RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

• Razlika med rastjo in razmnoževanjem; problem individualnosti pri rastlinah

• Razmnoževanje pomeni povečevanje števila osebkov v populaciji določene vrste

• Rast je povečevanje biomase enega osebka

I. Vegetativno razmnoževanje

• Osnova za vsako vegetativno(nespolno)razmnoževanje je mitotičnadelitev celic, čeprav je začetek lahko z organi.

• Bistvo: z delitvijo ene celice (osebka) nastaneta najmanj dva, včasih tudi večosebkov, ki imajo enak genetski material.

I. Naravni načini vegetativnegarazmnoževanja:

• 1). Vegetativno razmnoževanje naosnovi mitotičnih delitev celic:

• Zelo razširjeno pri algah in glivah• Pojavlja se tudi pri mahovih in višjih

rastlinah, na začetku tvorbe zarodnih brstičev

1. Vegetativno razmnoževanje na osnovimitotičnih delitev celic:

• mitotične delitve celic: značilnostenoceličarjev (Protophyta; Euglenophyta), kjerje vsaka mitoza hkrati tudi razmnoževanje;

• brstenje kvasovk ( Ascomycota-Sacharomicetidae)

• tvorba spor (trosov) pri glivah (konidiomi –konidiji; konidijospore; druge vrste spor priglivah (uredospore, televtospore, hlamidispore; pomladne, poletne zimske spore; mirujočespore; mitospore; askomi in bazidiomi – askoin bazidijospore; *mejospore

1. Vegetativno razmnoževanje na osnovimitotičnih delitev celic:

• *tvorba spor pri praprotnicah; mejospore; izospore; mikro in makro (mega) spore; tvorbaspolne generacije – gametofitov (predkali)

• tvorba mejospor pri semenkah; pelod in makrospore v semenskih zasnovah. (*tvorba mejospor ima že elemente spolnosti)

• mitotične delitve in oddelitve celic z rastlinskih organov; tvorba zarodnih brstičev; geme mahov in jetrnjakov (Marchantia ); zarodni brstiči semenk (Dentaria bulbifera, Lilium bulbiferum, Bryophyllum, Crassulaceae, Allium vrste,….)

1. Vegetativno razmnoževanje na osnovimitotičnih delitev celic:

• *mitotične delitve nereduciranih celicsemenske zasnove ali neoplojenihcelic semenske zasnove; apomiksa; aposporija, apogamija; (Taraxacum, Rubus, Sorbus, Hieracium, Alchemilla, Poa alpina subsp. vivipara; Poa bulbosasubsp.vivipara,….); tudi v teh primerihso ohranjeni elementi spolnosti.

2. Vegetativno razmnoževanje z organi:• Princip: preobraženi organi se ločijo od matične rastline in se

po obdobju mirovanja razvijejo v nove osebke_• Steblo: stebelni gomolji (Solanum tuberosum, Helianthud

tuberosus; Stachis sieboldii, Cyperus esculentus,..), • hipokotilni gomolji (Crocus, Gladiolus, Araceaea); stoloni (pritlike,

živice) in rizomi (Fragaria, Ajuga reptans, Potentilla anserina, P. reptans; Agropyron repens, Agrostis stolonifera, Agrostis canina, Carex alba, C. flacca, Mentha arvensis, Roripa sylvestris, Convolvolus arvensis, Calystegia sepium, Stachis palustris,….); plazeče steblo ali poleglo steblo (deblo) se vkoreninja, sčasomanastanejo nove rastline (Trifolium repens, T. subterraneum, T. fragiferum, Veronica sepyllifolia, Prunela vulgaris, Ranunculus repens,.., Ligustrum vulgare, Viburnum lantana, Rosa arvensis, Rosa pendulina, Ilex aquifolium, Lonicera caprifolium,..Picea abies, Thuja occidentalis,…);

• vkoreninja se rastni vršiček stebla- nastane nova rastlina –“skakajoče vrste” (Rubus fruticosus agg., Nephrolepis,..)

Vegetativno razmnoževanje s čebulami-česen, šalotka, tulipani, ...

Vegetativno razmnoževanje s stebelnimigomolji-krompir, topinambur,..

Vegetativno razmnoževanje z delitvijokorenike-rizoma: Salamonmov pečat, šmarnica,hosta, trave, šaši

Vegetativno razmnoževanje s podaljšanimistranskimi poganjki – živicami (stoloni) prijagodnjaku, plazečem skrečniku, ..

korenina:

• koreninski gomolji (Ficaria verna, Dahlia, Ipomaea batatas);

• na koreninah nastajajo brsti, iz njih noverastline (Populus tremula, P. alba, Cornus sanguinea, Prunus spinosa, P. domestica, Robinia pseudacacia, Philadelphus coronarius, Syringa vulgaris Ulmus,…)

Vegetativno razmnoževanje trepetlike –novi poganjki-bodoče samostojne rastlinepoganjajo iz nadomestnih brstov na koreninah

Nadomestne korenine pri lopaticise oddelijo od matične rastline kot koreninski gomoljčki

Pri dalijah lahko razdelimostranske odebeljene koreninein s tem razmnožujemorastlino

listi:• zarodni brstiči nastajajo na listih

(Crassulaceae, Tomilea menziensii,..), vkoreninjajo se listi in tako nastajajonove rastline (Begonia, Saintpaulia,…); čebulice kot vegetativnirazmnoževalni organ (Tulipa, Galanthus vernus, Amaryllis, Clivia, Gagea lutea, Allium sativum, Aliumascalonicum, Allium schoenoprassum,…..)

Ficaria verna- koreninski gomolj

Gladiolus sp- -hipokotilni gomolj Dahloa sp. –koreninski gomolj

Solanum tuberosum’Ulster’-Stebelni gomolj

Lilium bulbiferum- zarodnibrstiči

Cornus sanguinea –Adventivni brsti na koreninah

Tulipa sp. – vegetativno razmnoževanje s čebulami

Ralične oblike vegetativnega razmnoževanja v naravi

II. Umetni načini vegetativnegarazmnoževanja:

• Kmetijstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo:• -potaknjenci (oleseneli, zeleni, “mini”;

steblo, korenina, list)• grebenice• cepljenje (z brsti – okuliranje; s cepiči –

klasično cepljenje (“za lub”, “v precep”, ablaktacija)

• tkivne kulture

Vzroki in pomen vegetativnegarazmnoževanja:

• hitro, producira enake potomce, ki imajozaželjene lastnosti z vidika uporabe, uspevanja;

• dedna informacija v jedru, plastidih in mitohondrijih se v enaki obliki prenaša napotomce

Predpogoji, razmere za uspeh:

• stanje rastline (hormonalno stanje, obstojnotranjih energetskih rezerv, aktivnostrastline)

• okolje (vpliv letnega časa – prekosvetlobe, temperature; voda)

• umetno ustvarjanje razmer (hormoni, vlaženje (zalivanje), hranila, osvetlitev, zasipanje, uničevanje patogenov,….)

Slabosti vegetativnega razmnoževanja:

• zmanjševanje genetske raznolikosti; ustvarjanje klonov, občutljivost na parazitese poveča;

• ustvarjanje nestabilnih sistemov(monokulture: smreka v gozdarstvu; monokulture v kmetijstvu

• težave s krompirjem, vinsko trto, bananami, tapioko – virusi)

Pojavljanje vegetativnega razmnoževanjav naravi:

• ekstremni biotopi (močvirja, barja, tundre, vhodi v jame,….);

• stalne antropogene motnje (košnja, pašnja, oranje, hoja, pretirano gnojenje,…)

SPOLNO RAZMNOŽEVANJE

• Bistvo: nov osebek nastane z združitvijo dveh celic, ki sta praviloma genetsko različni. Vsi novo nastaliosebki se med seboj genetsko razlikujejo. Raznolikost je osnova zmožnosti prilaganjaspreminjajočemu se okolju. Zaradi tega povsod, kjervlada med organizmi veliko tekmovanje in kjer se okoljske razmere spreminjajo spolno razmnoževanjeprevladuje nad nespolnim.

• Takšno spolno razmnoževanje imajo le evkarionti. Priprokariontih obstajajo le elementi spolnosti (konjugacija, transformacija, transdukcija), vendar obstaja pri njih večdrugih načinov izmenjave dednega materiala (prekovirusov) in s tem zagotavljanje raznolikosti in prilagodljivosti na okoljske spremembe.

Raznolikost organizmov (dednega materiala) zagotavljajo pri evkariontih v spolnem razmnoževanju

naslednji procesi:

• rekombinacija dednine (v mejozi)• redukcija dednine (v mejozi)• segregacija dednine (v mejozi, pri

nastanku peloda, makrospor)• zlitje dednine; pri nastanku novega

organizma

METAGENEZA• Pri večini rastlin in gliv se spolno razmnoževanje izmenjuje z

nespolnim; obstaja menjava rodov – metageneza; sporofit –rod, kise razmnožuje nespolno se izmenjuje v življenskem krogu s spolnorazmnožujočim gametofitom. Samo gametofit se lahkorazmnožuje spolno , nespolno se lahko razmnožujeta sporofitin gametofit. Gametofit in sporofit nista pri vseh skupinahorganizmov enakovredno razvita, pri nekaterih organizmih obstajaveč rodov gametofitov in sporofitov (alge). Pri mahovih prevladujegametofit, pri semenkah in praprotnicah pa sporofit; heteromorfnametageneza; haplodiplonti (mahovi);diplohaplonti (praprotnice, semenke);

• Pri glivah je pri zaprtotrosnicah (Ascomycota) glavna, nespolnahaploidna generacija - anamorf; dikariontna, ki je predhodniksporofita živi na gametofitu le omejeno obdobje - teleomorf; priprostotrosnicah (Basidiomycota) prevladuje dikariontna generacija, anamorf je zelo reduciran in časovno omejen.

Spolno razmnoževanje lahko poteka z:

• gametami – gametogamija; enakegamete –izogamija; različne –anizogamija (mikro- makrogamete; moške – sprematozoidi, spermalnecelice; ženske – jajčne celice; oogamija)

• z združitvijo gametangijev –gametangijogamija; Ascomycota

• z združitvijo telesnih celic –somatogamija ; Basidiomycota

Mesta nastanka gamet pri embriofitih:• Gamete nastajajo v gametangijih; ženske(jajčne celice) v

arhegonijih, moške (semečeca; spermatozoidi, spermalne celice v anteridijih. Anteridiji in arhegoniji so dobro razviti pri mahovih(Bryophyta) in praprotnicah (Pteridophyta) zato tudi skupno imeArchegoniatae. Gametofiti mahov in praprotnic (predkal) so prostoživeči, zeleni, opravljajo fotosintezo, gametofit semenk je močno reduciran (ženski: embrionalna vrečka z jajčnim aparatom= zarodkov mešiček; moški: vskaljeno pelodno zrno, zgrajeno izrazličnega števila celic pri golo in kritosemenkah, s spolnimi celicamiz bički, pogosteje brez (spermalne celice). Gametofiti mahov so enospolni, rastline zato dvodomne, diecične; gametofiti večinedanašnjih praprotnic ( z izjemo vodnih praproti in drežic) so obojespolni ( hermafroditski), t.j. z anteridiji in arhegoniji. Gametofitisemenk so enospolni; gametangiji niso razviti oz. so prigolosemenkah še razviti v okrnjeni obliki.Posebnost semenk je, dase spol izraža preko nespolne generacije – cveta, ki je del sporofita.

Nastanek gamet pri algah in glivah:

• Gamete pri algah in glivah nastajajo v posebej preoblikovani celici – gametocisti

• Arhegonijev in anteridijev, struktur, kjer nastajajo gamete pri ebriofitih v organih obdanih s sterilnimi celicami ni!

• Tudi sporangiji alg in gliv so sporociste

Pomen metageneze v evoluciji živih bitij:

• več načinov razmnoževanja, več možnihokolij za poselitev

• odprava genetskih napak v gametofitu ( enojna kopija genov; izraz letalnihmutacij; obstanejo le najboljši)

• prilagoditev na pritrjen način življenja.

ZGRADBA CVETA

• cvetišče- cvetna os (receptaculum); cvetno odevalo( manjka, enojno, dvojno); prašniki (andreceum –A);

• plodni listi – karpeli; pestič – prikritosemnkah (gyneceum-G); plodnica, vrat, brazda

Na začetek cvetenja vpliva svetloba. Glede na poreklo rastlin ločimo rastline, kicvetijo v kratkem dnevu, dolgem dnevu in nevtralne rastline. Primarni receptorji za dolžino obsevanja so hormoni fitokromi, locirani v citoplazmi. Poleg fitokromov,ki zaznavajo kratko in dolgovalovno rdečo svetlobo so za indukcijo cvetenja pomembni še kriptohromi, ki zaznavajo modro svetlobo. Receptorski organ je v največji meri list. Prehod vegetativnega meristema v meristem cveta sproži prekodelovanja fito in kriptohromov več dejavnikov. “Florigen” je le skupno ime za številnedejavnike, ki dejansko sprožijo cvetenje (giberilini, citokinini, fotosintati,..)

Poskusi s precepljanjem listov vrste iz rodu Perilla ( rastlina, ki cveti v kratkem dnevu) so dokazali, da je receptor za tranformacijov cvetenje v listih

Gen, ki stimulira cvetenje povzroči cvetenje transformirane rastline repnjakovca v kratkem dnevu (B), divji tip bo ostal rozetast še vsaj tri tedne

V cvetnem meristemu so aktivni drugi geni kot v vegetativnem. Na modelni rastlininavadni repnjakovec so določili večino genov, ki določajo razvoj cvetnih delov.

Definicija cveta:

• Kratek poganjek z rozetasto nameščenimi listi, ki opravljajo razmnoževalno funkcijo

• Cvet je del sporofita, le izraža spol skrajno reduciranih gametofitov

“Spol” cveta• Obojespolni cvetovi (Rosaceae, Ranunculaceae,

Magnoliaceae, Lamiaceae,, Liliaceae, Alliaceae,…• Enospolni cvetovi obeh spolov na isti rastlini –

enodomne, monoecične rastline (Fagaceae, Pinaceae, Carpinaceae, Corylaceae, Betulaceae, Carex,..

• Enospolni cvetovi na ločenih osebkih- dvodomne rastline-diecične rastline (Salicaceae, Taxaceae, Juniperus, Spinacea, Actinidia, …

• Na isti rastlini enospolni cvetovi obeh spolov in obojespolni cvetovi- a rastlina je funkcionalno pogosto enospolna: poligamne rastline (Acersacharinum, A. negundo, Fraxinus ornus, …

Zgradba cveta• Zgradba cveta je odvisna od načina opraševanja

in sistematske pripadnosti• Izvirni cvetovi imajo dolgo, vretenasto cvetišče z

velikim, nestalnim številom cvetnih elementov• Cvetnega odevala sprva ni (golosemenke), nato

se razvije kot enojno (perigon) ali diferencira v dvojno (čaša, venec) ali se sekundarno spet reducira

• Cvetovi brez cvetnega odevala so pretežno anemogamni, zoogamni cvetovi kažejo kooevolucijo z opraševalci in načini preprečevanja samooprašitve

Cvetovi golosemenk (Gymnospermae; Conipherophytina

• Enospolni• Brez cvetnega odevala• Veliko, neustaljeno število cvetnih

elementov (prašnikov, semenskih lusk) na dolgi cvetni osi

• Pretežno anemogamni

Žensko socvetje bodičaste smreke (Picea pungens Engelm.) je storž, ki gasestavljajo krovne in semenske luske.Na semenskih luskah so semenske Zasnove.

Moško socvetje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.)

Cvetovi kritosemenk (Angiospermae, Magnoliophytina)

• Izvirno obojespolni, hermafroditski, a tudi enospolni, eno- in dvodomni, poligamni

• Cvetišče sprav dolgo, vretenasto, z velikim, nestalnim številom cvetnih elementov

• Kasneje redukcija na penta in tetraciklični cvet z ustalitvijo cvetnih elemtov na 4 ali 5 (Rosospsida= Dicotyledonae) ali 3 (Liliopsida = Monocotyledonae)

• Redukcija, zraščanje cvetnih elementov glede na način opraševanja

• Anemogamni in zoogamni cvetovi

Shema zgradbe obojespolnega cveta kritosemenk: s-sepala (čašni listi); pe_petala(venčni listi); an-andrecej (prašniki); frk-plodnica, gr- vrat in na- brazda sestavljajopestič vcvetu kritosemenk ali ginecej; a- cvetišče; ne-nektarialne žleze

Dvospolen cvet hibiskusa (Hibiscusrosa-sinensis) z dojnim cvetnim odevalomin izvirnejši cvet temnoškrlatnega telohas perigonom (Helleborus atrorubens Waldst. & Kit.

Enojno cvetno odevalo enokaličnic-perigon: beli žafran, nunka (Crocus vernus subsp.albiflorus (Kit.) Ascherson &Graebner

Enospolni cvetovi prstastega šaša (Carexdigitata L.) so v ločenih moških in ženskihklasih; rastlina je enodomna.

Simetrija cveta

• * polisimetrični, zvezdasto simetrični cvetovi (Ranunculaceae, Rosaceae

• ↕↔ bilateralno simetrični cvetovi (Brasicaceae, Dicentra,..

• ↓ monosimetrični – somerni cvetovi (Fabaceae, Violaceae, Lamiaceae, Cichoriaceae, Scrophulariaceae,..

• asimetrični cvetovi

Razvoj simetrije cvetov

Zigomorfni ali somerni cvetovi

Fabaceae- metuljast cvet

Scrophulariaceae- ustnat cvet

: redukcija in specializacija čaše in venca; postopnozraščanje

Redukcija čaše v socvetjih nebinovk (Asteraceae), zraščanje venca in prašnic

Cvet trav kaže redukcijo cvetnega odevala zaradi prehoda na anemogamijo. Listiperigona so reducirani na krovno plevo (de), predplevo (vo) in zakrnelo lodikulo (lo). Pleve so listi v cvetovih in socvetjih trav in šašev

V družini zlatičevk so med listi perigona in prašniki razviti posebej preobraženi listi vmedovnike, v katerih so nektarialne žleze.

Pri višje razvitih zoogamnih kritosemenkah je cvetno odevalo zraslo. Zgradba cvetaje prilagojena alogamiji. Takšen je ustnat cvet pri travniški kadulji

ANDROECEUM-PRAŠNIKI

• Prašniki so homologni mikrosporofilomheterospornih praprotnic. So preobraženi listi

• Pri golosemenkah številni, v enospolnih, moških socvetjih, brez cvetnega odevala; s preprosto zgradbo – iz dveh prašnic

• Pri kritosemenkah postopna redukcija na dva kroga v cvetu, specializacija glede na opraševanje, zraščanje filamentov, prašnic in zozraslim vencem oziroma vratom pestiča

Značilna zgradba prašnika kritosemenl

• Prašnična nit – filament• Prašnica – antera• Polprašnica – teka• Prašni vrečki – lokusa (mikro

mejosporangij)• Sterilni prašniki so staminodiji

Prikaz postopnega razvoja prašnikov (mikrosporofilov) pri kritosemenkah. Opazna je redukcija listne ploskve lista, iz katerega je nastal prašnik.

Preprosto zgrajeni, izvirni prašniki izvirnih kritosemenk ( vrsta lokvanja in srobota),pri katerih je še delno ohranjena listna ploskev mikrosporofila.

Značilna zgradba prašnika kritosemenke

Notranja zgradba prašnika – prečni prerez čez prašnico; vidne so štiri prašne vrečke z arhesporom – zarodnim tkivom pelodnih zrn, ki vstopajo v mejozo.

Razvoj peloda

Pelodno zrno črnega bora in razvoj moškega gametofita; ohranjen je še zeloreduciran moški gametofit v obliki zakrnelih protalijskih celic.

Pelodno zrno in moški gametofit kritosemenk – zlati klobuk; moški gametofit jezgrajen samo iz treh celic (vegetatitvne, ki zraste v pelodni mešiček in dvehneobičkanih spermalnih celic, ki sta moški spolni celici)

Pelodna zrna so mikro mejospore. Zgradba njihove celične stene je odraz prilagoditevNa vrsto opraševanja in kasnejšo kalitev. V vsakem primeru so v njej kalilni žlebovi-Kolpatna zrna ali kalilne pore – poratna zrna

Različni tipi pelodnih zrn

Notranjo plast celične stene pelodnega zrna (intina) tvori reducirana celica pelodnega zrna; zunanjo (eksina) tvori materinska celica arhespora; slednja ima zelo različno zgradbo

GYNAECEUM; G; semenske (plodne luske), plodni listi (karpeli), PESTIČ

• Pri golosemenkah posamezne ali v socvetja (storže) združene semesnke luske, na katerih so proste semenske zasnove

• Pri kritosemenkah so posamezni plodni listi zrasli v več pestičev v cvetu (mnogopestičevke) ali pa so vsi skupaj zrasli v en zrasel pestič; število plodnih listov/pestičev je sprva veliko, nato se reducira in ustali na različna manjša števila (4,5, 3)

Značilna zgradba pestiča:

• Plodnica (ovarij), v njej so semenske zasnove

• Vrat pestiča (stilus); različno dolg del pestiča, ki povezuje plodnico z brazdo

• Brazda pestiča (stigma); del pestiča, ki prestreza pelodna zrna in omogoča njihovo kalitev v moški gametofit

• Razvitost teh osnovnih delov variira; vrat lahko povsem manjka

Položaji pestiča pri kritosemenkah: A- hipoginija: plodnica je nadrasla, vsi ostalicvetni elementi so pod njo; C – epiginija: plodnica je vgreznjena v cvetišče, podrasla,vsi ostali cvetni elementi so nad njo; B – položaj med A in C –periginijaobrasla, polpodrasla plodnica, ki še ni zrasla s cvetiščem; ostali cvetni elementi so nameščeni na različnih višinah okoli nje

Primeri različnih tipov zraslega, cenokarpnega pestiča (plodnice) in namestitev semenskih zasnov v plodnici.

Prikaz nastanka zraslega pestiča iz nezraslega: A –apokarpen pestič (horikarpen),kjer je v cvetu več med seboj še nezraslih pestičev; B – D: različne oblike zraslega,cenokarpnega (sinkarpnega) pestiča, z različno stopnjo ohranjenosti sten plodnice inRazličnimi namestitvami semenskih zasnov: A-B: marginalna placentacija; C-parietalna placentacija; D- centralna (aksialna placentacija); Cb-laminalna marginalna

apokaropen

sinkarpen

parakarpen

lizikarpen

Apokarpen pestič z marginalno placentacijo

Zgradba semenske zasnove:

• Nucelus – osrednji del; “jedro”• Integumenti - ovojnice semenske

zasnove; navadno 2, lahko več ali brez; debele, tanke

• Funikulus- pecelj semsnke zasnove

Vrste semenskih zasnov: A – atropna, B – anatropna, C - kampilotropna

V nucelu semenske zasnove gre v mejotično delitev praviloma le ena celica –Materinska celica embrionalne vrečke

Mejotična delitev

Razvoj embrionalne vrečke in jajčnega aparata

Zrela embrionalna vrečka

Dvojna oploditev in razvoj zarodka

Mejotična delitve, razvoj embrionalne vrečke (zorodkovega mešička, “Normalni tip”),oploditev in razvoj embrija ter semena

Razvoj cveta, mejoza, razvoj gametofitov, oprašitev, oploditev, razvoj semena,kalitev.

OPRAŠITEV

• Prenos peloda na semensko zasnovo -golosemenke, na brazdo pestiča –kritosemenke

• Alogamija – tujeprašnost• Avtogamija- samoprašnost;

kleistogamija (samooprašitev v zaprtem cvetu)

• Načini opraševanja:anemogamija (veter), zoogamija (živali), hidrogamija (voda)

Preprečevanje samooprašitve• Dvodomnost; učinkovita, a samo polovica

osebkov proizvaja potomce• Herkogamija: prostorska ločitev prašnikov in

pestiča v cvetu, glede na pot opraševalca (heterostilija, posebna zgradba cvetov usnatic, kačnikovk,..

• Dihogamija: časovni zamik v dozorevanju prašnikov in pestiča pri eno in obojespolnih cvetovih

• Inkompatibilnost: genetska kontrola razvoja peloda in oploditve

Povečan moški gametofit kritosemenk

OPLODITEV• Golosemenke:enojna oploditev; spojitev

spermalne celice (spematozoida) in jajčne celice; hranilno tkivo nastane iz haploidnega ženskega gametofita-primarni endosperm

• Kritosemenke: dvojna oploditev:• a) 1 spermalna celica + jajčna celica→zigota

(embrio; kalček, mladi sporofit)• b) 1 spermalna celica + 2 jedri sekundarnega

endosperma→ triploidno hranilno tkivo (sekundarni endosperm)

SEME

• Po oploditvi se semenska zasnova razvije v seme

• Zgradba: semenska ovojnica (testa) – nastane iz integumentov semenske zasnove; embrio (kalček, mlada rastlina) – nastane iz zigote 1 spermalne in jajčne celice; hranilno tkivo je ob zrelosti prisotno ali ga ni; primarni endosperm(golosemenke), sekundarni endosperm(kritosemenke); pri nekaterih je razvit še perisperm – ostanek nucela

APOMIKSA• Nastanek fertilnega embrija (semena) brez zlitja

gamet, pri čemer je lahko tudi mejoza odsotna• Aposporija nastanek diploidnih (nereduciranih) gamet iz

sporofitskega tkiva (brez mejoze)• Apogamija nastanek semena (embrija) direktno iz

gametofita, brez tvorbe gamet• Diplosporija – nastanek embrija (semena) direktno iz

diploidne materinske celice megaspore• Pseudogamija – aktivacija nastanka semena (embrija)

iz jajčne celice z moško spolno celico, ki pa kasneje ne sodeluje, se ne zlije z jajčno

• Partenogeneza – nastanek embria (semena) z delitvijo neoplojene jajčne celice

Razvoj semena

• Faze: delitve, “polnjenje”, izsuševanje• Faze v razvoju embrija: okrogel, srčast,

torpedo• Razvoj endosperma: celularen, nuklearen,

helobialen

Razvoj embrija pri plešcu

Faze v razvoju embrija

PLOD

• Plod je cvet v štadiju semenske zrelosti.

• Vrste plodov: • a) pravi plodovi (samo iz plodnice)• b) birni plodovi ( v veliki meri sodeluje

cvetišče)• c) soplodja; v plod spremenjena socvetja

Načini razširjanja plodov:

• Avtohorija• Alohorija• Anemohorija• Hidrohorija• Zoohorija (endo-, epizoohorija);• Zaprti plodovi• Sejalni plodovi

Mešiček – pravi plodovi, sejalni plod

Strok je plod, ki nastane iz enega samega plodnega lista; pravi, sejalni plod

Sejalni plodovi- razne oblike glavic

Zaprti plodovi: A- koščičast plod, B- jagoda, C-E različne vrste oreškov

Plodovi nebinovk so različne oblike rožk, vrste oreškov, ki se razširjajoanemohorno ali epizoohorno

Pšenično zrno je plod, vrsta oreška, golec, cariopsis

Koščičast plod oljke

Pokovci so plodovi, kjer plod nastal iz večpredalaste plodnice razpade na večplodičev -merokarpov

Skupina birnih plodov

“Jabolko” je značilen birni plod v družini rožnic, ki nastane v veliki meri iz omesenelega cvetišča, v katerega je vgreznjeno peščišče (plodnica) – birnimešiček

Birni orešek pri jagodnjaku in birni koščičast plod pri rodu Rubus

Soplodja ananasa in murve

Soplodja

Sejalni ali dehiscentniplodovi: glavica, mešičekstrok, lušček

Sočni zaprti plodovi-jagode

Pokavci-ob zrelosti razpadePlodnica na več plodičev

Golci in plevci-plodovi trav

Sočni zaprti plodovi-jagode

Pokavci-ob zrelosti razpadePlodnica na več plodičev

Rubus fruticosusRubus phoenicolasiusBirni koščičasti plodoviBirni plodovi Rosa canina- birna rožka

Malus domestica- jabolko (birni mešiček)

Cucurbita pepo - pepo

Tudi pri tvorbi buče podobno kot pri birnih plodovih v veliki meri sodeluje cvetišče. Sorbus aria - jabolko

Ficus carica

Maclura pomifera

Morus alba

Soplodja- v plodove se razvijejo cela socvetja

Vegetativno razmnoževanje trepetlike –novi poganjki-bodoče samostojne rastlinepoganjajo iz nadomestnih brstov na koreninah

Vzroki in pomen vegetativnegarazmnoževanja:

• hitro, producira enake potomce, ki imajozaželjene lastnosti z vidika uporabe, uspevanja;

• dedna informacija v jedru, plastidih in mitohondrijih se v enaki obliki prenaša napotomce

Predpogoji, razmere za uspeh:

• stanje rastline (hormonalno stanje, obstojnotranjih energetskih rezerv, aktivnostrastline)

• okolje (vpliv letnega časa – prekosvetlobe, temperature; voda)

• umetno ustvarjanje razmer (hormoni, vlaženje (zalivanje), hranila, osvetlitev, zasipanje, uničevanje patogenov,….)

Slabosti vegetativnega razmnoževanja:

• zmanjševanje genetske raznolikosti; ustvarjanje klonov, občutljivost na parazitese poveča;

• ustvarjanje nestabilnih sistemov(monokulture: smreka v gozdarstvu; monokulture v kmetijstvu

• težave s krompirjem, vinsko trto, bananami, tapioko – virusi)

Pojavljanje vegetativnega razmnoževanjav naravi:

• ekstremni biotopi (močvirja, barja, tundre, vhodi v jame,….);

• stalne antropogene motnje (košnja, pašnja, oranje, hoja, pretirano gnojenje,…)

SPOLNO RAZMNOŽEVANJE

• Bistvo: nov osebek nastane z združitvijo dveh celic, ki sta praviloma genetsko različni. Vsi novo nastaliosebki se med seboj genetsko razlikujejo. Raznolikost je osnova zmožnosti prilaganjaspreminjajočemu se okolju. Zaradi tega povsod, kjervlada med organizmi veliko tekmovanje in kjer se okoljske razmere spreminjajo spolno razmnoževanjeprevladuje nad nespolnim.

• Takšno spolno razmnoževanje imajo le evkarionti. Priprokariontih obstajajo le elementi spolnosti (konjugacija, transformacija, transdukcija), vendar obstaja pri njih večdrugih načinov izmenjave dednega materiala (prekovirusov) in s tem zagotavljanje raznolikosti in prilagodljivosti na okoljske spremembe.

Raznolikost organizmov (dednega materiala) zagotavljajo pri evkariontih v spolnem razmnoževanju

naslednji procesi:

• rekombinacija dednine (v mejozi)• redukcija dednine (v mejozi)• segregacija dednine (v mejozi, pri

nastanku peloda, makrospor)• zlitje dednine; pri nastanku novega

organizma

METAGENEZA• Pri večini rastlin in gliv se spolno razmnoževanje izmenjuje z

nespolnim; obstaja menjava rodov – metageneza; sporofit –rod, kise razmnožuje nespolno se izmenjuje v življenskem krogu s spolnorazmnožujočim gametofitom. Samo gametofit se lahkorazmnožuje spolno , nespolno se lahko razmnožujeta sporofitin gametofit. Gametofit in sporofit nista pri vseh skupinahorganizmov enakovredno razvita, pri nekaterih organizmih obstajaveč rodov gametofitov in sporofitov (alge). Pri mahovih prevladujegametofit, pri semenkah in praprotnicah pa sporofit; heteromorfnametageneza; haplodiplonti (mahovi);diplohaplonti (praprotnice, semenke);

• Pri glivah je pri zaprtotrosnicah (Ascomycota) glavna, nespolnahaploidna generacija - anamorf; dikariontna, ki je predhodniksporofita živi na gametofitu le omejeno obdobje - teleomorf; priprostotrosnicah (Basidiomycota) prevladuje dikariontna generacija, anamorf je zelo reduciran in časovno omejen.

Spolno razmnoževanje lahko poteka z:

• gametami – gametogamija; enake gamete –izogamija; različne – anizogamija (mikro-makrogamete; moške – sprematozoidi, spermalne celice; ženske – jajčne celice; oogamija)

• z združitvijo gametangijev –gametangijogamija; Ascomycota

• z združitvijo telesnih celic – somatogamija ; Basidiomycota; pri višjih glivah zlitje celic ni sinhronizirano z zlitjem jeder- pojav plazmogamije in dikariona

Mesta nastanka gamet pri embriofitih:• Gamete nastajajo v gametangijih; ženske(jajčne celice) v

arhegonijih, moške (semečeca; spermatozoidi, spermalne celice v anteridijih. Anteridiji in arhegoniji so dobro razviti pri mahovih(Bryophyta) in praprotnicah (Pteridophyta) zato tudi skupno imeArchegoniatae. Gametofiti mahov in praprotnic (predkal) so prostoživeči, zeleni, opravljajo fotosintezo, gametofit semenk je močno reduciran (ženski: embrionalna vrečka z jajčnim aparatom= zarodkov mešiček; moški: vskaljeno pelodno zrno, zgrajeno izrazličnega števila celic pri golo in kritosemenkah, s spolnimi celicamiz bički, pogosteje brez (spermalne celice). Gametofiti mahov so enospolni, rastline zato dvodomne, diecične; gametofiti večinedanašnjih praprotnic ( z izjemo vodnih praproti in drežic) so obojespolni ( hermafroditski), t.j. z anteridiji in arhegoniji. Gametofitisemenk so enospolni; gametangiji niso razviti oz. so prigolosemenkah še razviti v okrnjeni obliki.Posebnost semenk je, dase spol izraža preko nespolne generacije – cveta, ki je del sporofita.

Nastanek gamet in spor pri algah in glivah:

• Gamete pri algah in glivah nastajajo v posebej preoblikovani celici – gametocisti

• Arhegonijev in anteridijev, struktur, kjer nastajajo gamete pri ebriofitih v organih obdanih s sterilnimi celicami ni!

• Tudi sporangiji alg in gliv so sporociste

Pomen metageneze v evoluciji živih bitij:

• več načinov razmnoževanja, več možnihokolij za poselitev

• odprava genetskih napak v gametofitu ( enojna kopija genov; izraz letalnihmutacij; obstanejo le najboljši)

• prilagoditev na pritrjen način življenja.

ZGRADBA CVETA

• cvetišče- cvetna os (receptaculum); cvetno odevalo( manjka, enojno, dvojno); prašniki (andreceum –A);

• plodni listi – karpeli; pestič – prikritosemnkah (gyneceum-G); plodnica, vrat, brazda

Na začetek cvetenja vpliva svetloba. Glede na poreklo rastlin ločimo rastline, kicvetijo v kratkem dnevu, dolgem dnevu in nevtralne rastline. Primarni receptorji za dolžino obsevanja so hormoni fitokromi, locirani v citoplazmi. Poleg fitokromov,ki zaznavajo kratko in dolgovalovno rdečo svetlobo so za indukcijo cvetenja pomembni še kriptohromi, ki zaznavajo modro svetlobo. Receptorski organ je v največji meri list. Prehod vegetativnega meristema v meristem cveta sproži prekodelovanja fito in kriptohromov več dejavnikov. “Florigen” je le skupno ime za številnedejavnike, ki dejansko sprožijo cvetenje (giberilini, citokinini, fotosintati,..)

Poskusi s precepljanjem listov vrste iz rodu Perilla ( rastlina, ki cveti v kratkem dnevu) so dokazali, da je receptor za tranformacijov cvetenje v listih

Gen, ki stimulira cvetenje povzroči cvetenje transformirane rastline repnjakovca v kratkem dnevu (B), divji tip bo ostal rozetast še vsaj tri tedne

V cvetnem meristemu so aktivni drugi geni kot v vegetativnem. Na modelni rastlininavadni repnjakovec so določili večino genov, ki določajo razvoj cvetnih delov.

Definicija cveta:

• Kratek poganjek z rozetasto nameščenimi listi, ki opravljajo razmnoževalno funkcijo

• Cvet je del sporofita, le izraža spol skrajno reduciranih gametofitov

“Spol” cveta• Obojespolni cvetovi (Rosaceae, Ranunculaceae,

Magnoliaceae, Lamiaceae,, Liliaceae, Alliaceae,…• Enospolni cvetovi obeh spolov na isti rastlini –

enodomne, monoecične rastline (Fagaceae, Pinaceae, Carpinaceae, Corylaceae, Betulaceae, Carex,..

• Enospolni cvetovi na ločenih osebkih- dvodomne rastline-diecične rastline (Salicaceae, Taxaceae, Juniperus, Spinacea, Actinidia, …

• Na isti rastlini enospolni cvetovi obeh spolov in obojespolni cvetovi- a rastlina je funkcionalno pogosto enospolna: poligamne rastline (Acersacharinum, A. negundo, Fraxinus ornus, …

Cedrus atlantica’Glauca’- moška socvetja – enodomna rastlina

Carex digitata- moško in ženskoSpcvetke (klas)- enodomna rastlina

Corylus avellana – moško in ženskoSocvetje – enodomna rastlina

Salix purpurea- moške in ženske mačice-dvodomna rastlina

Cucurbita pepo- moški in ženski cvet- enodomna rastlinaAster sp.- ženski in obojespolnicvetovi v košku

Spol cvetov

Poligamna vrsta Acer sacharinum

Košek-socvetje cinije (Zinia elegans) z obojesponimi cevastimi in ženskimi jezičastimi cvetovi – zelo pogosto stanje spola v koških nebinovk (Asteraceae)

Zgradba cveta• Zgradba cveta je odvisna od načina opraševanja

in sistematske pripadnosti• Izvirni cvetovi imajo dolgo, vretenasto cvetišče z

velikim, nestalnim številom cvetnih elementov• Cvetnega odevala sprva ni (golosemenke), nato

se razvije kot enojno (perigon) ali diferencira v dvojno (čaša, venec) ali se sekundarno spet reducira

• Cvetovi brez cvetnega odevala so pretežno anemogamni, zoogamni cvetovi kažejo kooevolucijo z opraševalci in načini preprečevanja samooprašitve

Žensko socvetje bodičaste smreke (Picea pungens Engelm.) je storž, ki gasestavljajo krovne in semenske luske.Na semenskih luskah so semenske Zasnove.

Moško socvetje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.)

Shema zgradbe obojespolnega cveta kritosemenk: s-sepala (čašni listi); pe_petala(venčni listi); an-andrecej (prašniki); frk-plodnica, gr- vrat in na- brazda sestavljajopestič vcvetu kritosemenk ali ginecej; a- cvetišče; ne-nektarialne žleze

Izvorni cvetovi kritosemenk imajo enojno cvetno odevalo- perigon

Magnolia stellata

Hemerocalis flavaHelleborus atrorubens

Anemone japonica

Asarum europaeum

Iris graminaea

Crocus vernus subsp. albiflorus

Dvospolen cvet hibiskusa (Hibiscusrosa-sinensis) z zraslimi prašniki z vratompestiča

Izvoren obojespolni cvet navadne robide

(Rubus fruticosus agr.) s petštevnim

dvojnim cvetnim odevalom in številnimiprašniki in pestiči

Simetrija cveta

• * polisimetrični, zvezdasto simetrični cvetovi (Ranunculaceae, Rosaceae

• ↕↔ bilateralno simetrični cvetovi (Brasicaceae, Dicentra,..

• ↓ monosimetrični – somerni cvetovi (Fabaceae, Violaceae, Lamiaceae, Cichoriaceae, Scrophulariaceae,..

• asimetrični cvetovi

Razvoj simetrije cvetov

Cvetovi golosemenk (Gymnospermae; Conipherophytina

• Enospolni• Brez cvetnega odevala• Veliko, neustaljeno število cvetnih

elementov (prašnikov, semenskih lusk) na dolgi cvetni osi

• Pretežno anemogamni

Cvetovi kritosemenk (Angiospermae, Magnoliophytina)

• Izvirno obojespolni, hermafroditski, a tudi enospolni, eno- in dvodomni, poligamni

• Cvetišče sprav dolgo, vretenasto, z velikim, nestalnim številom cvetnih elementov

• Kasneje redukcija na penta in tetraciklični cvet z ustalitvijo cvetnih elemtov na 4 ali 5 (Rosospsida= Dicotyledonae) ali 3 (Liliopsida = Monocotyledonae)

• Redukcija, zraščanje cvetnih elementov glede na način opraševanja

• Anemogamni in zoogamni cvetovi

Zigomorfni ali somerni cvetovi

Fabaceae- metuljast cvet

Scrophulariaceae- ustnat cvet

: redukcija in specializacija čaše in venca; postopnozraščanje

Redukcija čaše v socvetjih nebinovk (Asteraceae), zraščanje venca in prašnic

Cvet trav kaže redukcijo cvetnega odevala zaradi prehoda na anemogamijo. Listiperigona so reducirani na krovno plevo (de), predplevo (vo) in zakrnelo lodikulo (lo). Pleve so listi v cvetovih in socvetjih trav in šašev

V družini zlatičevk so med listi perigona in prašniki razviti posebej preobraženi listi vmedovnike, v katerih so nektarialne žleze.

Pri višje razvitih zoogamnih kritosemenkah je cvetno odevalo zraslo. Zgradba cvetaje prilagojena alogamiji. Takšen je ustnat cvet pri travniški kadulji

ANDROECEUM-PRAŠNIKI

• Prašniki so homologni mikrosporofilomheterospornih praprotnic. So preobraženi listi

• Pri golosemenkah številni, v enospolnih, moških socvetjih, brez cvetnega odevala; s preprosto zgradbo – iz dveh prašnic

• Pri kritosemenkah postopna redukcija na dva kroga v cvetu, specializacija glede na opraševanje, zraščanje filamentov, prašnic in zozraslim vencem oziroma vratom pestiča

Značilna zgradba prašnika kritosemenl

• Prašnična nit – filament• Prašnica – antera• Polprašnica – teka• Prašni vrečki – lokusa (mikro

mejosporangij)• Sterilni prašniki so staminodiji

Prikaz postopnega razvoja prašnikov (mikrosporofilov) pri kritosemenkah. Opazna je redukcija listne ploskve lista, iz katerega je nastal prašnik.

Clematis’Ville de Lyon’; preprost obojespolen cvet; perigon; prašniki še z ostankom listne ploskve; apokarpna plodnica

Preprosto zgrajeni, izvirni prašniki izvirnih kritosemenk ( vrsta lokvanja in srobota),pri katerih je še delno ohranjena listna ploskev mikrosporofila.

Značilna zgradba prašnika kritosemenke

Notranja zgradba prašnika – prečni prerez čez prašnico; vidne so štiri prašne vrečke z arhesporom – zarodnim tkivom pelodnih zrn, ki vstopajo v mejozo.

Razvoj peloda

Pelodno zrno črnega bora in razvoj moškega gametofita; ohranjen je še zeloreduciran moški gametofit v obliki zakrnelih protalijskih celic.

Pelodno zrno in moški gametofit kritosemenk – zlati klobuk; moški gametofit jezgrajen samo iz treh celic (vegetatitvne, ki zraste v pelodni mešiček in dvehneobičkanih spermalnih celic, ki sta moški spolni celici)

Pelodna zrna so mikro mejospore. Zgradba njihove celične stene je odraz prilagoditevNa vrsto opraševanja in kasnejšo kalitev. V vsakem primeru so v njej kalilni žlebovi-Kolpatna zrna ali kalilne pore – poratna zrna

Različni tipi pelodnih zrn

Notranjo plast celične stene pelodnega zrna (intina) tvori reducirana celica pelodnega zrna; zunanjo (eksina) tvori materinska celica arhespora; slednja ima zelo različno zgradbo

GYNAECEUM; G; semenske (plodne luske), plodni listi (karpeli), PESTIČ

• Pri golosemenkah posamezne ali v socvetja (storže) združene semesnke luske, na katerih so proste semenske zasnove

• Pri kritosemenkah so posamezni plodni listi zrasli v več pestičev v cvetu (mnogopestičevke) ali pa so vsi skupaj zrasli v en zrasel pestič; število plodnih listov/pestičev je sprva veliko, nato se reducira in ustali na različna manjša števila (4,5, 3)

Značilna zgradba pestiča:

• Plodnica (ovarij), v njej so semenske zasnove

• Vrat pestiča (stilus); različno dolg del pestiča, ki povezuje plodnico z brazdo

• Brazda pestiča (stigma); del pestiča, ki prestreza pelodna zrna in omogoča njihovo kalitev v moški gametofit

• Razvitost teh osnovnih delov variira; vrat lahko povsem manjka

Položaji pestiča pri kritosemenkah: A- hipoginija: plodnica je nadrasla, vsi ostalicvetni elementi so pod njo; C – epiginija: plodnica je vgreznjena v cvetišče, podrasla,vsi ostali cvetni elementi so nad njo; B – položaj med A in C –periginijaobrasla, polpodrasla plodnica, ki še ni zrasla s cvetiščem; ostali cvetni elementi so nameščeni na različnih višinah okoli nje

Primeri različnih tipov zraslega, cenokarpnega pestiča (plodnice) in namestitev semenskih zasnov v plodnici.

Prikaz nastanka zraslega pestiča iz nezraslega: A –apokarpen pestič (horikarpen),kjer je v cvetu več med seboj še nezraslih pestičev; B – D: različne oblike zraslega,cenokarpnega (sinkarpnega) pestiča, z različno stopnjo ohranjenosti sten plodnice inRazličnimi namestitvami semenskih zasnov: A-B: marginalna placentacija; C-parietalna placentacija; D- centralna (aksialna placentacija); Cb-laminalna marginalna

apokaropen

sinkarpen

parakarpen

lizikarpen

Apokarpen pestič z marginalno placentacijo

Zgradba semenske zasnove:

• Nucelus – osrednji del; “jedro”• Integumenti - ovojnice semenske

zasnove; navadno 2, lahko več ali brez; debele, tanke

• Funikulus- pecelj semsnke zasnove

Vrste semenskih zasnov: A – atropna, B – anatropna, C - kampilotropna

V nucelu semenske zasnove gre v mejotično delitev praviloma le ena celica –Materinska celica embrionalne vrečke

Mejotična delitev

Razvoj embrionalne vrečke in jajčnega aparata

Zrela embrionalna vrečka

Dvojna oploditev in razvoj zarodka

Mejotična delitve, razvoj embrionalne vrečke (zorodkovega mešička, “Normalni tip”),oploditev in razvoj embrija ter semena

Razvoj cveta, mejoza, razvoj gametofitov, oprašitev, oploditev, razvoj semena,kalitev.

OPRAŠITEV

• Prenos peloda na semensko zasnovo -golosemenke, na brazdo pestiča –kritosemenke

• Alogamija – tujeprašnost• Avtogamija- samoprašnost;

kleistogamija (samooprašitev v zaprtem cvetu)

• Načini opraševanja:anemogamija (veter), zoogamija (živali), hidrogamija (voda)

Preprečevanje samooprašitve• Dvodomnost; učinkovita, a samo polovica

osebkov proizvaja potomce• Herkogamija: prostorska ločitev prašnikov in

pestiča v cvetu, glede na pot opraševalca (heterostilija, posebna zgradba cvetov usnatic, kačnikovk,..

• Dihogamija: časovni zamik v dozorevanju prašnikov in pestiča pri eno in obojespolnih cvetovih

• Inkompatibilnost: genetska kontrola razvoja peloda in oploditve

Plantago argentea, P. media proteroginijdihogamija

Amaryllis sp. – proteroandrijadihohamija

Solanum sp. - herkogamija

Povečan moški gametofit kritosemenk

OPLODITEV• Golosemenke:enojna oploditev; spojitev

spermalne celice (spematozoida) in jajčne celice; hranilno tkivo nastane iz haploidnega ženskega gametofita-primarni endosperm

• Kritosemenke: dvojna oploditev:• a) 1 spermalna celica + jajčna celica→zigota

(embrio; kalček, mladi sporofit)• b) 1 spermalna celica + 2 jedri sekundarnega

endosperma→ triploidno hranilno tkivo (sekundarni endosperm)

SEME

• Po oploditvi se semenska zasnova razvije v seme

• Zgradba: semenska ovojnica (testa) – nastane iz integumentov semenske zasnove; embrio (kalček, mlada rastlina) – nastane iz zigote 1 spermalne in jajčne celice; hranilno tkivo je ob zrelosti prisotno ali ga ni; primarni endosperm(golosemenke), sekundarni endosperm(kritosemenke); pri nekaterih je razvit še perisperm – ostanek nucela

APOMIKSA• Nastanek fertilnega embrija (semena) brez zlitja

gamet, pri čemer je lahko tudi mejoza odsotna• Aposporija nastanek diploidnih (nereduciranih) gamet iz

sporofitskega tkiva (brez mejoze)• Apogamija nastanek semena (embrija) direktno iz

gametofita, brez tvorbe gamet• Diplosporija – nastanek embrija (semena) direktno iz

diploidne materinske celice megaspore• Pseudogamija – aktivacija nastanka semena (embrija)

iz jajčne celice z moško spolno celico, ki pa kasneje ne sodeluje, se ne zlije z jajčno

• Partenogeneza – nastanek embria (semena) z delitvijo neoplojene jajčne celice

Razvoj semena

• Faze: delitve, “polnjenje”, izsuševanje• Faze v razvoju embrija: okrogel, srčast,

torpedo• Razvoj endosperma: celularen, nuklearen,

helobialen

Razvoj embrija pri plešcu

Faze v razvoju embrija

PLOD

• Plod je cvet v štadiju semenske zrelosti.

• Vrste plodov: • a) pravi plodovi (samo iz plodnice)• b) birni plodovi ( v veliki meri sodeluje

cvetišče)• c) soplodja; v plod spremenjena socvetja

Načini razširjanja plodov:

• Avtohorija• Alohorija• Anemohorija• Hidrohorija• Zoohorija (endo-, epizoohorija);• Zaprti plodovi• Sejalni plodovi

Mešiček – pravi plodovi, sejalni plod

Strok je plod, ki nastane iz enega samega plodnega lista; pravi, sejalni plod

Sejalni plodovi- razne oblike glavic

Sejalni ali dehiscentniplodovi: glavica, mešičekstrok, lušček

Zaprti plodovi: A- koščičast plod, B- jagoda, C-E različne vrste oreškov

Plodovi nebinovk so različne oblike rožk, vrste oreškov, ki se razširjajoanemohorno ali epizoohorno

Pšenično zrno je plod, vrsta oreška, golec, cariopsis

Zaprti –indehiscentni plodovi: orešek, golec, plevec, rožka, samara (krilati orešek), zaprti strok

Koščičast plod oljke

Prunus spinosa, Prunus serotina, Prunus armeniaca

Koščičasti plodovi Cornus mas

Juglans regia

Pokovci so plodovi, kjer plod nastal iz večpredalaste plodnice razpade na večplodičev -merokarpov

Sočni zaprti plodovi-jagode

Pokavci-ob zrelosti razpadePlodnica na več plodičev

Skupina birnih plodov

“Jabolko” je značilen birni plod v družini rožnic, ki nastane v veliki meri iz omesenelega cvetišča, v katerega je vgreznjeno peščišče (plodnica) – birnimešiček

Birni orešek pri jagodnjaku in birni koščičast plod pri rodu Rubus

Rubus fruticosusRubus phoenicolasiusBirni koščičasti plodoviBirni plodovi Rosa canina- birna rožka

Malus domestica- jabolko (birni mešiček)

Cucurbita pepo - pepo

Tudi pri tvorbi buče podobno kot pri birnih plodovih v veliki meri sodeluje cvetišče. Sorbus aria - jabolko

Soplodja ananasa in murve

Soplodja

Ficus carica

Maclura pomifera

Morus alba

Soplodja- v plodove se razvijejo cela socvetja