RAŒUNALNI KA OMRE½JA

  • View
    52

  • Download
    1

Embed Size (px)

DESCRIPTION

RAČUNALNIŠKA OMREŽJA. Računalniško omrežje je način,kako lahko dva ali več računalnikov pripravimo do tega, da komunicirata med sabo,oz. “se pogovarjata po elektronski poti”. VRSTE OMREŽIJ. GLOBALNO OMREŽJE WAN ( Int er net ) - PowerPoint PPT Presentation

Text of RAŒUNALNI KA OMRE½JA

  • RAUNALNIKA OMREJARaunalniko omreje je nain,kako lahko dva ali ve raunalnikov pripravimo do tega, da komunicirata med sabo,oz. se pogovarjata po elektronski poti.

  • VRSTE OMREIJGLOBALNO OMREJE WAN (Internet)Najveje prostrano omreje. Omreje omreij, ki delujejo v skladu s protokoli TCP/IP.LOKALNO OMREJE LAN(Intranet)Lokalno omreje, ki deluje v skladu s protokoli, veljavnimi v Internetu.EkstranetOmreje, sestavljeno iz geografsko loenih intranetov in namenjeno specialnim funkcijam ali uporabnikim skupinam. Obiajno brez neposredne povezave v Internet (npr. Banna omreja).

  • Razsenost podatkovnih omreij

  • VRSTE OMREIJKrajevno omreje - lokalna omreja LAN (local area network) imenujemo omreje raunalnikov, ki so vsi na istem kraju, npr. v isti pisarni ali v isti stavbi.

  • Elementi krajevnega omrejaomrena karticakabli (UTP)razdelilniki (hub, repeater)mostovi (bridge)usmerjevalniki (router)programska oprema

  • Prednosti raunalnikov povezanih v krajevna omreja dostop do skupnih datotek in zbirk podatkov, uporabljajo lahko omreni tiskalnik in lahko si neposredni izmenjujejo datotekeomreje se lahko uporablja za prenos zvonih in videoposnetkov videokonferencez povezovanjem v omreja in z vpeljavo omrenega strenika poveamo tudi varnost - e se vsi podatki nahajajo na enem mestu, ima omreni skrbnik veliko ve monosti jih zaititi.

  • Zahteve za krajevno omreje Za povezavo dveh ali ve raunalnikov potrebujemo mreno kartico, ki jo vgradimo v vsak raunalnik, kable za povezavo, ki so razlini glede na vrsto omreja (UTP, KOAKSIAL) in pa za UTP omreja e HUB, ki predstavlja povezovalni len med raunalniki.Izvedba z UTP kabli Izvedba z koaksialnimi kabli

  • Switch preklopno stikaloPovezujejo raunalnike v lokalnem omreju

  • Prostrana omreja (WAN) Prostrano omreje globalno omreje WAN (wide area network) je omreje raunalnikov, ki se razprostira na velikih razdaljah. Nekatere povezave na prostranih omrejih potekajo po telefonskih linijah ali celo preko satelitov.Prostrana omreja pogosto povezujejo ve lokalnih omreij v eno samo .

  • Usmerjevalnik Usmernik je naprava, ki povezuje omreji in dovoljuje samo doloen promet. Usmerjevalnike uporabljajo na skoraj vsakem internetovskem kriiu, in sicer za prenaanje prometa na manja omreja ter za izbiro najustrezneje poti za potovanje podatkovnih paketov do njihovega cilja.

  • Protokol Dva raunalnika lahko izmenjujeta podatke le, e govorita isti jezik oziroma uporabljata isti protokol. Protokol je zbirka pravil.V internetu se uporablja skupek protokolov TCP/IP.TCP poskrbi, da pridejo paketki do cilja in se tam postavijo v pravilni vrstni red; e se kak izgubi, ga poie in ponovno polje.IP doloa nain pretoka podatkov prek strojne opreme in ve za IP tevilko poiljatelja in prejemnika.

  • IP tevilka ali naslov raunalnikaje sestavljena iz tirih tevil od 0-255, loenih s piko, npr. 216.239.53.100 in ima prirejeno ime, npr. www.google.comje dodeljena s strani posebne ustanove je zelo iskana dobrina, e posebno zaradi vstopa mobilne telefonije v internetDomenski strenik (ang. Domain Name Service) - DNS spreminja IP v imena in obratno. Pozna vse IP in imena v omreju pod sabo in zna spraevati tiste nad sabo

  • Internet Internet je sestavljen iz milijonov raunalnikov (strenikov in odjemalcev), ki se med seboj povezujejo v veliko omreje.

    Na teh raunalnikih je ogromna koliina med seboj povezanih dokumentov (podatkov oziroma informacij), zvonih in slikovnih zapisov ter programov, ki so ponujeni v skupno rabo vsem uporabnikom omreja Internet.

  • Delo na internetuZa delo na Internetu se moramo najprej povezati na strenik za dostop do Interneta.

    Osebni raunalnik, s katerim se povezujemo na Internet, mora imeti ustrezen program za komunikacijo s posameznim strenikom.

    Povedano drugae: Komunikacija med strenikom in nanj prikljuenimi raunalniki poteka v obliki sodelovanja programov strenika in odjemalca.

  • Dostop do InternetaTelefonski dostop Analogna telefonija Digitalna telefonija ISDN Brezina telefonija (SMS, WAP, GPRS, HSCSD, ..)

  • Najete linije

    Kabelski internet in ADSL (asynhronous digital subscriber line)

  • Brezine povezave

  • StrenikStrenik (angl. Server) je zmogljiveji raunalnik, ki izvaja doloeno nalogo kot storitev na Internetu.

    Strenik, ki omogoa dostop do interneta in prikaz spletnih strani, imenujemo spletni strenik. e nam strenik omogoa prejemanje in poiljanje elektronske pote, je to potni strenik. e pa nam strenik omogoajo prenos podatkov, govorimo o FTP streniku (FTP angl. File Transfer Protocol).

  • Storitve omreja InternetDanes nam Internetni streniki ponujajo celo vrsto koristnih storitev kot npr.:

    svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in uporabo multimedije e-pote (e-mail) prenos datotek (FTP) Telnet za izvajanje programov na oddaljenem raunalniku novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske) Chat za ivo dopisovanje Internetna telefonija in video konference e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-knjinice, ...) ...

  • WWWSVETOVNI SPLET

  • WWW svetovni spletnajbolj priljubljena storitev v internetu,rodil se je leta 1989 v Evropskem laboratoriju za fiziko (CERN) v enevi, kjer je dobil tudi ime svetovni splet WWW ,sprva je bil splet zasnovan samo na besedilu, danes, pa lahko spletna stran, ki je narejena z jezikom HTML , vsebuje besedilo, slike, zvok, video, animacije in druge interaktivne elemente,te strani so shranjene v raunalnikih (strenikih) po vsem svetu, za dostop do spleta morate najprej namestiti spletni brskalnik ( web browser), kakrna sta Netscape Communicator in Microsoft Internet Explorer, ki sta najbolj razirjena med uporabniki in celo brezplana.

  • WWWomogoa uporabnikom, da prikazujejo in si ogledujejo internetne stranivsaka datoteka ima svoj URL (ang. Uniform Resource Locator) naslov, ki je sestavljen iz:http://www.sentvid.org/pot_do datoteke/_ime_datotekeprotokolime ali IP tevilka

  • Spletni brskalnikiZa pregledovanje spletnih strani lahko uporabimo poljuben spletni brskalnik. Najbolj priljubljena sta: Microsoft Internet Explorer in Netscape Navigator

    Uinkovito iskanje informacij po svetovnem spletu je veinoma plod izkuenj in je toliko laje, e vemo za pravi iskalnik. Vsak iskalnik ima svoje prednosti in slabosti. Da bo iskanje dalo im bolje rezultate vam svetujem, da uporabite nekaj brskalnikov.

  • MONOSTI PRI ISKANJU S PROGRAMIPri iskanju je najvekrat teava v tem, da programu ne znamo povedati, kaj nas zanima.

    Nekaj namigov pri iskanju:

    Razlikovanje velikih/malih rk (case sensitivity):

    Vpisujte fraze - rezultati bodo veliko bolji, e namesto navadnih besed vpisujemo ve besed v obliki fraz. Veina iskalnikov ima frazo miljeno kot besede med narekovaji ("fraza"), drugi pa imajo pod vnosnim poljem monost izbiranja iskanja po frazah ali po besedah.

    Poskusite znova - e rezultat ni pravi, je mogoe da morate le bolj/manj natanno e enkrat opredeliti eleno stvar.

    Kljune besede izbirajte premiljeno

    Vaja dela mojstra - ve boste iskali, laje se boste dokopali do pravih spletnih naslovov.

  • KAJ POMENIJO KRATICE ?DNS (Domain Name System) - raunalniki za povezavo z drugimi raunalniki uporabljajo IP tevilke, imenski streniki sluijo pretvorbi ljudem razumljivih imen v IP tevilke (in obratno), naprimer strenik www.arnes.si se oglaa na IP tevilki 193.2.1.87

    IP tevilka - tevilka, ki jo ima vsaka naprava, povezana v globalni internet, podobno kot telefonska tevilka v telefonskem omreju

  • WWW world wide web svetovni splet omogoa uporabo multimedijskih tehnik, (predstavitev zvoka, animacije, grafike, videa, slik in teksta). HTML - HyperText Markup Language jezik za opis spletnih datotek. Opiemo, kako elimo, da je videti spletna stran v brskalniku.

  • Elektronska potadeluje podobno kot navadnanaslov je najbolj pogosto tak:uporabnik@kje.je.raunalnikprotokol SMTP za poiljanje inPOP3 za sprejemanje poteprogram (npr. Outlook, Eudora...)

  • Povezovanje v omreje s klicemNastavimo potrebno programsko opremo nastavitev TCP/IP protokola nastavitev omreja na klic nastavitev ustreznih programov za spremljanjeIzberemo ponudnika Internet storitev klicna tevilka uporabniko ime in geslo potni predal in potni naslov

  • IskalnikiDomai: www.slowwwenia.com www.matkurja.com www.sloVista.com www.najdi.si

    Tuji: www.yahoo.com www.altavista.com www.infoseek.com

  • Je raunalnik priklopljen?ping ime.strenikanajdemo streniknslookup ime.strenikadobimo IPtracert ime.strenikazaporedje DNSjevSTART MSDOS C:/WINDOWS

  • Zgodovina InternetaInternet deloma rojen kot projekt agencije ARPA (Advanced Research Projects Agency) pri amerikem obrambnem ministrstvu. Osnovna ideja: poveati varnost podatkov in ohraniti dostop do njih ob morebitnem vojakem spopadu.Varnost podatkov veja, e so podatki distribuirano nameeni na razlinih raunalnikih, dostop do podatkov pa je moen po razlinih povezavah.

  • Zgodovina Interneta: 60-ta letaUdejanjenje osnovne ideje1962: Objavljene raziskave o paketno-preklopnih mreah,1967: javno predstavljena shema bodoe mree agencije ARPA,1969: eksperimentalno omreje ARPANET: 4 povezani raunalniki na univerzah UCLA, Stanford, UCSD in Utah.

  • Zgodovina Interneta: 70-ta letaSodelovanje civilnih raziskovalnih organizacij,zaetek preoblikovanja v hrbtenico,1972: 37 povezanih raunalnikov,1972: prvi program za elektronsko poto;1972: prva verzija programa Telnet za delo na oddaljenem raunalniku (NCSA),1972: prikljueno prvo omreje, ki ni nastalo v okviru ARPANET: ALOHAnet.

  • Zgodovina Interneta: 70-ta leta1973: Prva verzija programa FTP za prenos datot