Upload
others
View
11
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
11.10.2010
1
RACIONALNA ŠTEVILARACIONALNA ŠTEVILAUlomkiPotence s celimi eksponentiPotence s celimi eksponentiDecimalni zapis racionalnih številRazmerje in sorazmerjeProcentSklepni račun
ULOMKIULOMKI
� Številski ulomki� Algeberski ulomki� Algeberski ulomki� Računanje z ulomki
11.10.2010
2
UlomekUlomek
Ulomek predstavlja del celoteUlomek predstavlja del celote� Celoto razdelimo na 2, 3, 4 ... enake dele. Spomnimo se, kako
imenujemo en del, in ga zapišimo z ulomkom.
11.10.2010
3
� Spomnimo se še, kako z ulomkom predstavimo več delov celote.
Primer:Primer:
� Kolikšen del lika je pobarvan rdeče?
11.10.2010
4
Sestavni deli ulomkaSestavni deli ulomka� Na naslednji sliki so ponazorjeni ulomki z različnim številom pod
ulomkovo črto. Razmislimo, o čem odloča število pod ulomkovo črto.črto.
� Ko spreminjamo število pod ulomkovo črto, se spreminja ime dela celote. Zato število pod ulomkovo črto imenujemo imenovalec. Odloča o velikosti enega dela celote. Večje je število pod ulomkovo črto, manjši je en del celote.
� Na naslednji sliki so ponazorjeni ulomki z različnimi števili nad ulomkovo črto. Razmislimo, o čem odloča število nad ulomkovo črto.črto.
� Ko spreminjamo število nad ulomkovo črto, se spreminja številodelov celote. Zato število nad ulomkovo črto imenujemo števec.Pove, koliko delov je pobarvanih. Večje je število nad ulomkovo črto, več delov celote je pobarvanih.
11.10.2010
5
Kaj je ulomek?Kaj je ulomek?
� Ulomek je rezultat deljenja dveh pozitivni celih števil a in b.števil a in b.
� Ulomek imenujemo tudi količnik števil a in b.� Število a imenujemo števec ulomka.� Število b imenujemo imenovalec ulomka. � števec� ulomkova črta
a� ulomkova črta� imenovalec� Pomembno: imenovalec ulomka ne sme biti enak nič!!!!!
b
11.10.2010
6
Prikaz ulomka na številski premiciPrikaz ulomka na številski premici
� Enoto, to je razdaljo med 0 in 1 razdelimo na b enakih delov in nato a delov na b enakih delov in nato a delov nanesemo od točke 0 desno na številski premici.
Razširjanje in krajšanjeRazširjanje in krajšanje
� Ulomek je "širok" in ulomek je "kratek".je "kratek".
� Naučimo se, kako neki ulomek razširiti in kako ga krajšati.
11.10.2010
7
Lastnosti ulomkaLastnosti ulomka
� Razširjanje: ulomek lahko v števcu in imenovalcu pomnožimo z istim od nič imenovalcu pomnožimo z istim od nič različnim številom in s tem vrednost ulomka ne spremenimo.
nb
na
b
a
⋅
⋅=
� Primer:20
15
54
53
4
3=
⋅
⋅=
Lastnosti ulomkaLastnosti ulomka
� Krajšanje: ulomek lahko v števcu in imenovalcu delimo z istim od nič imenovalcu delimo z istim od nič različnim številom in s tem vrednost ulomka ne spremenimo.
nb
na
b
a
:
:=
� Primer: 2
3
2:4
2:6
4
6==
11.10.2010
8
Lastnosti ulomkaLastnosti ulomka
� Enakost ulomkov
Ulomka predstavljata isto količino, če ju lahko tako razširimo ali okrajšamo, da dobimo ista ulomka.
Lastnosti ulomkaLastnosti ulomka
� Enakost ulomkov: ulomka sta enaka, če med njima velja križni produkt.med njima velja križni produkt.
� Primer:
cbdad
c
b
a⋅=⋅⇒=
� Primer:
21021035642542
35
6
5=⇒⋅=⋅⇒=
11.10.2010
9
Lastnosti ulomkaLastnosti ulomka
� Nasprotna vrednost: če ulomek opremimo z znakom minus, dobimo njegov nasprotni znakom minus, dobimo njegov nasprotni ulomek.
� Znak minus postavimo pred ulomkovo črto ali pa v števec ulomka.
aaa −=−⇒
� Primer: Zapiši nasprotno vrednost ulomkab
a
b
a
b
a −=−⇒
3
2
3
2
3
2 −=−⇒
Lastnosti ulomkaLastnosti ulomka
� Obratna vrednost: obratno vrednost dobimo tako, da števec in imenovalec zamenjamo.tako, da števec in imenovalec zamenjamo.
� Označba obratne vrednosti:1−
b
a
a
b
b
a=
−1
� Primer: Zapiši obratno vrednost ulomka
ab
2
3
3
21
=
−
11.10.2010
10
AlgeberskiAlgeberski ulomkiulomki
� Algeberski ulomki so ulomki, ki imajo v števcu in imenovalcu poleg števil, tudi spremenljivke.in imenovalcu poleg števil, tudi spremenljivke.
� Primer:
� Za algeberske ulomke veljajo ista pravila
1
3,
5,
2 +x
x
x
x
� Za algeberske ulomke veljajo ista pravila kot za številske ulomke.
Računanje z ulomkiRačunanje z ulomki
� Seštevanje in odštevanje� Množenje� Množenje� Deljenje
11.10.2010
11
Seštevanje in odštevanjeSeštevanje in odštevanje
� Ulomka, ki imata enak imenovalec seštejemo (odštejemo )tako, da imenovalec prepišemo, števca (odštejemo )tako, da imenovalec prepišemo, števca pa seštejemo( odštejemo).
� Če imata ulomka različna imenovalca, ulomka najprej razširimo na skupni imenovalec in šele nato seštevamo (odštevamo).
� Primer: � Primer:
24
8
4
5
4
3==+
12
1
12
109
26
25
34
33
6
5
4
3−=
−=
⋅
⋅−
⋅
⋅=−
MnoženjeMnoženje
� Ulomka množimo tako, da množimo števec s števcem in imenovalec z imenovalcem.števcem in imenovalec z imenovalcem.
� Preden izvedemo množenje krajšamo.
� Primer:
bd
ac
d
c
b
a=⋅
� Primer:
22
3
112
3
122117
7123
2477
736
24
7
77
36=
⋅
=
⋅⋅⋅
⋅⋅=
⋅
⋅=⋅
11.10.2010
12
Deljenje z ulomkomDeljenje z ulomkom
� Z ulomkom delimo tako, da pomnožimo z njegovo obratno vrednostjo.njegovo obratno vrednostjo.
� Primer:
bc
ad
c
d
b
a
d
c
b
a=⋅=:
� Primer:
2
3
223
332
4
9
3
2
9
4:
3
2=
⋅⋅
⋅⋅=⋅=
POTENCE S CELIMI EKSPONENTIPOTENCE S CELIMI EKSPONENTI
� Ponovimo definicijo potence z naravnim eksponentom: �����
naaaaa ⋅⋅⋅⋅= ...eksponentom:
� Razširimo znanje o potencah:� potenca z eksponentom 0: � potenca z eksponentom -1: -obratna vrednost števila a;
�����
n
aaaaa ⋅⋅⋅⋅= ...
10
=a
aa
11=
−
vrednost števila a;� Potenca s poljubnim negativnim eksponentom:
n
n
aa
1=
−
11.10.2010
13
� Primeri:4
⋅⋅⋅= xxxxx
2
5
5
2
3
13
211
110
1
1
00
0
4
=
=
=+=+
=
⋅⋅⋅=
−
−
yx
xxxxx
27
1
3
13
1
25
3
3
3
3
==
=
−
−
yy
ime predpone znak predpone vrednost predpone
eksa* E 1018
peta* P 1015
tera T 1012
giga G 109
mega M 106
kilo k 103
hekto h 102
deka da 101
deci d 10-1
centi c 10-2
mili m 10-3mili m 10-3
mikro u 10-6
nano n 10-9
piko p 10-12
femto f 10-15
ato a 10-18
11.10.2010
14
DECIMALNI ZAPIS DECIMALNI ZAPIS RACIONALNEGA ŠTEVILARACIONALNEGA ŠTEVILA� Desetiški ulomki in decimalna števila� Računanje z decimalnimi števili� Računanje z decimalnimi števili
Desetiški ulomki in decimalna številaDesetiški ulomki in decimalna števila
� Desetiški ali decimalni ulomek je ulomek, katerega imenovalec lahko zapišemo kot katerega imenovalec lahko zapišemo kot potenco števila 10.
� Primeri:
10
20
1
22,
10
36
5
18
5
33,
10
5
2
1
,.....1000
123,
100
7,
10
13
−=−=−===
−
� Desetiške ulomke običajno zapišemo z decimalno številko.
11.10.2010
15
Zapis desetiškega ulomka z Zapis desetiškega ulomka z decimalno številkodecimalno številkoDesetiški ulomek Decimalno število
0,1=0.110
1
0,1=0.1
0,01
0,001
0,7
10
100
1
1000
1
10
7
51=
0,5
0,75
1,4
10
5
2
1=
100
75
4
3=
10
14
5
7
5
21 ==
Zapis poljubnega ulomka z Zapis poljubnega ulomka z decimalno številkodecimalno številko� Ulomek zapišemo z decimalno številko preprosto tako, da števec delimo z imenovalcem.preprosto tako, da števec delimo z imenovalcem.
� Za vse ulomke velja, da je možno le dvoje:� 1. Deljenje števca z imenovalcem se konča z ostankom nič, kar pomeni, da je ulomek desetiški in decimalna številka je končna.2. Ostanki pri deljenju števca z imenovalcem se � 2. Ostanki pri deljenju števca z imenovalcem se začnejo periodično ponavljati. Decimalna številka je neskončna periodična.
11.10.2010
16
Primer:Primer:
72,0...727272,011:811
8
625,08:58
5
===
==
11
Zaokroževanje številZaokroževanje števil� Zaradi praktičnosti računamo običajno namesto z natančnimi vrednostmi z njihovimi približki.Pravimo, da števila zaokrožimo.� Pravimo, da števila zaokrožimo.
� V matematiki zaokrožujmo običajno na dve decimalni mesti natančno.
� Pri zaokroževanju se ravnamo po pravilih:� 1. tretje decimalno mesto odrežemo;� 2. če na odrezanem mestu stoji števka 0, 1, 2, � 2. če na odrezanem mestu stoji števka 0, 1, 2,
3 ali 4 ostane drugo mesto nespremenjeno;3. če na odrezanem mestu stoji števka 5, 6, 7, 8 ali 9drugo mesto povečamo za ena.
11.10.2010
17
Primer:Primer:
� Zaokroži na dve decimalni mesti natančno:natančno:
� 12,45123=12,45� 12,45567=12,46
RazmerjeRazmerje
� O razmerju govorimo, ko primerjamo med seboj dve količini.količini.
� Količini, ki ju primerjamo moramo zapisati z isto enoto.
� Razmerje podamo običajno z okrajšanim ulomkom.
� Primer: Miza je dolga 120cm in široka 8dm. V � Primer: Miza je dolga 120cm in široka 8dm. V kašnem razmerju je širina z dolžino?
� Razmerje med širino in dolžino mize je 2 : 3.3
2
120
80=
cm
cm
11.10.2010
18
SorazmerjeSorazmerje
� Sorazmerje je trditev, da sta dve razmerji enaki:enaki:
� Sorazmernostno pravilo:
dcbad
c
b
a::, ==
bcadveljapotemd
c
b
a== :,
Primer:Primer:
� Izračunaj neznano količino v sorazmerju:
64
� Rešitev:
x
6
7
4=
2
21
4
67
674
=⋅
=
⋅=
x
x
24==x
11.10.2010
19
Primer:Primer:
� 3 kg jabolk stane 3,6 evra. Koliko stane 11kg jabolk?11kg jabolk?
� Rešitev:
116,33
6,3
11
3
6,3
11
3
⋅=
=
=
x
x
evrax
evra
kg
kg
� Odgovor: 11kg jabolk stane 13,2 evra
2,133
116,3=
⋅=x
ProcentniProcentni računračun
� Nogometaši NK Maribor so na tekmi streljali proti golu 25 krat in dosegli tri zadetke. Kakšno je razmerje med doseženimi streljali proti golu 25 krat in dosegli tri zadetke. Kakšno je razmerje med doseženimi zadetki in streli na gol?
� Število strelov na gol imenujemo osnova, kar označimo s simbolom o.
� Število zadetkov imenujemo delež, kar označimo s simbolom d.označimo s simbolom d.
� Razmerje imenujemo relativni delež, kar označimo s simbolom r.
0
dr =
11.10.2010
20
� Relativni delež za uspešnost nogometašev torej znaša:torej znaša:
� Ali podatek o uspešnosti 0,12 pove kaj dosti?
12,025
3
0===
dr
dosti?� Verjetno ne, zato bomo uspešnost prikazali s procentom.
Kaj je procent?Kaj je procent?� Slovenska beseda za procent je odstotek, v prostem prevodu stotina.
� Razmerjem med deležem in celoto je podano s � Razmerjem med deležem in celoto je podano s procenti, če je izraženo v stotinah, to je z ulomkom z imenovalcem 100.
� Za označevanje procentov uporabljamo simbol %.
� Relativni delež zapišemo v procentih preprosto
01,0100
1%1 ==
� Relativni delež zapišemo v procentih preprosto tako, da decimalno število pomnožimo s 100 in dodamo simbol %.
� Število procentov bomo podajali s simbolom p.
11.10.2010
21
� Torej uspešnost nogometašev NK Maribora na tekmi, na kateri so dosegli tri Maribora na tekmi, na kateri so dosegli tri zadetke je bila:
� Kaj menite o njihovi učinkovitosti?
%1210012,0 =⋅=p
� Kaj menite o njihovi učinkovitosti?
Uporaba procentovUporaba procentov� Pri iskanju posamezne količine si pomagamo s tabelo:tabelo:
Iz tabele so vidne naslednje povezave:
r
do
o
dr
rod
=
=
⋅=
11.10.2010
22
SKLEPNI RAČUNSKLEPNI RAČUNPREMO SORAZMERJE
OBRATNO SORAZMERJE
PREMO SORAZMERJEPREMO SORAZMERJE
� Dve količini sta v premem sorazmerju takrat, če se pri 2-kratnem, 3-kratnem, 4-takrat, če se pri 2-kratnem, 3-kratnem, 4-kratnem,… povečanju ( zmanjšanju ) prve količine, poveča ( zmanjša ) tudi druga količina za 2-krat, 3-krat, 4-krat,…
11.10.2010
23
Primer:Primer:� Iz 243 kg iztisnemo 180 l soka. Koliko jabolk potrebujemo
za 70 l soka?
� Sklepamo: če zmanjšamo količino soka,se zmanjša tudi potrebna količina jabolk- premo sorazmerje
� 180l…………………..243kg
� 1l………………………243:180 kg
� 70l…………………… x kg
� X=(243:180).70 = 94,5 kg� X=(243:180).70 = 94,5 kg
� Odgovor: za 70 l soka potrebujemo 94,5 kg jabolk.
OBRATNO SORAZMERJEOBRATNO SORAZMERJE
� Dve količini sta v obratnem sorazmerju takrat, če se pri 2-kratnem, 3-kratnem, 4-takrat, če se pri 2-kratnem, 3-kratnem, 4-kratnem,… povečanju prve količine, zmanjša druga količina za 2-krat, 3-krat, 4-krat,…