Razgledi

Summary: Problems of Geomorphology of Yugoslavia in Polish Literature Z b i g n i e w W ó j c i k

The paper has an informational character. The author had colected refe-rences from the most important polish l i terature on geomorphology of Yugo-slavia edited between 1807 and 1963. The material is divided on five following chapters: 1. travel books and reports of congresses and excursions, 2. Univer-sity handbooks edited in Poland, 3. polish works, original and popular scien-tific, 4. original and popular scientific works of Yugoslavian authors edited in Poland, 5. encyclopedies, geological vocabularies and reference books.

One of more interesting books is »Lettre sur les bords de l'Adriatique« by A. Sapieha first edited in 1807 in Paris. Later it was revised, translated into Polish and edited in 1811, 1856 and 1906. There were some problems of geo-logy and geomorphology of Dynarid Mountain discussed, on the base of obser-vations gathered during the voyage made in 1802-1804.

In the later polish works are discussed chiefly the karst problems. The term »karst« (in polish »kras«) was introduced in Polish nomenclature in 1895 by. E. Romer. It was broadly spread by W. Malkowski in the begining of XX century. Todey Polish youth learn about Slovenian karsit and caverns just in Vll-th class of pr imary school (from the handbook by J. Staszewski). So stu-dents in Polish colleges may complete only their informations from their aca-demic handbooks.

Polish original scientific and popular l i terature deals chiefly with karst and speleologie questions. Interesting is one of the works on Postojna Cave by S. Syrkowski former director of Triest Aquarium. There were, among others pointed out the mistakes of the idea of nonkarstic origin of that cave. Worthy as source materials are papers by A. Malicki edited between 1937 and 1949 and devoted to the origin of pol ja and solution singholes in Dynarides.

Yugoslavian geomorphologists have published their works in Poland mainly on the occasions of meetings and scientific congresses. The papers we-re devoted chiefly to the glaciological and karst problems of some regions od Dynarides. They were reported on the Second Congress of Slavian Geogra-phers and Etnographers in 1927, the IV-th International Geographical Con-gress in 1934 and the Vl-th INQUA Congress in 1961.

All geomorphological publications edited between 1900 and 1950 are quo-ted in Retrospective Geological Bibliography by R. Fleszarowa. References to the new works can find in permanent appearing geological bibliography of Poland edited by C. Z. Bukowski and M. W. Bukowska. There are many works devoted to the geomorphological problems of Yougoslavia.

Author of current review points out the important role of meetings and congresses in the popularization of the last data of scientific investigation. It is hitherto experienced that Yugoslavian autors ought to publish more syn-thetic works in other countres theirselves.

Because of great specialization in geomorphological investigations there is no necessity that Polish scientists worked in Yugoslavia, and in such a case, their results ought to be published where are most of the persons unterested with this problem. However is necessity of menagement of common work on terr i tory of both countries. Results of such investigations ought to be re-ferred on international symposium and congresses.

PROSTORSKO NAČRTOVANJE NA POLJSKEM I g o r V r i š e r

i J anua r j a 1964 sem s podporo Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih

raziskovanj in Inštituta za geografijo pri Univerzi v Ljubl jan i opravil k ra j š i obisk na Poljskem. Obema ustanovama se na tem mestu še enkrat zahval ju jem za pomoč. Med obiskom sem se seznanil z delom nekaterih geografskih, pro storsko-planerskih in urbanističnih institucij v Varšavi, Wroclawu in Krakovu. Ker so o dosežkih poljske geografi je dovolj izčrpno poročali že drugi avtor j i

7 Geografski vesinik 97

Razgledi

v Geografskem vestniku, Geografskem obzorniku in na predavanj ih Geograf-skega društva Slovenije, sam pa zaradi kra tkega obiska ne bi mogel ničesar bistveno novega povedati, sem se namenil, da napišem n e k a j misli o pol j skem prostorskem načr tovanju . Za to dejavnost sem se namreč med svojim obiskom še p rav posebej zanimal, o n j e j pa doslej še nismo veliko slišali. Ker imajo v prostorskem načr tovanju na Po l j skem geografi zelo pomembno vlogo, me-stoma celo vodilno, bo nemara takšno poročilo zanimivo tudi za mars ikaterega slovenskega geografa.

Prostorsko načr tovan je se j e uvel javi lo že v predvojn i Poljski . Sprva je bilo v ospredju načr tovan je mest, pozneje, v letih 1930—1939, pa so takra tn i p l ane r j i in urbanist i v čedal je večj i meri vpoštevali tudi mestno okolico,in izdelali prve regionalne načrte. Osnovni ci l j prostorskega p lan i ran ja je bila racionalna izraba tal in prostora. Na tem področju je to re j p redvo jna Pol j ska daleč prekašala dosežke bivše Jugoslavije. V obnovljeni Pol jski so 1. 1945 z u v a j a n j e m socialističnega družbenega sistema in načrtnega gospodarstva znova uveljavi l i prostorsko načr tovanje . Poleg centralnega planskega urada j e bil ustanovl jen tudi poseben centralni urad za prostorsko p lan i ran je , k i j e dobil vsa opolnomočja za izdelavo prostorskih načrtov, n j emu podre jene regionalne in lokalne komisi je pa so bile zadolžene za izdelavo vojvodskih in k r a j evn ih planov. N a j v e č j a slabost tako zasnovanega prostorskega načr tovan ja j e bilo pomanjk l j ivo sodelovanje med ekonomskim in prostorskim načr tovanjem. Zaradi teh in še nekater ih drugih pomislekov so 1. 1949 obe komisij i raz-pustili in osnovali zgolj eno samo telo — državno komisi jo za ekonomsko plani ranje , medtem ko j e bilo urbanist ično načr tovan je prepuščeno posebnim komitejem za urbanizem in arhi tekturo . Posledica te reorganizaci je je bila, da je prostorsko načr tovan je večjih pokra j in povsem prenehalo; izdelali so le n e k a j š tudi jskih pro jek tov za nekatera ekonomsko in socialno n a j b o l j problematična področja, vendar ti načrti niso bili spre je t i in uzakonjeni . Velika slabost t akra tnega nač r tovan ja je bilo p o m a n j k a n j e perspekt ivnih ekonomskih načrtov, ka ter i so nenadomest l j iva podlaga kakršnegakol i pro-storskega načr tovanja . Šele postopoma, predvsem po zaslugi številnih urbani -stov in drugih znanstvenih delavcev, ki so svetovali ponovno uvedbo pro-storskega nač r tovan ja kot ins t rumenta državne politike, je bila pr iznana potreba po regionalnem in u rban is t i čnem'načr tovan ju tudi v širši javnosti in v državni upravi . Prostorsko načr tovan je n a j bi postalo n u j n o dopolnilo vseh ekonomskih ukrepov, investici jske politike in podlaga harmoničnega razvoja prostora. Leta 1%1 sprejet i zakon j e iznova uzakonil prostorsko načr tovanje , vendar itako, da j e regionalno p lan i ran je podredil planski komisiji , k r a j e v n o p lan i ran je pa komite ju za gradbeništvo, urbanizem in arhi tekturo.

Po sedanjem zakonu o prostorskem načr tovanju mora jo izhaja t i regio-nalni načr t i iz perspekt ivnih ekonomskih planov. Osnovne prostorske enote — regi je — so identične z upravnimi enotami — z vojvodstvi, ka ter ih j e 17. Na jveč pozornosti se v regionalnih načrt ih posveča socialno-ekonomskcmu razvoju in pr i rodnemu okol ju (katerega ponavadi nazivajo geografsko okolje). Dosedanj i razvoj in obstoječe razmere obravnava jo s pomočjo statističnih metod ter številnih kar togramov in kar t . Povezavo med ekonomskim in pro-storskim p lan i ran jem zagotav l ja jo tudi smernice, ki j ih zač r tu je jo petletni plani, dolgoročni plani posameznih dejavnost i in navodila vojvodskih upravnih organov. Prostorski načrti se i zde lu je jo za isto dobo kakor perspektivni eko-nomski načr t i ; v tem razdobju za čas od 1. 1960 do 1980. Toda posamezne š tudi je v zvezi s prostorskim načrtom pa so te rmirane itudi za dal jše obdobje (npr- raziskave rudnih bogastev, populaci jske prognoze itd.) Regionalni plani se izde lu je jo za eno ali več vojvodstev s k u p a j (to je takoimenovani generalni regionalni plan) ali pa za določeno ozemlje, ki izkazuje močan ekonomski razvoj (to so takoimenovani de ta j ln i regionalni plani). Izdelava regionalnega p lana poteka v dveh fazah: v prvi fazi zasnu je jo splošna izhodišča in smernice pr ihodnjega razvoja ter izdelajo idejni načrt, v drugi fazi pa končno izdelajo plan, pr i čemer vpoštevajo pr ipombe in napotke, ki so j ih o ide jnem načntu izrekli vojvodski upravni organi, lokalne uprave, planske ustanove različnih s topenj ter os redn ja p lanska komisi ja . Na ta način j e zagotovljena ver t ika lna

9 8

Razgledi

povezava med različnimi upravnimi s topnjami kakor tudi kontinuiteta pr i načr tovanju . P l a n i r a n j e je potemtakem redna upravna služba, ka te re funkc i j a z izdelavo plana ne preneha. Planske organizaci je sproti obnav l j a jo plane, p rouču j e jo socialno-ekonomski razvoj in u r e j a j o izrabo prostora. Kot pr imer takšnega š tudi jskega načina dela planskih inst i tuci j n a j omenim skrbno iz-delane planske atlase vojvodstev. Kontinuiteta pri p l an i ran ju in povezanost prostorskega in ekonomskega načr tovan ja sta na jveč j i odliki pol j skega pro-storskega p lan i ran ja . Slaba stran pa obsta ja v tem, da so smernice, ki j ih p laner j i dobijo, včasih p rece j papirnate in celo nesmiselne, a se iz b i rokratskih razlogov k l j u b temu mora jo ravnati po n j ih . Vsebina regionalnih planov ustreza našim predpisom. Razen tekstualnega dela. k i obsega poleg glavnih smernic tudi etapne plane, investicijski plan in gradbeni program, je obvezen še kar tografski prikaz.

Lokalni ali urbanist ični načrt i obravnava jo posamezna nase l ja in mesta. Medtem ko so pr i regionalnih planih v ospred ju ekonomski in socialni prob-lemi, j e pri urbanist ičnih načrt ih poudarek na smiselni ureditvi nasel ja , pravilni izrabi tal in prilagoditvi prirodnim pogojem.

Strokovnjaki , ki sode lu je jo pr i regionalnem p lan i ran ju , so po izobrazbi večidel ekonomisti, geografi, arhi tekt i , agronomi, prometni inženir j i , hidro-logi itd.

Razen operat ivne prostorsko-planerske službe obs ta ja na Pol j skem še ena organizacija, ki se u k v a r j a s temi problemi. To j e »Komite za ekonomiko prostora in regionalno planiranje pr i Poljski akademiji znanosti* (Komitet prze-strzennego zagospodaromania kraju, Polska Akademia Nauk.) Njegov namen je, da znanstveno proučuje , kako čimbolj racionalno razporedit i pro izvaja lne sile in prebivalstvo v prostoru in kako optimalno izkoristiti geografsko okolje v do-brobit družbe. Komite je bil ustanovljen 1. 1958, a 'od 1. 1959 dalje se je nje-gova dejavnost izredno razmahnila. Po težnjah in dosežkih lahko uvrstimo dose-danje delo komiteja za ekonomiko prostora med številne podobne institucije, ki so se v zudujih letih razvile v ZDA, Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji , SSSR itd. Srečujemo jih pod naslovi regional science, regional economy, space economy, Kaumplanung itd.

Ker j e osnovni cil j komite ja za ekonomiko prostora, da raz iskuje teore-tične probleme regionalnega prostorskega p lan i ran ja in tako prispeva k na-d a l j n j e m u razvoju planskega gospodarstva, se v glavnem ne u k v a r j a z opera-tivnimi regionalnimi ali kakršnimi koli drugimi načrti , niti ne izdeluje smer-nic za ekonomski razvoj regij . Vendar s tem ni rečeno, da ne sodeluje z raz-ličnimi ustanovami za p lan i ran je . Nudi jim strokovno in znanstveno pomoč pri prakt ičnih nalogah. S svojimi raziskavami sodeluje tudi pr i u r e j a n j u ne-kater ih regij , k j e r so ekonomske in socialne razmere zelo zamotane, kakor npr. pr i obravnavan ju indus t r i j ske Zgornje išlezije, nekater ih novih in nedav-no industrial iziranih področij , razvoja goratih predelov itd. Komite za eko-nomiko prostora združu je preko 50 s t rokovnjakov različnih znanstvenih pa-nog. ki se aktivno u k v a r j a j o z ekonomsko-prostorskimi raziskavami. Delo se odvi ja v štirih komisi jah, ki p rouču je jo geografsko okolje, razmestitev pro-izvodnje, populaci jske probleme in urbariizacijo ter ekonomske regije. Vsaka od teh komisi j ima še vrsto sodelavcev, tako da v celoti preko 200 oseb sode-lu j e v znanstvenih raziskavah. Delo komite ja vodi znani pol jski geograf pro-fesor Stanislaw Leszczycki. V teh n e k a j letih, odkar deluje , je komisi ja za eko-nomiko prostora pr ipravi l izdelavo 254 š tudi j in je velik del le-teh publiciral v svojem glasilu »Biuletyn« (23 številk doslej in v »Studia-h« (5 zvezkov). Pr i -občil je tudi štiri zvezke statističnih podatkov in pr ipravi l tr i atlase. Zaradi čedal je obsežnejšega dela j e komite osnoval pr i Geografskem inštitutu Pol j -ske akademi je znanosti poseben oddelek, ki š te je več s t rokovnjakov, geo-grafov, ekonomistov in arhitektov, in ki ima za nalogo, da kont inuirano dela na znanstvenih raziskavah na področju regionalnega p l an i r an j a in eko-nomike prostora. Oddelek vodi A. Kuklinski. (Med obiskom sem bil gost tega oddelka).

Kakor rečeno, se odvi ja vse delo komite ja za ekonomiko prostora v šti-rih komisi jah. Prva med n j imi se u k v a r j a z raziskovanj i geografskega okol ja

9 9

Razgledi

(točneje prirodnoga okolja) . Med n j e n e sedanje naloge sodi: 1) zb i ran je in kar tografsko dokument i ran je vseh dosedanjih dognan j o prirodnih elementih pol jskih pokra j in ter publ ic i ranje tega gradiva v ka r n a j b o l j preprost i in prakt ični obliki, tako da je dostopno in uporabno pri vseh vrstah planerskega dela; 2) izdelavo prirodno-geografskega atlasa Pol j ske s kar tami v merilu 1 : 500.000; 5; raziskovanje, kako se spreminja geografsko okol je s spremembo določenih prirodnih elementov na pr imeru nekater ih pokra j in (npr. spremembe na ozemlju v okolici Turoszówa v Spodnji Šleziji, k j e r so obsežna ležišča lignita). Y prihodnosti namerava komisi ja posvetiti posebno pozornost problemu pravilnega v rednoten ja geografskega (prirodnega) okol ja in njegovih elementov v nacionalni ekonomiki, racionalnejši izrabi naravnih virov, odpravi škode, ki jo povzroča družba s svojim delovanjem v naravnem okolju, in spremembam tega okolja, ki ga bodo izzvale nekatere obsežnejše investicije. Pr i dosedanjem p lan i ran ju je ravno slabo poznavanje in vredno-ten je pr irodnega okol ja povzročalo številne težave. Komisijo vodi prof. S. Le-szczycki.

Druga komisi ja se u k v a r j a z raziskavami razmestitve proizvodnje. Vodi jo prof. K. Secomski. P rouču je nas lednje probleme: 1) mednarodno delitev dela v socialističnih deželah; 2) sedanj i proces industr ial izaci je in n jeno s t rukturo s posebnim ozirom na efektivnost investicij , razmestitev posameznih industr i j -skih dejavnosti , spremembe v razmestitvi indust r i je po 1. 1945 in probleme, ki j ih povzroča industrial izacija v nekater ih reg i jah ; 3) zmogljivost in uspeš-nost obstoječega prometnega omrežja in potrebe po izboljšavah; 4) prostorske probleme kmet i j s tva in gozdarstva, ra jonizaci jo teh dveh dejavnosti in prob-leme. ki j ih s rečujemo v nekater ih regi jah. V prihodnosti bo ta komisi ja posvečala posebno pozornost razmestitvi novih industr i jskih dejavnosti , t ren-dom v industrializaciji , kmet i j s tvu itd.

Naloge komisi je za raz iskovanje demograf i je in urbanizaci je , ki jo vodi profesor B. Pniewski. obsegajo predvsem proučevanje populacijskih in socio-loških sprememb v povojpi Poljski , procesa urbanizaci je zadnj ih 17 let in pre-obrazbo kmečkih naseli j . Tako npr. bo š tudi ja o demograf i j i pokazala dose-dan j i razvoj prebivalstva, migraci je in ostalo s t ruk turno preobrazbo pol jske-ga prebivalstva po vojn i : š tudi ja o urbanizaci j i bo opozorila na posledice de j -stva. da se je delež kmečkega prebivalstva zmanjša l od 6 0 % 1. 1937 na 3 8 % 1. 1960 in da se j e obenem povečalo urbansko prebivalstvo od 2 7 % 1. 1931 na 4 8 % I. i960. Razumliivo je. da puščajo ti demografski procesi globoke sledove na pol jskem podeželju in da prav posebno zadevajo pol jsko vas, ka tero na-merava jo zaradi tega podrobneje proučevati .

Zadnja komisija, ki jo je osnoval komite za ekonomiko prostora, se ukvar ja pod vodstvom profesorja M. Kaczorowskega z raziskovanjem eko-nomskih regij . N j e n a dejavnost se j e razvila v treh smereh: v proučevanje s t ruk ture in razvoja regionalne ekonomike na Pol jskem ter ekonomsko regio-nalizacije t e dežele, v analizo varšavske metropoli tanske regi je in v prouče-van j e nerazvitih področij . Večina teh analiz temelj i na opazovanju razpore-ditve in g ibanja narodnega dohodka, ž iv l jenjskega standarda, potrošnje, inter-regionalnih blagovnih tokov, železniškega prometa, vloge določenih indust r i j -skih regi j v nacionalnem gospodarstvu itd.

Sodelovanje geografov pri teh prostorskih in regionalno-planskih raziska-vah je izredno obsežno in tehtno. Tako npr. odpade večina dela v komisij i za p roučevan je geografskega okol ja na geografe. V komisi j i za p roučevan je loka-ci je proizvodnje sode lu je jo s svojimi raziskavami nekater i znani poljski geo-grafi kakor M. Dobrowolska. A. Wrzosek, L. Straszewicz, A. Kuklinski, J. Ko-strowicki itd., v komisiji za ekonomsko regionalizacijo pa K. Dziewonski, A. Wróbel, Z. Chojnicki , M. Chilczuk, S. Golachowski in drugi. Za prostorsko p lan i ran je so tudi izredno koristne številne regionalne monograf i je , k i so j ih izdelali v različnih geografskih insti tucijah kot posebna strokovna poročila. Zal so le redke publicirane. N a j b o l j znana sta e laborata o varšavskem in bialostoškem vojvodstvu, ki so ju izdelali v geografskem inštitutu pol j ske akademi je znanosti. Zelo akt ivno sodelu je jo poljski geografi pr i ob ravnavan ju prostorskega planiranja v Regional Science Association in na njenih mednarod-

1 0 0

Razgledi

nih zborovanj ih kakor tudi v komisij i za ekonomsko regionalizacijo pri med-narodni geografski uni j i . Ob t e j tesni povezavi geograf i je in prostorskega pla-n i ran ja , ki se oči tuje v sodelovanju vodilnih pol jskih geografov in vodilnih poljskih geografskih inst i tuci j pr i teoretičnih in operativnih raziskavah pro-storskega regionalnega p l an i r an j a ter v določenem u j e m a n j u raziskovalnih ciljev obeh znanstvenih panog, se seveda upravičeno sprašujemo, ali je in ali bo ta kolaboraci ja pol jski geograf i j i v korist ali škodo. Pri dosedanjem s tanju bi si upal trditi, da j e imela doslej pol jska geograf i ja od tega sodelovanja obilo korist i tako po teoretični kakor tudi po prakt ični strani.

LITERATURA L i e r K., Regional Planning in Poland, Warszaw, 1962. L e s z c z y c k i S., The Committee for Space Economy and Regional Planning of the Po-

lish Academy of Sciences, The Review of the Polish Academy of Sciences, Vol. VII, 1962, No. 3. D z i e w o n s k i K., Les recherches géographiques pour la planification régionale, 1962. L e s z e z y c k i S., Wazniejsze problemy i dzialalnošć komitetu przestrzennego zago-

spodarowania k r a j u P. A. N. w 1062 roku, Biuletyn, Nr. 4 (23), Warszawa, 1963.

Résumé: Planification régionale en Pologne. I g o r V r i š e r

L'auteur qui a fai t en 1963 un séjour d'étude auprès des intsitutions de la planification régionale en Pologne, présente un rapport sur l 'état et les formes d'organisation de cette planification, spécialement en ce qui concerne la part i -cipation des géographes à ces t ravaux.

S TREH GEOGRAFSKIH KONGRESOV V INOZEMSTVU S Y e t o z a r I l e š i č

I. XX. mednarodni geografski kongres v Londonu ju l i j a 1964

Letošnji , dvajset i mednarodni geografski kongres, ka terega osnovno delo, vk l jučno generalno skupščino Mednarodne geografske uni je , je teklo v dneh od 21. do 28. j u l i j a v Londonu, j e prekosil vse dosedanje že po svojem sloves-nem značaju . S a j ga j e otvorila osebno angleška k ra l j i ca v okviru vsega cere-moniala, ki je ob takih prilikah v Veliki Britaniji v navadi. Prekosil pa jih je tudi po svojem obsegu. S a j se je n a n j pr i javi lo nad 3000 udeležencev z vsega svela in de jansko jih j e bilo registr i ranih okrog 2300. P r i j av l j en ih je bilo nad 1000 referatov, od kater ih je bilo za č i tanje določenih n e k a j nad 400 in ito na več ko 100 sestankih sekci j in komisij . Razen tega j e bilo pred kongresom in po n j em v raznih k r a j i h in pokra j inah Velike Br i tani je okrog 60 specialnih simpozijev.

Razumlj ivo je, da je spričo takšnega obsega še bol j kot na zadnj ih kon-gresih prišla do izraza slaba istran velike razdrobljenost i kongresnega dela, ki j e bila še tem močnejša, ker so bili sestanki posameznih sekci j in komis i j tudi prostorno razmetani po različnih, čeprav med seboj ne posebno oddal jenih poslopjih. Zato tudi ni bilo pravega osrednjega »kuloarskega« prostora za neu-radna srečanja in osebne stike odnosno je bil ta prostor dokaj skromno im-proviziran v odprtem p reddve r ju zgradbe, ki je bilo celo v gradnj i . Korak n a p r e j s p re j šn j imi kongresi pa je bil v tem, da j e bil še večji poudarek na predkongresnih in pokongresnih simpozijih kakor je to bilo 1. 1960 na XIX. kongresu v skandinavskih deželah, posebno pa še v tem, da so organizator j i le izbirali med množico pri javljenih referatov in odbrali predvsem take, ki so imeli določeno načelno ali metodološko vrednost.

Značaj strokovnega dela kongresa (ne upoštevajoč simpozijev) n a j poka-žejo tele pregledne navedbe. Kongresnih s e k c i j je bilo devet, in to: 1. Sek-ci ja za geograf i jo prebivalstva in nasel i j z 8 sestanki in 40 referat i . — 2. Sek-ci ja za ekonomsko geograf i jo z 10 sestanki in 49 referat i . — 3- Sekci ja za

1 0 1