Razpoke in prelomi 2

8/16/2019 Razpoke in prelomi 2

http://slidepdf.com/reader/full/razpoke-in-prelomi-2 1/32

4. Cunami:

‐ je stranski učinek potresa z nadžariščem na morskem dnu

‐ premik morskega dna sproži valove velike valovne dolžine

‐ čeprav je amplituda vala na odprtem morju nizka, se ob približevanju obali

močno poveča (ko se val lomi)

‐ uničujoča ni le višina vala, ampak še bolj velika valovna dolžina – v nasprotju s plimskimi valovi pri cunamiju voda narašča več minut, preden se začne spet

umikati proti morju



5. Razporeditev potresov:

‐ večina potresov je skoncentrirana v ozkih pasovih ob conah subdukcije

‐ največ jih je v cirkum‐pacifiškem pasu (80% vseh plitvih, 90% vseh srednje

globokih in skoraj 100% vseh globokih) in v mediteransko‐himalajskem pasu



6. Wadati‐Benioffova cona:

‐ Območ je potresov, ki se začnejo plitvo pri oceanskih jarkih in se nadaljujejo

vzdolž kota 30‐60° v globino stran od jarka in pod otočni/vulkanski lok oz. pod

gorovje



Globoke potrese lahko povzročajo mineralne transformacije:



Vulkanizem



‐ Najbolj očitna geomorfološka oblika, ki je posledica vulkanizma, je vulkan (gora

ali hrib, ki ga tvori lava ali izvržen material)

‐ Vulkanizem:‐ Ogrožanje življenj

‐ Ustvarja novo kopno ali drugače problikuje pokrajino

‐ Geotermalna energija

‐ Vpliv

na

podnebje

(Tambora 1815

– leto

brezpoletja, uničen pridelek, poleti sneg, lakota)



1. Moč izbruha

‐ Magma: staljena kamnina v Zemljini notranjosti; ko se ohladi, nastaneglobočnina

‐ Lava: magma, ki priteče na zemeljsko površje; ohlajena tvori predornine



Eksplozivnost (silovitost) izbruha določata predvsem:

1) Količina plina v lavi ali magmi

2) Možnost plina, da uide v atmosfero (odvisna predvsem od viskoznosti:

višja viskoznost pomeni več jo ekspozivnost)

‐ na viskoznost vplivajo:

‐ vsebnost kremenice (SiO2)

‐ temperatura lave glede na njeno tališče (višja T = nižja viskoznost)‐ količina raztopljenega plina

‐Glede na vsebnost SiO2 ločimo:

‐ felzične (kisle) kamnine (≥ 65% SiO2):

visoka viskoznost ‐ riolit‐ mafične kamnine (okoli 50% SiO2):

nizka viskoznost – bazalt

‐ kamnine srednje sestave: andezit

bazaltriolit andezit



Plini v magmi/lavi:‐ H2O, CO2, SO2, H2S, HCl

‐ več kot je plinov, bolj eksploziven je izbruh‐ vdor vode v vulkanko ognjišče sproži silovit izbruh



‐ Med izbruhom lahko razširjujoči, vroči plini izvržejo piroklastični material visoko v

atmosfero

‐ delci padejo nazaj kot vulkanski pepel‐ mešanica plinov in piroklastičnega materiala, ki je tako gost, da ostaja pri tleh, je

piroklastični tok

‐ piroklastični tokovi so smrtonosti oblaki razžarjene snovi, ki zdrvijo po poboč jih vulkana s

hitrostjo preko 100 km/h



Uničenje pristanišča St. Pierre

(Martinique) pod vulkanom Mt.

Pelee; 29.000 mrtvih

Podoben tok je leta 1997 prekril

mesto Montserrat, vendar so tokrat

opozorila bila pravočasna.



2. Zgradba vulkana



‐ kaldera: vulkanska depresija, mnogo več ja od prvotnega kraterja in premera

vsaj 1 km

‐ nastane z izpraznitvijo vulkanskega ognjišča ali z eksplozivnim izbruhom



3. Geomorfološki izraz vulkanizma

• Š č itasti vulkani:‐ Največ ji vulkani na Zemlji (Mauna Loa – 9170 m od morskega dna do vrha)

‐ široki, s položnimi poboč ji (2‐10°)

‐ gradijo ploske dome ali “ščite”

‐ bazaltna sestava: lavini tokovi; izbruhi relativno mirni (izlivi)‐ pahoehoe lava: vrvičasta lava; nastane s hitrim ohlajanjem tekoče lave

‐ aa lava: že delno ohlajen bazalt se lomi in drobi ob napredovanju lavinega toka;

gruščnata površina

Mouna Loa

Everest

Olympus Mons (Mars)



‐ “izbrizgan stožec” (spatter cone):

‐ majhen stožec s strmimi stranicami

‐ nastane z bljuvanjem lave iz jaška (pod površino lave se nabira plin, dokler ne izvrže ven kosa lave, ki ga prekriva in se prilepi na obod stožca)

‐ redko višji od 10 m



• piroklasti č ni stožci:‐ Vulkan sestavljen iz piroklastičnih delcev, izvrženih iz osrednjega jaška

‐ majhni (< 500 m)‐ poboč ja strma (30°), nestabilna in podvržena eroziji

‐ posledično so neobstojne morfološke oblike (tudi aktivnost je kratkotrajna)

‐ pogosto na robovih ali v kalderah ščitastih vulkanov

‐ različne sestave, večinoma povezani z mafično ali lavo vmesne sestave



• kompozitni (sestavljeni) vulkani (stratovulkani):‐ menjavanje plasti piroklastičnega materiala in strjenih tokov lave

‐ bolj strmi od ščitastih in bolj položni od piroklastičnih vulkanov‐ tokovi lave jih ščitijo pred erozijo: lahko zelo visoki (Aconcagua 6960 m)

‐ dolgo obdobje aktivnosti (po več 100 ali 1000 letih mirovanja sledi več let

aktivnosti)

‐ večinoma andezitne sestave‐ vključujejo skoraj vse več je in bolj znane vulkane: Mt. St. Helens, Mt. Rainier,

Popocatépetl, Erebus, Pinatubo, Fujijama, Vezuv, Mt. Thera (Atlantida), Etna,

Tambora, Krakatoa, Orizabo…

‐ večina je nanizana v cirkum‐pacifiškem (ognjeni obroč) ali v sredozemskem

pasu



• vulkanske kupole (dome):‐ strma poboč ja, kupolasta oblika

‐ viskozna lava, ki se strdi v ali tik nad vulkanskim jaškom‐ večinoma bogate z SiO2 (riolit, redkeje andezit ali obsidian)

‐ nekateri zadržujejo plin kot zamašek na steklenici (lahko sledi zelo eksploziven

izbruh)



• Lavini (bazaltni) platoji:‐ iz zelo tekoče lave mafične sestave (bazalt)

‐ debelina tokov nekaj km!!!‐ ob ohlajanju razpokajo v značilen 6‐koten vzorec (stebričasta krojitev)

‐ v platojih ali na ščitastih vulkanih lahko najdemo lavine cevi (kanali, po katerih

je tekla lava v zadnji fazi izliva)



‐ LIP vulkanizem (Large Igneous Province) – Dekanski plato, Sibirski trapi, Central Atlantic

Magmatic Province… ‐ obsežni in dolgotrajni izlivi zelo tekoče lave, ki so prispevali tudi k

množičnim izumrtjem; iz zgodovinskega časa ni znanih analogov (nakazal le izbruh Loki‐ ja na Islandiji)



Izbruh vulkana Laki na Islandiji leta 1783 je trajal skoraj

eno leto. Izlilo se je okoli 15 km3 lave. Sledila je večletna

ohladitev podnebja, ki je prinesla obsežno lakoto.

Izbruh je bil miniaturen model LIP izbruhov (Dekanski plato ustreza 667 izbruhom Lakija).



• Blazinaste lave:‐ podmorski izlivi bazaltne lave

‐ večinoma vzdolž sredoceanskih hrbtov‐ značilen “zamrznjen” rob, vmes pelagični sediment



• Tambora: 1815

‐ Najbolj silovit izbruh v zgodovinskem času

‐ kolaps kaldere v krogu 6‐17 km‐ zaradi cunamija umrlo 4500 ljudi

‐ delci prahu so obkrožili svet na višini 30 km

‐ Sledi “leto brez poletja”

‐ na Sumbawi in

Lomboku skupaj 92

000

žrtev lakote in

bolezni



‐ Vetrovi so raznesli aerosol po celem svetu, zaradi česar so bili sončni zahodi v letu 1815

izredno barviti

‐ Spomladi

in

poleti

1815

se

je

v

NE

delu

ZDA

zadrževala

trdovratna

megla,

zaradi

katere

je bilo mogoče s prostim očesom videti sončne pege

‐ Poleti 1816 je severno poloblo prizadelo ekstremno vreme (leto brez poletja)

‐ Povprečna T je padla za 0,4‐0,7°C

‐ Poleti 1816 je v več krajih zapadel sneg in leto 1816 je bilo najbolj mrzlo leto po 1400

‐ Motnje v indijskem monsunu‐ Izbruhnile so lakote in epidemije

Mary Shelley

Frankenstein

(roman izšel

1818)



• Toba: pred 69.000‐77.000 leti‐ eden najbolj silovitih izbruhov v zgodovini Zemlje, ki naj bi sprožil globalno zimo, ki je

trajala 6‐10 let in verjetno 1000‐letno ohlajanje (sovpada z zadnjo ledeno dobo); globalnipadec T za 3‐5°C je pospešil ohlajanje

‐ kaldera velikosti 30 × 100 km; izbruhal 100× več materiala (pepela in lave) kot Tambora

‐ prek celotne južne Azije se je odložilo 15 cm pepela; pepel je segel vse do Arabskega

polotoka





Bežen vpogled v kamnine



1. Kamninski cikel:

‐ Kamnina je naravna trdna snov, ponavadi sestavljena iz zrn enega ali večmineralov

‐ Mineral je naravna kristalinična trdnina s specifično kemično sestavo



‐ Notranja energija Zemlje in zunanji viri energije nenehno spreminjajo Zemljino

površje in notranjost

‐ na Zemlji vlada dinamično ravnovesje (ne statičnost!)‐ tudi kamnine so vključene v nenehno “recikliranje” – v kamninskem krogu

prehajajo iz ene vrste kamnin v drugo:



1) Z ohlajanjem magme nastanejo globočnine (globoko pod površjem),

predornine (na ali plitvo pod površjem) ali žilnine.

2) Magmatske kamnine so podvržene preperevanju in eroziji. Drobir, ki nastane, je prenesen in odložen kot sediment v sedimentacijskem

bazenu (najpogosteje v morju).

3) Z dl j ih l ti di t



3) Z odlaganjem novih plasti sedimenta se

globlje plasti vežejo (litificirajo) – nastane

sedimentna kamnina.

4) S še globljim pokopom pridejo sedimentne

kamnine (ali neposredno magmatske kamnine)

v območ je metamorfoze – pri spremenjenih

pogojih tlaka in temperature nastanejo metamorfne kamnine.



5) Če se temperatura še poveča (lahko v coni

subdukcije), se kamnina stali in zopet nastane

magma. Kamninski krog je sklenjen in vse se začne znova.

Documents

Razpoke in prelomi 2