Upload
odele
View
79
Download
1
Embed Size (px)
DESCRIPTION
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA. Računalniško omrežje je način,kako lahko dva ali več računalnikov pripravimo do tega, da komunicirata med sabo,oz. “se pogovarjata po elektronski poti”. VRSTE OMREŽIJ. GLOBALNO OMREŽJE WAN ( Int er net ) - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
RAČUNALNIŠKA OMREŽJA
Računalniško omrežje je način,kako lahko dva ali več računalnikov pripravimo do tega, da
komunicirata med sabo,oz. “se pogovarjata po elektronski poti”.
VRSTE OMREŽIJ GLOBALNO OMREŽJE WAN (Internet)
Največje prostrano omrežje. Omrežje omrežij, ki delujejo v skladu s protokoli TCP/IP.
LOKALNO OMREŽJE LAN (Intranet)
Lokalno omrežje, ki deluje v skladu s protokoli, veljavnimi v Internetu.
Ekstranet Omrežje, sestavljeno iz geografsko ločenih intranetov in
namenjeno specialnim funkcijam ali uporabniškim skupinam. Običajno brez neposredne povezave v Internet (npr. Bančna omrežja).
Razsežnost podatkovnih omrežij
VRSTE OMREŽIJ Krajevno omrežje - lokalna omrežja LAN (local
area network) imenujemo omrežje računalnikov, ki so vsi na istem kraju, npr. v isti pisarni ali v isti stavbi.
Elementi krajevnega omrežja
omrežna kartica
kabli (UTP)
razdelilniki (hub, repeater)
mostovi (bridge)
usmerjevalniki (router)
programska oprema
Prednosti računalnikov povezanih v krajevna omrežja
dostop do skupnih datotek in zbirk podatkov, uporabljajo lahko omrežni tiskalnik in lahko si
neposredni izmenjujejo datoteke omrežje se lahko uporablja za prenos zvočnih in
videoposnetkov – videokonference z povezovanjem v omrežja in z vpeljavo omrežnega
strežnika povečamo tudi varnost - če se vsi podatki nahajajo na enem mestu, ima omrežni skrbnik veliko več možnosti jih zaščititi.
Zahteve za krajevno omrežje
Za povezavo dveh ali več računalnikov potrebujemo mrežno kartico, ki jo vgradimo v vsak računalnik, kable za povezavo, ki so različni glede na vrsto omrežja (UTP, KOAKSIAL) in pa za UTP omrežja še HUB, ki predstavlja povezovalni člen med računalniki.
Izvedba z UTP kabli Izvedba z koaksialnimi kabli
Switch – preklopno stikalo
Povezujejo računalnike v lokalnem omrežju
Prostrana omrežja (WAN) Prostrano omrežje – globalno
omrežje WAN (wide area network) je omrežje računalnikov, ki se razprostira na velikih razdaljah.
Nekatere povezave na prostranih omrežjih potekajo po telefonskih linijah ali celo preko satelitov.
Prostrana omrežja pogosto povezujejo več lokalnih omrežij v eno samo .
Usmerjevalnik
Usmernik je naprava, ki povezuje omrežji in dovoljuje samo določen promet.
Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem internetovskem križišču, in sicer za prenašanje prometa na manjša omrežja ter za izbiro najustreznejše poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja.
Protokol
Dva računalnika lahko izmenjujeta podatke le, če “govorita isti jezik” oziroma uporabljata isti protokol. Protokol je zbirka pravil.
V internetu se uporablja skupek protokolov TCP/IP.
TCP poskrbi, da pridejo “paketki” do cilja in se tam postavijo v pravilni vrstni red;
če se kak izgubi, ga poišče in ponovno pošlje.
IP določa način pretoka podatkov prek strojne opreme in ve za IP številko pošiljatelja in prejemnika.
IP številka ali naslov računalnika
je sestavljena iz štirih števil od 0-255, ločenih s piko, npr. 216.239.53.100 in ima prirejeno ime, npr. www.google.com
je dodeljena s strani posebne ustanove
je zelo iskana dobrina, še posebno zaradi vstopa mobilne telefonije v internet
Domenski strežnik (ang. Domain Name Service) - DNS spreminja IP v imena in obratno. Pozna vse IP in imena v omrežju pod sabo in zna spraševati tiste nad sabo
Internet Internet je sestavljen iz milijonov
računalnikov (strežnikov in odjemalcev), ki se med seboj povezujejo v veliko omrežje.
Na teh računalnikih je ogromna količina med seboj povezanih dokumentov (podatkov oziroma informacij), zvočnih in slikovnih zapisov ter programov, ki so ponujeni v skupno rabo vsem uporabnikom omrežja Internet.
Delo na internetu
Za delo na Internetu se moramo najprej povezati na strežnik za dostop do Interneta.
Osebni računalnik, s katerim se povezujemo na Internet, mora imeti ustrezen program za komunikacijo s posameznim strežnikom.
Povedano drugače: Komunikacija med strežnikom in nanj priključenimi računalniki poteka v obliki sodelovanja programov strežnika in odjemalca.
Dostop do Interneta
Telefonski dostop– Analogna telefonija
– Digitalna telefonija ISDN
– Brezžična telefonija (SMS, WAP, GPRS, HSCSD, ..)
Najete linijeKabelski internet in ADSL (asynhronous digital subscriber line)
Brezžične povezave
Strežnik
Strežnik (angl. Server) je zmogljivejši računalnik, ki izvaja določeno nalogo kot storitev na Internetu.
Strežnik, ki omogoča dostop do interneta in prikaz spletnih strani,
imenujemo spletni strežnik. Če nam strežnik omogoča prejemanje in pošiljanje
elektronske pošte, je to poštni strežnik. Če pa nam strežnik omogočajo prenos podatkov, govorimo
o FTP strežniku (FTP – angl. File Transfer Protocol).
Storitve omrežja Internet Danes nam Internetni strežniki ponujajo celo vrsto koristnih
storitev kot npr.:
svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in uporabo multimedije
e-pošte (e-mail) prenos datotek (FTP) Telnet za izvajanje programov na oddaljenem računalniku novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske) Chat za živo dopisovanje Internetna telefonija in video konference e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-
knjižnice, ...) ...
WWW
SVETOVNI SPLET
WWW – svetovni splet najbolj priljubljena storitev v internetu, rodil se je leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko
(CERN) v Ženevi, kjer je dobil tudi ime svetovni splet WWW , sprva je bil splet zasnovan samo na besedilu, danes, pa lahko spletna stran, ki je narejena z jezikom
HTML , vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in druge interaktivne elemente,
te strani so shranjene v računalnikih (strežnikih) po vsem svetu,
za dostop do spleta morate najprej namestiti spletni brskalnik
( web browser), kakršna sta Netscape Communicator in Microsoft Internet Explorer, ki sta najbolj razširjena med uporabniki in celo brezplačna.
WWW
omogoča uporabnikom, da prikazujejo in si ogledujejo internetne strani
vsaka datoteka ima svoj URL (ang. Uniform Resource Locator) naslov, ki je sestavljen iz:
http://www.sentvid.org/pot_do datoteke/_ime_datoteke
protokolime ali IP številka
Spletni brskalniki
Za pregledovanje spletnih strani lahko uporabimo poljuben spletni brskalnik. Najbolj priljubljena sta:
Microsoft Internet Explorer in Netscape Navigator
Učinkovito iskanje informacij po svetovnem spletu je večinoma plod izkušenj in je toliko lažje, če vemo za pravi iskalnik. Vsak iskalnik ima svoje prednosti in slabosti. Da bo iskanje dalo čim boljše rezultate vam svetujem, da uporabite nekaj brskalnikov.
MOŽNOSTI PRI ISKANJU S PROGRAMI Pri iskanju je največkrat težava v tem, da programu ne znamo
povedati, kaj nas zanima.
Nekaj namigov pri iskanju:
Razlikovanje velikih/malih črk (case sensitivity):
Vpisujte fraze - rezultati bodo veliko boljši, če namesto navadnih besed vpisujemo več besed v obliki fraz. Večina iskalnikov ima frazo mišljeno kot besede med narekovaji ("fraza"), drugi pa imajo pod vnosnim poljem možnost izbiranja iskanja po frazah ali po besedah.
Poskusite znova - če rezultat ni pravi, je mogoče da morate le bolj/manj natančno še enkrat opredeliti želeno stvar.
Ključne besede izbirajte premišljeno
Vaja dela mojstra - več boste iskali, lažje se boste dokopali do pravih spletnih naslovov.
KAJ POMENIJO KRATICE ? DNS (Domain Name System) - računalniki za
povezavo z drugimi računalniki uporabljajo IP številke, imenski strežniki služijo pretvorbi ljudem razumljivih imen v IP številke (in obratno), naprimer strežnik www.arnes.si se oglaša na IP številki 193.2.1.87
IP številka - številka, ki jo ima vsaka naprava, povezana v globalni internet, podobno kot telefonska številka v telefonskem omrežju
WWW – world wide web – svetovni splet omogoča uporabo multimedijskih tehnik, (predstavitev zvoka, animacije, grafike, videa, slik in teksta).
HTML - HyperText Markup Language – jezik za opis spletnih datotek. Opišemo, kako želimo, da je videti spletna stran v brskalniku.
Elektronska pošta
deluje podobno kot navadnanaslov je najbolj pogosto tak:
[email protected]čunalnik
protokol SMTP za pošiljanje in
POP3 za sprejemanje pošte
program (npr. Outlook, Eudora...)
Povezovanje v omrežje s klicem
Nastavimo potrebno programsko opremo nastavitev TCP/IP protokola nastavitev omrežja na klic nastavitev ustreznih programov za spremljanje
Izberemo ponudnika Internet storitev klicna številka uporabniško ime in geslo poštni predal in poštni naslov
Iskalniki
Domači: www.slowwwenia.com www.matkurja.com www.sloVista.com www.najdi.si
Tuji: www.yahoo.com www.altavista.com www.infoseek.com
Je računalnik priklopljen?
ping ime.strežnika najdemo strežnik
nslookup ime.strežnika dobimo IP
tracert ime.strežnika zaporedje DNSjev
START MSDOS C:/WINDOWS
Zgodovina Interneta
Internet deloma rojen kot projekt agencije ARPA (Advanced Research Projects Agency) pri ameriškem obrambnem ministrstvu.
Osnovna ideja: povečati varnost podatkov in ohraniti dostop do njih ob morebitnem vojaškem spopadu.
Varnost podatkov večja, če so podatki distribuirano nameščeni na različnih računalnikih, dostop do podatkov pa je možen po različnih povezavah.
Zgodovina Interneta: 60-ta leta
Udejanjenje osnovne ideje
1962: Objavljene raziskave o paketno-preklopnih mrežah,
1967: javno predstavljena shema bodoče mreže agencije ARPA,
1969: eksperimentalno omrežje ARPANET: 4 povezani računalniki na univerzah UCLA, Stanford, UCSD in Utah.
Zgodovina Interneta: 70-ta leta
Sodelovanje civilnih raziskovalnih organizacij, začetek preoblikovanja v hrbtenico,
1972: 37 povezanih računalnikov,
1972: prvi program za elektronsko pošto;
1972: prva verzija programa Telnet za delo na oddaljenem računalniku (NCSA),
1972: priključeno prvo omrežje, ki ni nastalo v okviru ARPANET: ALOHAnet.
Zgodovina Interneta: 70-ta leta
1973: Prva verzija programa FTP za prenos datotek med računalniki,
1973: ARPANET povezan z Anglijo in Norveško,
1974: prva verzija družine protokolov TCP/IP
1974: prvi javni ponudnik storitev omrežja ARPANET: začetki komercializacije omrežja.
Zgodovina Interneta: 80-ta leta
Pospešeno nastajanje in priključevanje novih velikih omrežij.
Omrežje postaja Internet v današnjem pomenu besede.
Omrežje postaja prepočasno.
Zgodovina Interneta: 80-ta leta
1982: Prvi namizni, pozneje osebni računalniki - eksponentno naraščanje zahtev za priključitev v omrežje,
1983: TCP/IP postane standardni protokol omrežja - “lepilo Interneta”,TCP/IP postane sestavni del operacijskega sistema UNIX
1983: ARPANET postane neobvladljiv za vojsko; razpade na ARPANET in MILNET
1986: NSF (National Science Foundation) uvede hitrejšo hrbtenico NSFNET,NSF financira razvoj hrbtenic na ameriških univerzah in njihovo vključevanje v Internet.
Zgodovina Interneta: 80-ta leta
1987: Število Internetnih strežnikov preseže 10,000.
1988: Število Internetnih strežnikov preseže 60,000.
Črv Internet worm prizadane 6.000 strežnikov.
1989: Število Internetnih strežnikov preseže 100,000.
1989: Evropski ponudniki Internetnih storitev ustanovijo RIPE (Reseaux IP Europeens), ki koordinira administriranje Interneta na evropski ravni.
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
Tehnična zasnova Interneta ustaljena,
nove tehnične rešitve v hitrosti prenosa,
razvoj orodij za urejanje informacij (dokumentov),
izrazita potreba po orodjih za odkrivanje informacij (dokumentov).
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
1990: Arpanet ukinjen.
1990: v uporabo pride Archie, prva resna aplikacija za odkrivanje internetnih informacijskih virov,
1991: v uporabo pride Gopher za menujsko ureditev informacijskih virov,
1991: v uporabo pride Wide Area Information Servers (WAIS), distribuirani internetni iskalnik,
1991: prva verzija WWW - nova paradigma: globalni hipertekst,
1991: objavljen algoritem PGP (Pretty Good Privacy),
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
1991: promet po NSFNET preseže 1 trilion bajtov/mesec.
1992: v NSFNET se vključi Slovenija (domena .si).
1992: število strežnikov preseže 1.000.000.
1993: Mosaic, grafični pregledovalnik za WWW,
1994: prvi Internetni radio prične oddajati iz Las Vegasa.
1994: prvi “spam”, reklama za loterijo razposlana z e-pošto; prvo spletno reklamno sporočilo (“banner”).
1994: Ustanovljen Trans-European Research and Education Network Association (TERENA). Namen: pospeševanje omrežne infrastrukture v izobraževanju in raziskavah.
Zgodovina Interneta: 90-ta leta
1995: Promet po WWW preseže promet s ftp.
1995: V uporabo pride RealAudio, programska oprema za poslušanje glasbe v (skoraj) realnem času.
1995: Sun objavi Javo, prvi programski jezik prilagojen razvoju spletnih aplikacij.
1995: NSFNET ukinjen. Nova, hitrejša hrbtenica.
2000: Število spletnih strani, ki jih je mogoče indeksirati, preseže 1 milijardo.
2000: EU ustanovi Géant, evropsko gigabitno raziskovalno omrežje.
2000: Napster.