009). Problem, ki izhaja iz tega pa je, da tematike mladih ne prehajajo vsako-dnevno na dnevne rede odločevalcev in mladi kot taki niso trenirani posebaj, čeprav bi si to zaslužili. Tako na nacionalni ravni, kakor tudi v lokalnem okolju tematike mladih niso uvrščene na prednostne sezname, pač pa se jih obrav-nava bolj na načelni ravni. Prav tukaj se predvsem na lokalnem nivoju še kako pokaže pomanjkanje socialnega kapitala mladih, socialne mreže, ki bi mladim omogočala »kaj več«. Problem se ne izraža le na ravni posameznikov, pač pa na ravni celotne generacije, ki ne le, da nima razvitega socialnega kapitala, tudi spodbud k temu, da bi ga razvijala, ne izraža. Zato je nujno, da mladim pri tem mladinske in druge organizacije čim bolj pomagajo, saj bomo le tako dolgoročno lahko dosegli zdrav razvoj družbe, pravičen tudi za mlade.

Mladi – prvi iskalci zaposlitve V skupini mladih pa se vse prej opisane težave oz. izzivi najbolj odrazijo pri prvih iskalcih zaposlitve. Mladi iz varnega okolja štdudentskega oz. dijaškega statusa, ki omogoča – študentsko delo, subvencionirano prehrano, morebiti celo štipendijo in številne popuste, padejo v neznano in neprijazno situacijo, ki ne dopušča veliko maneverskega prostora.

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

7

Na to situacijo pa niso pripravljeni. Mladi velikokrat razmišljajo samo, kako pri-ti do diplome, ne razmišljajo pa, kako že z diplomskim delom vstopiti v svet zaposlovanja.

Povprečna čakalna doba na prvo zaposlitev je po navedbah statistih 8 mese-cev. Kar dejansko pomeni, da nekaj mladih dobi zaposlitev takoj, ko zaključijo s šolanjem, nekaj pa jih lahko na to možnost čaka tudi več let. Prva zaposli-tev je tista, ki mlado osebo izjemno determinira, nezaposlitev pa psihološko prav gotovo nima pozitivnih posledic. Mlade demotivira, daje jim občutek manjvrednosti, nekatere celo sili v pasivizacijo in nižja pričakovanja od prve zaposlitve. Zato je nujno, da prvi iskalci zaposlitve pravočasno začno razvijati svoj socialni kapital ter zaposlitveno pismenost, ki jih, tudi če zaposlitve ne dobijo takoj, ko izstopijo iz procesa rednega izobraževanja, ohranja motivira-ne in aktivne ter sposobne v danih okoliščinah najti najbolj ugodno zaposlitev zase. Takšni mladi so tudi v času krize sposobni poiskati alternativne vire za-poslovanja, morda zgolj kot prehodno obdobje, to pa poiskati v (socialnem) podjetništvu, samostojnem podjetništvu, pripravništvih v tujini ... Vsekakor si moramo prizadevati za to, da skupaj z mladimi opozarjamo na problematiko zaposlovanja in poskušamo vzpostaviti čim bolj ugodno okolje za razvoj prvih iskalcev zaposlitve.

8

Razvoj socialnega kapitala pri mladih, prvih iskalcih zaposlitve

Mladi, prvi iskalci zaposlitve so se kot rizična skupina prvič pojavili v zakonu o socialnem podjetništvu, leta 2010. Prej so se kot taki tretirali v posameznih ukrepih Republiškega zavoda za zaposlovanje in v nekaterih drugih dokumen-tih. Iskalci prve zaposlitve socialni kapital pogrešajo v trenutku, ko vstopijo na trg dela. Oziroma, ko tja želijo vstopiti. Možnosti za razvoj socialnega kapitala pri mladih niso omejene zgolj na povezave, ki jih ima njihovo sorodstvo. Pač pa si naš projekt prizadeva mlade spodbuditi k temu, da svoj socialni kapital razvijejo sami. Ne gre zgolj za to, da socialni kapital zbirajo – »bančniško«, kajti to je težko oprijemljiv resurs, pač pa bi z aktivnostmi pri mladih radi spodbudili predvsem naravnanost na konstantno razvijanje socialnega kapitala.

Zato pri nas izvajamo številne aktivnosti: delavnice na temo socialnega kapita-la, prireditve z deležniki, trudimo se mladim odpirati poti za pripravo diplom-skega ali seminarskega dela v povezavi z delodajalci ter mlade pri njihovem razvoju čim bolj podpirati.

Kot primer dobre prakse bi radi izpostavili študijski krožek – Nefiks tutorji in projet Podjetni petki.

Nefiks tutorji – študijski krožekNefiks tutorji so mladi, ki poznajo in uporabljajo Nefiks zato želijo, da se to orodje za beleženje čimbolj razširi med mladimi! Tako po svojih fakultetah, šo-

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

9

lah in organizacijah/ društvih pomagajo mladim spoznavati Nefiks ter beležiti vanj vse neformalno znanje.

Indeks Nefiks posamezniku po-maga skozi obdobje šolanja in študija pri načrtovanju poklicne poti, tako da bo hitro našel ustre-zno zaposlitev zase, omogoča mu kvalitetno izbiro usposabljanj za osebnostno-poklicni razvoj, delo-dajalcem omogoča, da zaposlijo mlade diplomante, ki ustrezajo njihovim zahtevam ter vzpostavlja

most med delodajalci, fakultetami in študenti, kar povečuje preglednost po-treb vseh dejavnikov. Prav tako pa posamezniku omogoča osebnostno rast, ko nekdo sam beleži in ugotavlja ter vrednoti, kaj je že dosegel.

V praksi gre za majhno modro knji-žico ki jo mladi lahko kupijo na različnih prodajnih mestih po vsej Sloveniji oz. elektronski portfolio,ki je na www.talentiran.si brezplačno dostopen vsem. V indeks vsakič, ko pridobijo novo znanje (se udeleži-jo tečaja, sodelujejo pri kakšnem projektu, oz. delajo) vpišejo novo pridobljena znanja, veščine in kompetence, odgovorna oseba pa

s podpisom in žigom potrdi verodostojnost. Indeks temelji na ideji, da je ne-formalnemu izobraževanju mladih, ki poteka na različnih nivojih in v organiza-ciji različnih institucij, potrebno dati večjo veljavo.

Nefiks tutorji so skupina mladih, ki Nefiks promovirajo, študijski krožek Nefiks tutorjev pa je tisti, ki se zaveda tudi, da je potrebno čim bolj razširiti svoj so-cialni kapital, zato izvaja različne aktivnosti, ki jih povezujejo s potencialnimi delodajalci:

• Motivirajo različne organizacije, delodajalce, da spoznavajo njih in da vpisujejo v e-Nefiks

• Organizirajo dogodke na katere so vabljeni delodajalci (okrogle mize, diskusijske kavarne)

• Se trudijo za bodoče delodajalce delati seminarske in diplomske nalo-ge

• Se trudijo na različne načine povezovati z delodajalci in se jim predsta-vljati v najboljši luči

• Pišejo članke in prispevke za medije, da čim bolj razširijo zavest o mla-dih, tutorjih in pomenu neformalnega učenja

10

• Udeležujejo se dogodkov v tujini in posledično pridobivajo socialni ka-pital tudi v tujini

• Motivirajo vrstnike in drug drugega, da so že v času študija čim bolj aktivni

• Trudijo se v svojem okolju čim bolj vplivati na procese in jih naravnavati tako, da so mladim prijazni.

Verjamemo, da je skupina Nefiks tutorjev primer dobre prakse, saj so z doseda-njim delom mnogi izmed njih uspeli razviti svojo socialno mrežo, okrepiti svoj socialni kapital in na podlagi tega že občutijo pozitivne posledice. Na tak način dobivajo študentska in stalna dela, potujejo v tujino ter prihajajo do drugih zanje ugodnih priložnosti.

Podjetni petki Skupaj z Zavodom Nefiks organiziramo Podjetne petke, aktivnost, ki predsta-vlja karierne centre v malem. Z akcijo Podjetnih petkov mlade pripeljemo v podjetja in jim pokazažemo, kako potekajo delovni procesi ter jim hkrati po-sreduje znanje s področja zaposlitvene pismenosti , ki jih bodo ob vstopu na trg dela še kako potrebovali. Projekt Podjetni petek je bil zasnovan iz zaznane potrebe mladih, ki ob vključenosti v formalni sistem izobraževanja pogrešajo večje povezovanje z gospodarstvom. Prav pomanjkanje tovrstnih aktivnosti mladim povzroča težave tudi ob vstopu na trg dela in iskanju zaposlitve. Pod-jetni petek je tako eden redkih načinov, da mladi spoznajo delovne procese in delovanje velikih podjetij. Še bolj pomembno je, da iz prve roke, od ka-drovnikov in strokovnjakov na področju zaposlitvene pismenosti izvedo, kaj se od njih pričakuje ob iskanju zaposlitve. Med pridobljenimi informacijami so temeljne naslednje: kako napisati prijavo na razpisano delovno mesto, kaj je motivacijsko pismo, kaj paziti pri sestavi življenjepisa in kaj pričakovati na zaposlitvenih razgovorih.

• S sklopom podjetnih petkov smo uspeli mlade pripeljati za en dan v podjetje, jim ga s pomočjo ključnih kadrov razkazati in ob enem mla-dim omogočati trajne naveze z vključenimi podjetji. To smo naredili na sledeče načine:

• mailing lista vseh udeležencev, ki jo ima tudi podjetje, ki se je obvezalo, da bo v primeru kontaktiranja udeležencev posvetilo posebno pozor-nost

• podjetja so mladim zastavila izziv in najboljšim obljubila nagrade – mladi na izziv odgovarjajo individualno

• nekateri mladi so se udeležili več podjetnih petkov in lahko podjetja primerjajo med seboj in med seboj prav tako prenašajo znanje.

• Vsa podjetja smo vpisali v bazo deležnikov – kjer jih lahko kontaktirajo vsi mladi, vključeni v projekt Omrežen.si

• Podjetja so aktivnosti, ki so jih bili deležni pri njih vpisala udeležencem

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

11

v e-Nefiks.

Do sedaj smo izvedli tri podjetne petke, v podjetjih: Hidria, Ljubljanske mle-karne in Gorenje. Povsod so bili nad načinom in povezovanjem navdušeni tudi delodajalci:  Ida Turk, direktorica Splošno kadrovskega sektorja iz Ljubljanskih mlekarn je o konceptu Podjetnega petka in odločitvi za sodelovanje poveda-la: »Podjetni petek je koncept, ki je po eni strani zanimiv za študente, iskalce prvih zaposlitev, saj jim omogoča spoznavanje podjetij, kjer bi se v prihodnje lahko zaposlili, omogoča pa jim tudi razvoj zaposlitvene pismenosti. Po drugi strani pa gospodarskim družbam ponuja srečanje s tistimi profili študentov, ki so zanimivi za zaposlitev. Za študente, ki so obiskali Ljubljanske mlekarne smo tako pripravili celodnevni program, v okviru katerega so se lahko seznanili s procesnim delovanjem naše mlekarne in izdelavo mlečnih izdelkov, spoznali ključne kadre, delovna področja in sistem razvoja kadrov ter se udeležili prak-tične delavnice o zaposlitveni pismenosti. Zanje smo pripravili tudi referenčna pisma, za katera smo prepričani, da jim bodo v pomoč pri iskanju zaposlitve.« Ljubljanske mlekarne so s tem dejanjem ponovno dokazale svoje zavedanje, da lahko dolgoročne cilje razvijajo in uresničujejo le z dobrimi odnosi, ki se začnejo znotraj podjetja, pri zaposlenih, in nadaljujejo z odgovornim odno-som do naravnega in družbenega okolja.

12

Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih iskalcih prve zaposlitve

Omrežen.si pomeni velik prispevek k razvoju socialnega kapitala, ki je sestavni del zaposlitvene pisemosti med prvimi iskalci zaposlitve. Mlade motivira, akti-vira in jih ohranja dejavne tudi v situacijah, ko okoliščine mladim niso najbolj naklonjene.

Izjave nekaterih udeležencev aktivnosti:

Anamarija:

Nefiks tutorstvo odpira nove možnosti, odpira vrata, na katera prej nismo upali potrkati, nas opogumlja, da zastavljamo številna vprašanja, ki za-nimajo mnoge mlade, pa se nam včasih zdi, da jih ne bi smeli postavljati.

Staša:

Delavnice socialnega kapitala so me opomnile na številne možnosti, ki jih imam kot posameznica, da razvijem svoj socialni kapital. Že prej sem

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

13

bila aktivna, toda nikoli nisem zbirala potrdil in kontaktih oseb. Sedaj to redno počnem in ko sem iskala študentsko delo, se mi je že obrestovalo.

Anja in Vita:

Ne le doma, tudi v tujini sva razvijali svoj socialni kapital preko Nefiks tutorstva. Zdaj poznava že dve organizaciji, s katerimi bomo zagotovo izvajali projekte tudi v prihodnje. Zavedava se, da je za najine bodoče de-lodajalce pomembna tudi najina socialna mreža, saj je težko najti zane-sljive partnerske organizacije v tujini.

Blaž:

Na prireditvi z deležniki sem spoznal kadrovnico iz podjetja, kjer sedaj opravljam obvezno prakso. Čisto drugače je priti v podjetje, ko že imaš priporočilo, kot pa trkati na vrata in poskušati srečo.

Edin

Podjetni petek bi svetoval vsakemu dijaku, študentu, brezposelni osebi... saj menim, da lahko slišijo veliko koristnih informacij o tem, kako se bolje zaposliti, mrežiti oz. kaj iščejo delodajalci.

Katja

»Podjetni petek v Gorenju je bil zelo poučen, dobili smo vpogled v delo-vanje podjetja, zaposlovanje, pridobivanje znanj, ipd. Taka predavanja in predstavitve so za študente zelo uporabna, saj ustvajajo na podjetnih domače okolje.«

David

Podjetni petek je bila ena zelo dobra preizkušnja zame. Pridobili smo in-formacije, kako se obnašati na razgovori za službo, saj so na seminarju sodelovali tako zaposleni v podjetju Gorenje kot mi, mladi, ki smo samo ugotavljali, kako najbolje predstaviti svoje kompetence.

Dunja

Podjetni petek je zanimiv predvsem zaradi dela in morebitne zaposljivo-sti v prihodnje. Naučila sem se veliko novega o tem, kako v Ljubljanskih mlekarnah potekajo delovni procesi, zelo pa sem se razveselila tudi znanj o tem, kako napisati prošnjo za zaposlitev, všeč pa so mi bile tudi simu-lacije razgovor za delo, ki so jih vodile sodelavke iz Splošno kadrovskega sektorja.

14

Viri in literatura

Blazinšek, A., Gorjan Š., Rozman U., (2010): Socialni kapital in mladi, Ljubljana, Salve

Kuhar, M. (2010): Prehodi mladih v odraslost: http://www.mladinski-delavec.si/index.php?option=com_sobi2&Itemid=11

Ur: Lavrič, M. (2010): MLADINA 2010 Družbeni profil mladih v Sloveniji

MSS – Memorandum mladih, 2009.

Zaposlovanje. Programski dokument (2010). Mladinski svet Slovenije

Zrim – Martinjak, Nataša (2006): S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 6 v o l . 1 0 , š t . 2 , s t r. 1 6 9 - 1 8 0: Socialna pedagogika v kontekstu edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala

www.omrezen.si

www.talnetiran.si

www.nefiks.net

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

15

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT