Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo

Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo

Naročnik: Concensus d.o.o.

Pripravil: Aragon raziskovanje in načrtovanje, d.o.o. Maj 2010

Izveden je bil kvantitativni pristop:

metoda: spletna anketa (računalniško podprto spletno anketiranje)

velikost vzorca: n=1077

ciljna oseba: osebe odgovorne za nakup hrane/pijače v gospodinjstvu, uporabniki relevantnih kategorij pijač

čas izvedbe: 07. maj – 13. maj 2010

Naročnik želi preveriti, kakšen odnos imajo Slovenci do ravnanja z odpadno embalažo v gospodinjstvih. Z raziskavo se želi osredotočiti na odnos do uporabe povratne / nepovratne embalaže alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pri čemer je glavni cilj raziskave opredeliti cenovni prag (in morebitne ostale dejavnike), pri katerem bi se uporabniki odločili, da bi raje izbrali povratno embalažo in ne nepovratne.

Cilji raziskave

Raziskovalni pristop

3

V skladu s standardi, ki jih priporoča ESOMAR*, je pri objavi rezultatov iz tega poročila potrebno navesti naslednje podatke:

izvajalec: Aragon, raziskovanje in načrtovanje, d.o.o.zajeta populacija: prebivalci Slovenije, stari 15 let in več osebe odgovorne za nakupe

v gospodinjstvu, uporabniki relevantnih kategorij pijačvelikost vzorca: 1077

vzorčenje: enostavni slučajni vzorecdatum izvedbe: 07.05. – 13.05.2010metoda: CAWI, računalniško podprto spletno anketiranje

* ESOMAR/WAPOR Guide to Opinion Polls, ESOMAR 2003

Rezultati pregled vzorca

nakupni proces in navade

cenovni vidik embalaže

odnos do povratne embalaže

ekološka osveščenost

4






5

Pregled vzorcaDemografske značilnosti respondentov

V vzorec je bilo zajetih 62% žensk in 38% moških. 52,5% anketiranih je starih od 26 do 45 let, pri čemer znaša povprečna starost anketiranih 38 let. Anketirani imajo v največji meri končano srednješolsko izobrazbo ali več. Slaba tretjina anketiranih je samskih, sledijo pari brez otrok ter družine s predšolskimi oz. osnovnošolskimi otroki. 38% anketiranih ima dohodek manjši od slovenskega povprečja (le-ta znaša prib. 930€), medtem ko ima 20% dohodek višji od slovenskega povprečja. 13% anketiranih ne prejema rednega dohodka.

38,1

61,9

0 20 40 60 80 100

moški

ženska

19,8

27,1

25,3

18,0

8,4

1,4

0 20 40 60 80 100

15 do 25 let

26 do 35 let

36 do 45 let

46 do 55 let56 do 65 let

66 let in več

3,8

11,9

43,2

34,9

4,1

2,1

0 20 40 60 80 100

ne želim odgovoriti

visoka šola, univerzitetna

4- ali 5-letna SŠ

2- ali 3-letna poklicna SŠ

osnovna šola ali manj

magisterij, doktorat, specizalizacija

17,3

14,1

14,8

13,7

13,8

6,3

11,1

8,8

0 20 40 60 80 100

samski brez otrok, živijo s starši

samski brez otrok, živijo sami

pari brez otrok

družine s predšolskimi otroki - do 5 let

družine z otroki starimi od 6 do 14 let

družine z otroki starimi od 15 do 19 let

družine z odraslimi otroki v gospodinjstvu

prazno gnezdo

13,2

22,7

15,6

17,3

16,8

3,4

11,0

0 20 40 60 80 100

nimam rednega dohodka

mnogo manjši

deloma manjši

približno enak

deloma višji

mnogo višji


Življenjski cikel

Starost Spol Izobrazba

Dohodek (primerjava s slovenskim povprečjem 930€)

6

Pregled vzorcaDemografske značilnosti respondentov

Dobra četrtina anketiranih je delavcev brez vodilne funkcije; sledijo tisti, ki so se opredelili kot uradniki, srednji vodilni kader in študentje.

Največjo zastopanost v vzorcu dosegajo anketirani iz Osrednjeslovenske regije, sicer pa posamezniki prihajajo iz vseh slovenskih regij.

Poklicni status

27,0

14,9

13,5

13,2

8,1

7,2

5,2

3,2

2,5

3,6

1,6

0 20 40 60 80 100


upokojen

nezaposlen

drugo...

samozaposlen, podjetnik

višji vodilni kader

srednji vodilni kader

študent

dijak

uradnik (zaposlen v javni/državni službi)

delavec (zaposleni brez vodilne funkcije) 32,9

11,8

11,1

9,0

8,3

5,7

4,5

3,9

3,4

3,4

3,2

2,8

0 20 40 60 80 100

Spodnje-posavska

Jugo-vzhodna

Pomurska

Obalno-kraška

Goriška

Koroška

Gorenjska

Savinjska

Zasavska

Podravska

Osrednjeslovenska

Notranjsko-kraška

Regija

7






8

Nakupni proces in nakupne navadeNakup pijač v gospodinjstvu

V dobri tretjini primerov (36%) nakupe hrane in pijače ponavadi opravljajo anketirani, včasih druga oseba iz gospodinjstva, 18% anketiranih vedno opravlja nakupe. V slabi tretjini primerov anketirani nakupe opravljajo v enaki meri kot druga oseba v gospodinjstvu. V gospodinjstvu najpogosteje kupujejo pivo (62%), sadne sokove in nektarje (59%), sledijo negazirane vode (51%), z nekoliko nižjimi deleži pa še ledeni čaji (30%), gazirane brezalkoholne pijače (27%), gazirane vode (26%) in ostale pijače.

Kdo v vašem gospodinjstvu opravlja nakupe hrane in pijače?

18,0

36,3

29,3

16,3

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0

Vedno jaz

Ponavadi jaz, včasih druga oseba

Oba z drugo osebo iz gospodinjstva v enaki meri

Ponavadi druga oseba, včasih jaz

Katere vrste pijač kupujete v trgovini?

62,3

59,0

50,7

30,0

27,2

26,2

21,5

16,7

9,4

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0

Pivo

Sadne sokove in nektarje

Negazirane vode

Ledeni čaji

Gazirane brezalkoholne pijače

Gazirane vode

Sadne in multivitaminske …

Energijske pijače (kot npr. …

Športne pijače, izotonične …

9

Nakupni proces in nakupne navadeNajpomembnejši dejavniki nakupa pijač

Najpomembnejša dejavnika nakupa pijač za uporabo v gospodinjstvu sta okus in cena (oba s po 70%). Med pomembnejšima dejavnikoma, ki vplivata na nakup pijač sta še znamka pijače (42%) ter dejstvo, da je pijača v akciji (38%). Glede na pomembnost sledijo pa še vrsta embalaže – pločevinka/plastenka/steklenica (24%), oblika pakiranja – posamezno / multipack (19%), velikost polnitve posameznega kosa (16%) ter med najmanj pomembnimi še ekološko obarvana dejavnika ‘možnost recikliranja embalaže’ (13%) in ‘možnost, da embalažo vrnejo v trgovino’ (6,5%).

Ko ponavadi kupujete pijače za uporabo v gospodinjstvu, kaj so glavni dejavniki, na podlagi katerih se odločite za nakup pijač?

cena

okus

embalaža

znamka

ekološki vidik

- kvaliteta pijače- navada- priročnost pakiranja- naravne sestavine- brez konzervansov, E-jev, barvil- ekološka predeleva

70,0

69,838,0

42,0

23,618,8

15,6

13,06,5

2,8

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0

okus

cena

je v akciji

znamka

vrsta embalaža

pakiranje

velikost polnitve posameznega kosa

možnost recikliranja embalaže

možnost povratka embalaže v trgovino

drugo...

10

Nakupni proces in nakupne navadeVrsta embalaže in pakiranja

Anketirani negazirane ustekleničene vode, gazirane brezalkoholne pijače, ledene čaje in gazirane vode najpogosteje kupujejo v plastenkah. Pivo najpogosteje kupujejo v pločevinki (64%), v steklenici ga kupuje slaba tretjina anketiranih (29%).Anketirani najpogosteje kupujejo posamezne kose ledenih čajev, medtem ko gazirane, negazirane vode in pivo pogosteje kupujejo v pakiranju po več kosov (zaboj, multipack).

V kakšni embalaži najpogosteje kupujete… V kakšnem pakiranju pa ponavadi kupite…

96,3

94,2

92,3

85,5 14,5

29,2 63,8

7,7

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0

Negazirane ustekleničene vode


Ledeni čaji

Gazirane vode

Pivo

plastenka steklenica pločevinka tetrapak

54,8

50,9

66,7

76,9

40,9

45,2

49,1

33,3

23,1

59,1

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0

Negazirane ustekleničene vode


Gazirane vode

Pivo

Ledeni čaji

posamezne kose pakiranja več kosov skupaj

11

Nakupni proces in nakupne navadeNajljubša blagovna znamka pijač

Dobra tretjina anketiranih (35%) najpogosteje kupuje pivo blagovne znamke Zlatorog Laško, sledi Union pivo (23%) ter z veliko nižjimi deleži še ostale blagovne znamke piva. Med ledenimi čaji sta najbolj pogosto uporabljana ledeni čaj Nestea (26%) in Sola (25%), sledita ledeni čaj Fruc (13%) in Fructal (11%), z nižjimi deleži pa še ostale blagovne znamke.

Katero blagovno znamko … najpogosteje kupujete za uporabo v vašem gospodinjstvu?

34,723,4

8,56,0

3,93,02,42,21,51,31,31,21,0

9,5

0,0 20,0 40,0

Zlatorog Laško (zeleno)Union pivo (rdeče)

Laško ClubMercator pivo

BandidosHeineken

RadlerTuš pivo

GuinnessUnion brezalkoholno

Union temnoLaško Dark

Gösserdrugo...

26,025,4

12,711,1

4,64,33,7

2,52,21,51,20,9

3,7

0,0 20,0 40,0

NesteaSolaFruc

FructalSpar

MercatorRadenska

Ljubljanske mlekarneErikTuš

Rauch IceTFrupi Teatanic

drugo...

ledeni čajpivo

12

Nakupni proces in nakupne navadeNajljubša blagovna znamka pijač

Katero blagovno znamko … najpogosteje kupujete za uporabo v vašem gospodinjstvu?

negazirane vode gazirane vode

59,2

13,8

9,6

5,0

3,5

2,5

1,8

4,6

0,0 20,0 40,0 60,0

Radenska

Donat Mg

Mercator

Jamnica

Tempel

Spar

Tuš

drugo...

22,218,7

11,911,4

7,56,6

3,73,7

2,72,4

1,51,30,9

5,7

0,0 20,0 40,0

Zala

Costella

Oaza

DanaRadenska

Radenska

OdaSpar

Mercator

Jana

EvianTuš

Tiha

drugo...

33,118,4

7,55,85,1

4,13,83,42,72,01,41,01,01,0

9,6

0,0 20,0 40,0

Coca-ColaCockta

SchweppesSpar

Cola MercatorOra

FantaMercator

StilOranžadaMercator

TušOrangina

DeitSprite

drugo...

gazirane brezalkoholne pijače

Petina anketiranih med negaziranimi vodami najpogosteje kupuje Zalo (22%) oz. Costello (19%), glede na pogostost pitja sledita Oaza (12%) in Dana (11%), nato še ostale vode. Med gaziranimi vodami anketirani najpogosteje kupujejo Radensko (60%), ostale gazirane vode so manj uporabljane. Anketirani med gaziranimi brezalkoholnimi pijačami najpogosteje posegajo po Coca-Coli (33%), sledi Cockta (18%) ter ostale blagovne znamke gaziranih pijač.

13






14

Cenovni vidik embalažePivo

Anketirane smo postavili v situacijo, da kupujejo pivo ter da imajo na voljo pivo v pločevinki in v steklenici po različnih cenah, po takšnih cenah kakršne dejansko obstajajo na trgu. V takšni situaciji so anketirani ocenili, da bi pivo kupili v cenejši embalaži, torej steklenici. Iz nakupnih navad smo videli, da anketirani sicer pivo običajno najpogosteje kupujejo v pločevinki – v dani situaciji pa je prišlo ravno do zamenjave v preferenci embalaže. Iz tega lahko sklepamo, da so se pri izbiri embalaže piva osredotočili predvsem na ceno ter cenovni vidik embalaže, pri tem pa zanemarili ostale dejavnike nakupa piva, ki jih upoštevajo pri svojih običajnih nakupih.

Predstavljajte si, da kupujete pivo _________ . Spodaj imate na voljo pivo velikosti 0,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali ga kupujete v steklenici ali pločevinki.1) Katero pivo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup?

OBSTOJEČA SITUACIJA: - cena steklenice = 0,87 €- cena pločevinke = 0,94 €

V kakšni embalaži najpogosteje kupujete pivo?

15

Cenovni vidik embalažePivo

Zajeli smo le tiste respondente, ki najpogosteje kupujejo pivo v pločevinki ter bi pri obstoječem stanju kupili pivo v pločevinki. Če bi se cena pločevinke glede na obstoječe stanje zvišala za 3,7% (iz 0,94€ na 0,97€) ter bi cena steklenice piva ostala nespremenjena, bi pivo v pločevinki kupilo 18% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo pivo v steklenici kot v pločevinki, je 1,01€, pri čemer gre glede na obstoječo ceno za podražitev pločevinke piva v višini 7,4% (7 cente na pločevinko). Že pri 1,00€ bi polovica anketiranih pivo kupovala v pločevinki, polovica pa v steklenici.

100,0

82,0

72,564,0

50,541,9 40,5

27,520,3

0,0

18,0

27,5

36,0

49,5

58,1 59,5

72,579,7

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

0,94 € 0,97 € 0,98 € 0,99 € 1,00 € 1,01 € 1,02 € 1,08 € 1,18 €

pločevinka

steklenica, 0.87 €

Δ cena pločevinke

Predstavljajte si, da kupujete pivo _________ . Spodaj imate na voljo pivo velikosti 0,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali ga kupujete v steklenici ali pločevinki.1) OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero pivo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup?2) SPREMEMBE: Cena piva v pločevinki se je podražila za ___ %. Katero pivo bi sedaj kupili v tem primeru?

podrobnejši pregled

steklenica pločevinkaobstoječe cene 0,87 € 0,94 €

KONSTANTNA

16

Cenovni vidik embalažeLedeni čaji

Če bi se cena ledenega čaja v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 14,2% (iz 0,78€ na 0,89€), bi ledeni čaj v plastenki kupilo 51,2% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo ledeni čaj v steklenici kot v plastenki, je 0,89€, kjer gre za 14% podražitev (11 centov na plastenko). * Zanemarili smo dejstvo, da ledeni čaji niso na voljo v povratni embalaži.

Predstavljajte si, da kupujete ledeni čaj _________ . Spodaj imate na voljo ledeni čaj velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali ga kupujete v steklenici ali plastenki.1) OBSTOJEČA SITUACIJA: Kateri ledeni čaj bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup?2) SPREMEMBE: Cena ledenega čaja v plastenki se je podražila za ___ %. Kateri ledeni čaj bi kupili v tem primeru?


steklenica plastenkaobstoječe cene 0,70 € 0,78 €

100,0

48,8 35,2

26,5 24,719,1

13,0 12,3 12,3

0,0

51,2

64,8

73,5 75,380,9

87,0 87,7 87,7

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

0,78 € 0,89 € 0,92 € 0,95 € 0,97 € 1,00 € 1,03 € 1,09 € 1,17 €

plastenka


Δ cena plastenke

KONSTANTNA

18

Cenovni vidik embalažeNegazirane vode

Predstavljajte si, da kupujete negazirano vodo _________ . Spodaj imate na voljo vodo velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali jo kupujete v steklenici ali plastenki.1) OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero vodo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup?2) SPREMEMBE: Cena vode v plastenki se je podražila za ___ %. Katero vodo bi kupili v tem primeru?



Če bi se cena negazirane vode v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 18,9% (iz 0,58€ na 0,69€), bi negazirano vodo v plastenki kupilo 47,5% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo negazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,69€, podražitev za 19% (11 centov/plastenko).

KONSTANTNA

85,5

44,9 28,5 25,621,6 19,6 16,7 15,3 14,1

14,5

55,1

71,5 74,478,4 80,4 83,3 84,7 85,9

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

0,58 € 0,69 € 0,72 € 0,75 € 0,78 € 0,80 € 0,83 € 0,88 € 0,93 €

plastenka


Δ cena plastenke

20

Cenovni vidik embalažeGazirane vode

Predstavljajte si, da kupujete gazirano vodo _________ . Spodaj imate na voljo gazirano vodo velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali jo kupujete v steklenici ali plastenki.1) OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero gazirano vodo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup?2) SPREMEMBE: Cena gazirane vode v plastenki se je podražila za ___ %. Katero gazirano vodo bi kupili v tem primeru?



Če bi se cena gazirane vode v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 20,6% (iz 0,48€ na 0,54€), bi gazirano vodo v plastenki kupilo 54,8% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,65€, pri čemer gre za 21% podražitev (oz. 11 centov na plastenko).

96,3

43,5 28,723,2

19,5 19,5 18,5 16,7 16,7

3,7

56,5

71,376,8

80,5 80,5 81,5 83,3 83,3

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

0,54 € 0,65 € 0,67 € 0,70 € 0,73 € 0,76 € 0,79 € 0,81 € 0,86 €

plastenka


Δ cena plastenke

KONSTANTNA

22

Cenovni vidik embalažeGazirane brezalkoholne pijače

Predstavljajte si, da kupujete gazirano brezalkoholno pijačo _________ . Spodaj imate na voljo vodo velikosti 1,5l, pri čemer pa se cena razlikuje glede na to, ali jo kupujete v steklenici ali plastenki.1) OBSTOJEČA SITUACIJA: Katero gazirano brezalkoholno pijačo bi kupili, če bi opravljali dejanski nakup?2) SPREMEMBE: Cena gazirane brezalkoholne pijače v plastenki se je podražila za ___ %. Katero pijačo bi kupili v tem primeru?



Če bi se cena gazirane brezalkoholne pijače v plastenki glede na obstoječe stanje zvišala za 10,2% (iz 1,08€ na 1,19€), bi gazirano brezalkoholno pijačo v plastenki kupilo 45,8% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 1,22 €, kjer gre za 13% podražitev (14 centov na plastenko).

96,2

52,2

35,0

26,922,0

15,5 14,7 13,9 13,0

3,8

47,8

65,0

73,178,0

84,5 85,3 86,1 87,0

0,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

1,08 € 1,19 € 1,22 € 1,25 € 1,28 € 1,30 € 1,33 € 1,41 € 1,52 €

plastenka


Δ cena plastenke

KONSTANTNA

24






26

Odnos do povratne embalažePovratna vs. nepovratna embalaža

84% anketiranih za porabo v gospodinjstvu kupuje pijačo v nepovratni embalaži, t.j. embalaži, ki jo lahko oddajo v zabojnike na ekoloških otokih oz. v rumeno vrečo. 13% anketiranih kupuje pijačo v povratni embalaži, ki jo lahko odnesejo nazaj v trgovino.

Ko ponavadi kupujete pijačo za porabo v vašem gospodinjstvu, ali gre za…

13,0%83,6%

Drugo3,4%

Embalažo, ki jo oddate v zabojnike na ekološke otoke

ali v rumeno vrečo

Povratno embalažo, ki jo lahko odnesete nazaj v trgovino

27

Odnos do povratne embalažePrednosti nepovratne embalaže

Polovica anketiranih kupuje pijačo v nepovratni embalaži, ker jim le-te ni potrebno vračati v trgovino. Med pomembnejšimi razlogi za uporabo nepovratne embalaže sta tudi to, da je nepovratna embalaža priročnejše pakirana oz. da doma nimajo prostora za hranjenje povratne embalaže.

Kaj je glavni razlog, da pijačo ponavadi kupujete v nepovratni embalaži?

47,9

38,1

32,3

12,4

1,8

18,8

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0

Nepovratne embalaže ni potrebno vračati v trgovino

Nepovratna embalaža je priročnejše pakirana (multipacki)

Doma nimam prostora za hranjenje povratne embalaže

Nepovratna embalaža je bolj higienična

Nepovratna embalaža ima lepši videz

Drug razlog…

- večina pijač ni na voljo v povratni embalaži- nepovratna embalaža je lažja za prenašanje- ugodna cena nepovratne embalaže- zakomplicirano vračanje povratnih embalaž v trgovinskih centrih- potrošniška razvada, navada- premajhna odkupna cena povratne embalaže- raje recikliramo- plastenka je ekološko enako sprejemljiva

28

Odnos do povratne embalažeRazlogi za nakup povratne embalaže

Glavni dejavnik anketiranih, ki trenutno ne uporabljajo povratne embalaže, da bi jo začeli uporabljati, je cena (57%). Anketirani bi povratno embalažo kupovali, če bi obstajala bistvena razlika v ceni povratne / nepovratne embalaže. Med razlogi sledi tudi priročnejša embalaža (bolj praktična, lažja, privlačnejša) oz. priročnejše pakiranje (multipacki/zaboji, praktična z vidika hranjenja, ipd.), prav tako pa je izpostavljena tudi problematika, da večina pijač ni dosegljiva v povratni embalaži ter da tako niti nimajo izbire, v kakšni embalaži kupijo izdelek. Sledijo ostali dejavniki, ki bi anketirane pritegnili k nakupu povratne embalaže.

Kateri pa so tisti dejavniki, na podlagi katerih bi se odločili, da bi pijačo kupovali v povratni embalaži? Odgovarjajo tisti, ki pijačo kupujejo v nepovratni embalaži (n=900)

29

dejavniki za nakup

povratne embalaže

cena– nižja cena, bistvena razlika v ceni povratne / nepovratne embalaže, 42,9%– plačilo za vrnjeno embalažo (dobiš denar (ne samo listka/kupona) za vrnjeno embalažo), 13,8%

56,7%

embalaža, pakiranje

– bolj praktična embalaža, 5,0%– bolj priročno pakiranje, 4,2% – lažja povratna embalaža (manjša teža), 3,8%– bolj praktična embalaža z vidika hranjenja, 1,7%– privlačnejša embalaža, 1,3%– bolj higiensko pakiranje povratne embalaže, 1,0%

17,0%

dosegljivost izdelkov

– večina pijače ni v povratni embalaži (da bi bili izdelki dejansko dostopni v povratni embalaži), 9,2%– če ne bi imel izbire, če bi bili na voljo samo izdelki v povratni embalaži, 2,4%

11,7%

boljša organizacija

– avtomati za vračanje embalaže naj bodo bližje doma; boljša organizacija pobiranja povratne embalaže s strani komunalnih podjetij, 4,6%– boljša organizacija prevzema embalaže v trgovini (avtomatsko vračanje denarja, avtomati naj bodo na oddelku pijač, ipd.), 4,4%

9,0%

osveščenost– osveščenost, spodbujanje skrbi za okolje, 4,6%– raje recikliramo, ločujemo odpadke, 1,8%– bolj zdrava povratna embalaža, 1,4%

7,8%

praktični vidik

– če bi imel doma več prostora za shranjevanje embalaže, 3,2%– moraš imeti skrb za to, da vzameš embalažo s sabo, ko greš v trgovino, 1,6% – kupujemo premajhne količine pijače (če bi kupovali večje količine), 1,4%– če bi imela trgovino bližje domu, če bi v trgovino hodila z avtom, 0,7%

6,9%

18,1% – drugi dejavniki, 6,0%– v nobenem primeru se ne bi odločil za tak nakup, ni razloga 5,4% – ne vem, 6,7%

drugo

Odnos do povratne embalažePrednosti povratne embalaže

Glavni razlog, da anketirani kupujejo povratno embalažo je ekološka ozaveščenost (42%) – anketirani tako prispevajo k zmanjševanju odpadkov, skrbijo za okolje ter ga ne onesnažujejo. Pomembni so tudi drugi ekološki razlogi (31%), in sicer sama reciklaža oz. ponovna uporaba povratne embalaže, nimajo skrbi, kam z odvečno nepovratno embalažo, prav tako pa imajo manj odpadkov v smeteh. Na tretjem mestu glede razlogov za uporabo povratne embalaže je nižja cena (26%) , sledita pa kvaliteta izdelkov v povratni embalaži (19%) in navada (19%).

Kaj je glavni razlog, da pijačo ponavadi kupujete v povratni embalaži? Odgovarjajo tisti, ki pijačo kupujejo v povratni embalaži (n=140)

30

razlogi za uporabo povratne embalaže

ekološka ozaveščenost

ekološki razlogi

navada

embalaža

drugo

30

– manj odpadkov, prispevam k zmanjšanju odpadkov, 17,1%– skrb za okolje, je okolju prijazno, ekološki razlogi, 17,1%– na ta način ne onesnažujem okolja, 7,9%

– tako smo navajeni, 4,3%

– bolj praktična embalaža (zaboj), 1,4%– bolj privlačna embalaža, 1,4%

– drugi razlogi, 7,9%

– recikliranje embalaže, ponovna uporaba povratne embalaže, 18,6%– nimam skrbi, kam z nepovratno embalažo, ni mi je potrebno nositi na ekološke otoke, 6,4%– na ta način je manj odpadkov v smeteh oz. doma, 6,4%

42,1%

31,4%

cena – cena, povratna embalaža je cenejša, 25,7%25,7%

kvaliteta18,6% – bolj zaupam stekleni embalaži/steklena embalaža je manj škodljiva, 9,3%

–kvalitetnejša pijača je v povratni embalaži kot nepovratni, 9,3%

18,6%

2,9%

7,9%

Odnos do povratne embalažeSpodbujanje uporabe povratne embalaže

Po mnenju anketiranih so glavni razlogi za nizko uporabo povratne embalaže v Sloveniji, praktičnost nepovratne embalaže (27%), cenovni vidik (24%) in pa nizka ekološka osveščenost (21%). Po mnenju anketiranih bi povečanje uporabe povratne embalaže povzročilo bistveno znižanje izdelkov v povratni embalaži (32%), plačilo določene kavcije za vrnjeno embalažo – sistem kot ga imajo na Hrvaškem (27%). Pripomoglo bi tudi večje osveščanje in promoviranje uporabe povratne embalaže (17%), več avtomatov za vračanje embalaže (ne samo v trgovinah, ampak bližje domu) (6%), idr.. Seveda pa je predpogoj, da so izdelki sploh na voljo v povratni embalaži.

V Sloveniji je delež uporabe povratne embalaže nizek. Kaj je po vašem mnenju glavni razlogi za to?

In, kaj bi po vašem mnenju najbolj vplivalo na povečanje uporabe povratne embalaže v Sloveniji?

31

PRAKTIČNOST (26,6%): z nepovratno embalažo je manj dela (4,5%), z nepovratno embalažo nimaš skrbi (v trgovino greš po službi, embalažo pozabiš doma, ipd.) (4,5%); povratna embalaža je nepraktična, ni prostora za hranjenje (4,5%); nepovratna embalaže je bolj priročna (lažja, zavzame manj prostora) (4,5%) in bolj praktična (po uporabi jo enostavno zavržeš) (4,1%); premalo mest (ekoloških otokov) za odlaganje/vračanje povratne embalaže – nekatere trgovine je ne odkupujejo (4,1%); nepovratna embalaža je priročnejše pakirana (multipacki, ipd.) (0,4%) CENA (24,3%): nizka cena nepovratne embalaže (7,4%), premalo koristi (denarne spodbude) ob nakupu (7,0%); ni koristi, prave motivacije za to (5,2%); ni razlike v ceni med povratno / nepovratno embalažo (2,8%); s povratno embalažo imaš več stroškov (1,2%); pijača v nepovratni embalaži je cenejša (0,7%) NIZKA EKOLOŠKA OZAVEŠČENOST (20,9%): slaba ekološka ozaveščenost (17%); nezanimanje, neodgovornost do okolja (2,8%); težka ločljivost povratne in nepovratne embalaže (1,1%); NAVADA, gre za navado/razvado (8,6%) razlog so DRŽAVA, PROIZVAJALCI, KOMUNALNA PODJETJA (8,3%) pijača ni dosegljiva v povratni embalaži (7,6%) drugi razlogi... (1,9%) ne vem (7,6%)

bistveno nižja cena izdelkov v povratni embalaži (31,7%); plačilo/kavcija za vrnjeno embalažo, dobiš vrnjen denar za vsak vrnjen kos embalaže (26,7%) osveščanje (17%): promocija uporabe povratne embalaže (z oglaševanjem, reklamnimi akcijami v medijih, s strani države, ipd.) (11,8%); ozaveščanje o ekološki vrednosti uporabe povratne embalaže (3,2%); vzgoja / navada (2,0%) razpoložljivost povratne embalaže – da bi bili izdelki sploh na voljo v povratni embalaži (9,2%) praktičnost (7,1%): avtomati za vračanje embalaže naj bodo bližje domu, boljša organizacija pobiranja povratne embalaže s strani komunalnih podjetij (6,3%); priročnejša povratna embalaža (manjša pakiranja, lažja za prenos, hranjenje) (0,8%) denarna kazen za neupoštevanje, davki, dodatno plačilo za uporabo nepovratne embalaže (4,5%) drugo... (3,7%) ne vem (9,2%)

Odnos do povratne embalažeSpodbujanje ekološke vpletenosti

Po mnenju največjega dela anketiranih (75%) bi uporabo povratne embalaže v gospodinjstvih morali spodbujati proizvajalci povratne embalaže. 60% anketiranih meni, da bi uporabo povratne embalaže morala spodbujati tudi država oz. državne institucije, medtem ko so po mnenju anketiranih ostali organi manj pristojni za spodbujanje uporabe povratne embalaže. Na drugi strani največ anketiranih meni, da bi ločevanje odpadkov v gospodinjstvih morale spodbujati državne institucije (67%), komunalna podjetja (61%) ali pa proizvajalci povratne embalaže (60%).

Kdo bi po vašem mnenju moral spodbujati …

66,6

60,8

60,1

33,1

12,7

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0

Država, vlada, državne oz. vladne institucije

Komunalna podjetja

Proizvajalci povratne embalaže

Okoljske organizacije, ekologi

Kdo drug…

74,8

59,6

37,0

31,3

8,3

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0

Proizvajalci povratne embalaže

Država, vlada, državne oz. vladne institucije

Komunalna podjetja

Okoljske organizacije, ekologi

Kdo drug…

Ločevanje odpadkov v gospodinjstvihUporabo povratne embalaže v gospodinjstvih

32






33

Ekološka osveščenostEkološka osveščenost v gospodinjstvih

Anketirani ocenjujejo, da so dobro ekološko osveščeni - 45% jih meni, da so dobro osveščeni, četrtina pa da so zelo dobro osveščeni. Le 3% anketiranih ocenjujejo, da so slabo ekološko osveščeni. 95,5% anketiranih ločuje odpadke v gospodinjstvu, od tega jih 60% ločuje vse odpadke, 36% pa le del njih. Največ anketiranih sicer ločuje papir (93%), sledi ločevanje stekla (83,5%) in plastike (83%).

Zaupajte nam, v kolikšni meri ste ekološko osveščeni. Ali bi zase dejali, da ste ...

1,1 1,8

25,0

44,8

25,5

1,90,0

20,0

40,0

60,0

1 - Zelo slabo

osveščeni

2 3 4 5 - Zelo dobro

osveščeni

Ne vem, ne morem

oceniti

Ali v vašem gospodinjstvu ločujete odpadke?

M = 3,94

4,6%

DA, pretežno ločujemo odpadke

35,6%

DA, ločujemo vse vrste

odpadkov59,8%

NE, sploh ne ločujemo

Katere vrste odpadkov pa ločujete?

DA, 95,5%93,0

83,5

83,1

66,6

26,8

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0

Papir

Steklo

Plastiko

Pločevinke, konzerve, ipd.

Drugo; vpišite kaj:- organski/biološki odpadki- zdravila- elektronske naprave- baterije, akumulatorje, žarnice- kosovni material 34

Anketirani, ki uporabljajo povratno embalažo so na perceptivni ravni bolje ekološko osveščeni, medtem ko so anketirani, ki uporabljajo nepovratno embalažo na perceptivni ravni slabše ekološko osveščeni.

Ekološka osveščenostUdeležba na čistilnih akcijah

60% anketiranih se udeležuje organiziranih čistilnih akcij. V lanskem letu se je največ anketiranih (42,5%) udeležilo 1 čistilne akcije, sicer pa so se anketirani v povprečju lani udeležili dveh čistilnih akcij.40% anketiranih se je udeležilo čistilne akcije “Očistimo Slovenijo”.

Ali se kdaj udeležujete organiziranih čistilnih akcij?

DA59,8%

NE40,2%

Koliko takšnih organiziranih čistilnih akcij pa ste se udeležili v lanskem letu?

7,6

42,5

29,5

11,8

2,6

3,7

2,2

0,0 20,0 40,0 60,0

0

1

2

3

4

5

6 akcij ali več

Ali ste vse v soboto 17. aprila udeležili čistilne akcije “Očistimo Slovenijo”?

NE58,8%

DA41,2%

M = 1,90

* Delež, da se je akcije “Očistimo Slovenijo” udeležilo 41% anketiranih je višji kot če gledamo delež dejanskih udeležencev akcije med aktivnim prebivalstvom (20%), zato velja opozoriti, da v raziskavi nismo imeli reprezentativnega vzorca, pač pa smo iskali le določene, ciljane uporabnike tiste, ki opravljajo nakupe hrane/pijače v gospodinjstvu ter so uporabniki določenih kategorij pijač. Med njimi je delež, ki so se akcije udeležili, očitno višji.

35

Povzetek

36

Povzetek 1/3

37

Nakupni proces in navade Najpomembnejša dejavnika nakupa pijač za uporabo v gospodinjstvu sta okus in cena, sledi blagovna znamka pijače ter dejstvo, da je pijača v akciji. Med najmanj pomembnimi dejavniki sta ekološko obarvana dejavnika ‘možnost recikliranja embalaže’ in ‘možost, da embalažo vrnejo v trgovino’. Dve tretjini anketiranih pivo najpogosteje kupujejo v pločevinki, medtem ko ga slaba tretjina kupuje v steklenici. Negazirane ustekleničene vode, gazirane vode, gazirane brezalkoholne pijače in ledene čaje anketirani najpogosteje kupujejo v plastenkah – to je tudi najpogostejša oblika embalaže dostopna na trgu. Anketirani običajno kupujejo posamezne kose ledenih čajev, medtem ko gazirane vode, negazirane vode in pivo pogosteje kupujejo v pakiranju po več kosov skupaj (zaboji, multipacki, ipd.).

Ekološka osveščenostNa perceptivni ravni so anketirani dobro ekološko osveščeni. Večina jih ločuje odpadke v gospodinjstvu, v največji meri ločujejo papir, steklo in plastiko. 60% anketiranih se udeležuje organiziranih čistilnih akcij, pri čemer so se v lanskem letu v povprečju udeležili dveh čistilnih akcij. 40% anketiranih se je udeležilo čistilne akcije “Očistimo Slovenijo”.

Povzetek 2/3

38

Odnos do povratne embalaže84% anketiranih kupuje pijačo v nepovratni embalaži, samo 13% anketiranih kupuje povratno embalažo. Glavni razlog za to je najverjetneje tudi v slabi dostopnosti brezalkoholnih pijač v povratni embalaži, sicer pa je po mnenju anketiranih glavna prednost nepovratne embalaže dejstvo, da jim je ni potrebno vračati v trgovino. Po mnenju anketiranih bi uporabo povratne embalaže v gospodinjstvu morali spodbujati proizvajalci povratne embalaže in država oz. državne institucije.

Anketirani kupujejo povratno embalažo, ker so ekološko osveščeni – na ta način prispevajo k zmanjševanju odpadkov ter ne onesnažujejo okolja. Pomemben vidik je, da se embalaža ponovno uporabi, prav tako pa sami nimajo skrbi, kam z odvečno nepovratno embalažo. Pomembnejši razlogi za uporabo povratne embalaže so še nižja cena, večja kvaliteta izdelkov v povratni embalaži ter navada. Anketirane, ki ne kupujejo povratne embalaže, bi k uporabi pritegnile nižje cene oz. če bi dejansko obstajala bistvena razlika v ceni povratne / nepovratne embalaže. Embalaža bi prav tako morala biti priročnejša (bolj praktična, lažja, privlačnejša) oz. bi morala biti priročnejše pakirana v raznih multipackih, ipd.. Izpostaviti velja, da v Sloveniji večina pijač ni dosegljivih v povratni embalaži.

Glavni razlog za majhno uporabo povratne embalaže v Sloveniji je po mnenju anketiranih v nepraktičnosti le-te (oz.v večji praktičnosti nepovratne embalaže). Pomemben vidik je tudi cenovni ter slabša ekološka osveščenost. Po mnenju anketiranih bi povečanje uporabe povratne embalaže povzročilo bistveno znižanje izdelkov v povratni embalaži, plačilo določene kavcije za vrnjeno embalažo, večje osveščanje in promoviranje uporabe povratne embalaže, več avtomatov za vračanje embalaže.Predpogoj za večjo uporabo povratne embalaže pa je seveda, da bo pijača sploh na voljo v povratni embalaži.

Povzetek 3/3

39

Cenovni vidik embalažePIVO:Izpostaviti velja, da so anketirani pri situaciji, kjer so morali izbirati med embalažama “pločevinka” vs. “steklenica” upoštevali predvsem cenovni vidik obeh embalaž, pri tem pa so zanemarili ostale dejavnike nakupa piva, ki jih upoštevajo pri svojih običajnih nakupih. Če bi se cena pločevinke glede na obstoječe stanje zvišala za 3,7% ter bi cena steklenice piva ostala nespremenjena, bi pivo v pločevinki kupilo 18% manj anketiranih. Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo pivo v steklenici kot v pločevinki, je 1,01€ glede na obstoječo ceno gre za 7,4% podražitev pločevinke piva oz. za podražitev pločevinke za 7 centov.

Pri proizvodih brezalkoholnega programa velja upoštevati, da na trgu ni pravih substitutov v povratni embalaži.LEDENI ČAJ: Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo ledeni čaj v steklenici kot v plastenki, je 0,89€ glede na obstoječe stanje gre za 14% podražitev, t.j. 11 centov na plastenko.

NEGAZIRANE USTEKLENIČENE VODE:Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo negazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,69€ gre za 19% podražitev, kar znaša 11 centov na plastenko.

GAZIRANE VODE:Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več ljudi kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 0,65€ pri tem gre za 21% podražitev, kar znaša 11 centov na plastenko.

GAZIRANE BREZALKOHOLNE PIJAČE:Kritična meja, kjer bi prišlo do preobrata, da bi več anketiranih kupovalo gazirano vodo v steklenici kot v plastenki, je 1,22 € gre za 13% podražitev, t.j. 14 centov na plastenko.

Hvala za pozornost

Documents

Raziskava o odnosu do ravnanja z odpadno embalažo