Upload
geo4ever
View
213
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 1/32
4. Cunami:
‐ je stranski učinek potresa z nadžariščem na morskem dnu
‐ premik morskega dna sproži valove velike valovne dolžine
‐ čeprav je amplituda vala na odprtem morju nizka, se ob približevanju obali
močno poveča (ko se val lomi)
‐ uničujoča ni le višina vala, ampak še bolj velika valovna dolžina – v nasprotju s plimskimi valovi pri cunamiju voda narašča več minut, preden se začne spet
umikati proti morju
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 2/32
5. Razporeditev potresov:
‐ večina potresov je skoncentrirana v ozkih pasovih ob conah subdukcije
‐ največ jih je v cirkum‐pacifiškem pasu (80% vseh plitvih, 90% vseh srednje
globokih in skoraj 100% vseh globokih) in v mediteransko‐himalajskem pasu
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 3/32
6. Wadati‐Benioffova cona:
‐ Območ je potresov, ki se začnejo plitvo pri oceanskih jarkih in se nadaljujejo
vzdolž kota 30‐60° v globino stran od jarka in pod otočni/vulkanski lok oz. pod
gorovje
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 4/32
Globoke potrese lahko povzročajo mineralne transformacije:
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 5/32
Vulkanizem
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 6/32
‐ Najbolj očitna geomorfološka oblika, ki je posledica vulkanizma, je vulkan (gora
ali hrib, ki ga tvori lava ali izvržen material)
‐ Vulkanizem:‐ Ogrožanje življenj
‐ Ustvarja novo kopno ali drugače problikuje pokrajino
‐ Geotermalna energija
‐ Vpliv
na
podnebje
(Tambora 1815
– leto
brezpoletja, uničen pridelek, poleti sneg, lakota)
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 7/32
1. Moč izbruha
‐ Magma: staljena kamnina v Zemljini notranjosti; ko se ohladi, nastaneglobočnina
‐ Lava: magma, ki priteče na zemeljsko površje; ohlajena tvori predornine
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 8/32
Eksplozivnost (silovitost) izbruha določata predvsem:
1) Količina plina v lavi ali magmi
2) Možnost plina, da uide v atmosfero (odvisna predvsem od viskoznosti:
višja viskoznost pomeni več jo ekspozivnost)
‐ na viskoznost vplivajo:
‐ vsebnost kremenice (SiO2)
‐ temperatura lave glede na njeno tališče (višja T = nižja viskoznost)‐ količina raztopljenega plina
‐Glede na vsebnost SiO2 ločimo:
‐ felzične (kisle) kamnine (≥ 65% SiO2):
visoka viskoznost ‐ riolit‐ mafične kamnine (okoli 50% SiO2):
nizka viskoznost – bazalt
‐ kamnine srednje sestave: andezit
bazaltriolit andezit
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 9/32
Plini v magmi/lavi:‐ H2O, CO2, SO2, H2S, HCl
‐ več kot je plinov, bolj eksploziven je izbruh‐ vdor vode v vulkanko ognjišče sproži silovit izbruh
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 10/32
‐ Med izbruhom lahko razširjujoči, vroči plini izvržejo piroklastični material visoko v
atmosfero
‐ delci padejo nazaj kot vulkanski pepel‐ mešanica plinov in piroklastičnega materiala, ki je tako gost, da ostaja pri tleh, je
piroklastični tok
‐ piroklastični tokovi so smrtonosti oblaki razžarjene snovi, ki zdrvijo po poboč jih vulkana s
hitrostjo preko 100 km/h
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 11/32
Uničenje pristanišča St. Pierre
(Martinique) pod vulkanom Mt.
Pelee; 29.000 mrtvih
Podoben tok je leta 1997 prekril
mesto Montserrat, vendar so tokrat
opozorila bila pravočasna.
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 12/32
2. Zgradba vulkana
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 13/32
‐ kaldera: vulkanska depresija, mnogo več ja od prvotnega kraterja in premera
vsaj 1 km
‐ nastane z izpraznitvijo vulkanskega ognjišča ali z eksplozivnim izbruhom
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 14/32
3. Geomorfološki izraz vulkanizma
• Š č itasti vulkani:‐ Največ ji vulkani na Zemlji (Mauna Loa – 9170 m od morskega dna do vrha)
‐ široki, s položnimi poboč ji (2‐10°)
‐ gradijo ploske dome ali “ščite”
‐ bazaltna sestava: lavini tokovi; izbruhi relativno mirni (izlivi)‐ pahoehoe lava: vrvičasta lava; nastane s hitrim ohlajanjem tekoče lave
‐ aa lava: že delno ohlajen bazalt se lomi in drobi ob napredovanju lavinega toka;
gruščnata površina
Mouna Loa
Everest
Olympus Mons (Mars)
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 15/32
‐ “izbrizgan stožec” (spatter cone):
‐ majhen stožec s strmimi stranicami
‐ nastane z bljuvanjem lave iz jaška (pod površino lave se nabira plin, dokler ne izvrže ven kosa lave, ki ga prekriva in se prilepi na obod stožca)
‐ redko višji od 10 m
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 16/32
• piroklasti č ni stožci:‐ Vulkan sestavljen iz piroklastičnih delcev, izvrženih iz osrednjega jaška
‐ majhni (< 500 m)‐ poboč ja strma (30°), nestabilna in podvržena eroziji
‐ posledično so neobstojne morfološke oblike (tudi aktivnost je kratkotrajna)
‐ pogosto na robovih ali v kalderah ščitastih vulkanov
‐ različne sestave, večinoma povezani z mafično ali lavo vmesne sestave
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 17/32
• kompozitni (sestavljeni) vulkani (stratovulkani):‐ menjavanje plasti piroklastičnega materiala in strjenih tokov lave
‐ bolj strmi od ščitastih in bolj položni od piroklastičnih vulkanov‐ tokovi lave jih ščitijo pred erozijo: lahko zelo visoki (Aconcagua 6960 m)
‐ dolgo obdobje aktivnosti (po več 100 ali 1000 letih mirovanja sledi več let
aktivnosti)
‐ večinoma andezitne sestave‐ vključujejo skoraj vse več je in bolj znane vulkane: Mt. St. Helens, Mt. Rainier,
Popocatépetl, Erebus, Pinatubo, Fujijama, Vezuv, Mt. Thera (Atlantida), Etna,
Tambora, Krakatoa, Orizabo…
‐ večina je nanizana v cirkum‐pacifiškem (ognjeni obroč) ali v sredozemskem
pasu
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 18/32
• vulkanske kupole (dome):‐ strma poboč ja, kupolasta oblika
‐ viskozna lava, ki se strdi v ali tik nad vulkanskim jaškom‐ večinoma bogate z SiO2 (riolit, redkeje andezit ali obsidian)
‐ nekateri zadržujejo plin kot zamašek na steklenici (lahko sledi zelo eksploziven
izbruh)
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 19/32
• Lavini (bazaltni) platoji:‐ iz zelo tekoče lave mafične sestave (bazalt)
‐ debelina tokov nekaj km!!!‐ ob ohlajanju razpokajo v značilen 6‐koten vzorec (stebričasta krojitev)
‐ v platojih ali na ščitastih vulkanih lahko najdemo lavine cevi (kanali, po katerih
je tekla lava v zadnji fazi izliva)
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 20/32
‐ LIP vulkanizem (Large Igneous Province) – Dekanski plato, Sibirski trapi, Central Atlantic
Magmatic Province… ‐ obsežni in dolgotrajni izlivi zelo tekoče lave, ki so prispevali tudi k
množičnim izumrtjem; iz zgodovinskega časa ni znanih analogov (nakazal le izbruh Loki‐ ja na Islandiji)
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 21/32
Izbruh vulkana Laki na Islandiji leta 1783 je trajal skoraj
eno leto. Izlilo se je okoli 15 km3 lave. Sledila je večletna
ohladitev podnebja, ki je prinesla obsežno lakoto.
Izbruh je bil miniaturen model LIP izbruhov (Dekanski plato ustreza 667 izbruhom Lakija).
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 22/32
• Blazinaste lave:‐ podmorski izlivi bazaltne lave
‐ večinoma vzdolž sredoceanskih hrbtov‐ značilen “zamrznjen” rob, vmes pelagični sediment
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 23/32
• Tambora: 1815
‐ Najbolj silovit izbruh v zgodovinskem času
‐ kolaps kaldere v krogu 6‐17 km‐ zaradi cunamija umrlo 4500 ljudi
‐ delci prahu so obkrožili svet na višini 30 km
‐ Sledi “leto brez poletja”
‐ na Sumbawi in
Lomboku skupaj 92
000
žrtev lakote in
bolezni
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 24/32
‐ Vetrovi so raznesli aerosol po celem svetu, zaradi česar so bili sončni zahodi v letu 1815
izredno barviti
‐ Spomladi
in
poleti
1815
se
je
v
NE
delu
ZDA
zadrževala
trdovratna
megla,
zaradi
katere
je bilo mogoče s prostim očesom videti sončne pege
‐ Poleti 1816 je severno poloblo prizadelo ekstremno vreme (leto brez poletja)
‐ Povprečna T je padla za 0,4‐0,7°C
‐ Poleti 1816 je v več krajih zapadel sneg in leto 1816 je bilo najbolj mrzlo leto po 1400
‐ Motnje v indijskem monsunu‐ Izbruhnile so lakote in epidemije
Mary Shelley
Frankenstein
(roman izšel
1818)
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 25/32
• Toba: pred 69.000‐77.000 leti‐ eden najbolj silovitih izbruhov v zgodovini Zemlje, ki naj bi sprožil globalno zimo, ki je
trajala 6‐10 let in verjetno 1000‐letno ohlajanje (sovpada z zadnjo ledeno dobo); globalnipadec T za 3‐5°C je pospešil ohlajanje
‐ kaldera velikosti 30 × 100 km; izbruhal 100× več materiala (pepela in lave) kot Tambora
‐ prek celotne južne Azije se je odložilo 15 cm pepela; pepel je segel vse do Arabskega
polotoka
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 26/32
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 27/32
Bežen vpogled v kamnine
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 28/32
1. Kamninski cikel:
‐ Kamnina je naravna trdna snov, ponavadi sestavljena iz zrn enega ali večmineralov
‐ Mineral je naravna kristalinična trdnina s specifično kemično sestavo
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 29/32
‐ Notranja energija Zemlje in zunanji viri energije nenehno spreminjajo Zemljino
površje in notranjost
‐ na Zemlji vlada dinamično ravnovesje (ne statičnost!)‐ tudi kamnine so vključene v nenehno “recikliranje” – v kamninskem krogu
prehajajo iz ene vrste kamnin v drugo:
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 30/32
1) Z ohlajanjem magme nastanejo globočnine (globoko pod površjem),
predornine (na ali plitvo pod površjem) ali žilnine.
2) Magmatske kamnine so podvržene preperevanju in eroziji. Drobir, ki nastane, je prenesen in odložen kot sediment v sedimentacijskem
bazenu (najpogosteje v morju).
3) Z dl j ih l ti di t
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 31/32
3) Z odlaganjem novih plasti sedimenta se
globlje plasti vežejo (litificirajo) – nastane
sedimentna kamnina.
4) S še globljim pokopom pridejo sedimentne
kamnine (ali neposredno magmatske kamnine)
v območ je metamorfoze – pri spremenjenih
pogojih tlaka in temperature nastanejo metamorfne kamnine.
8/16/2019 Razpoke in prelomi 2
http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 32/32
5) Če se temperatura še poveča (lahko v coni
subdukcije), se kamnina stali in zopet nastane
magma. Kamninski krog je sklenjen in vse se začne znova.