RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO … · študent___LOGISTIKA SISTEMOV_ (študija), z vpisno številko _20006631___, ... Ključne besede: odpadek, odpadna

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tanja Topol

RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z

ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO

V OBČINI KRŠKO

diplomsko delo univerzitetnega študija

Celje, marec 2015

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Tanja Topol

RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z

ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO

V OBČINI KRŠKO

diplomsko delo univerzitetnega študija

Mentor:

izr. prof. dr. Andrej Lisec

Somentor:

asist. mag. Stanislav Levičar

Celje, marec 2015

Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisani_______________TANJA TOPOL____________________________,

študent_________________LOGISTIKA SISTEMOV__________________ (študija),

z vpisno številko _________20006631_______________________________________,

sem avtor diplomskega dela z naslovom:

RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO V

OBČINI KRŠKO________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Alenka Cizel.

V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Liscu za vso pomoč in vodenje pri

izdelavi diplomskega dela, somentorju asist. mag. Stanislavu Levičarju za nasvete ob

zaključku pisanja, g. Zoranu Omerzuju iz podjetja Kostak d. d. za posredovanje

potrebnih podatkov ter profesorici Alenki Cizel za lektoriranje teksta.

Hvala tudi Dejanu in vsem ostalim, ki so mi v času pisanja diplomskega dela pomagali

ter me podpirali.

Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško

Odgovorno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo je ključen dejavnik pri ohranjanju

okolja, česar bi se ljudje morali bolj zavedati. V občini Krško podjetje Kostak, d. d.,

izvaja ločeno zbiranje odpadkov že več kot 10 let, vendar se še vedno prevelika količina

odpadkov, predvsem bioloških, nepravilno loči in na ekoloških otokih zavrže v napačne

zabojnike. Vse večje so količine odpadne embalaže, ki predstavlja veliko obremenitev

za okolje, če je ponovno ne uporabimo ali pravilno zavržemo s ciljem njenega

recikliranja in ohranjanja naravnih virov. Z večjim obveščanjem in spodbudo

prebivalcev k ločevanju odpadkov bi tako lahko napredovali k doseganju cilja, da bi se

v prihodnosti vsi odpadki ločevali pravilno in bi količina mešanih komunalnih

odpadkov ostala minimalna. S predlaganimi rešitvami, ki so predstavljene v

diplomskem delu, bi tako pridobili prednosti za občane, podjetje Kostak, d. d., in okolje.

Ključne besede: odpadek, odpadna embalaža, ekološki otok, okolje

Rationalisation of waste and waste material management in municipality of Krško

Responsible waste and waste material management is a key factor in preserving the

environment, which people should be more aware. In the municipality of Krško,

company Kostak d.d. conducted separate waste collecting more than 10 years ago, but

there is still too much waste, especially biological, which is incorrectly separated and

incorrectly discarded at ecological islands in the wrong containers. As the amount of

waste material is increasing, there is a major burden for the environment if the material

is not re-used or properly discarded with the aim of its recycling and also conserving

natural resources. With more information and encouragement of the population to sort

waste properly, we can make progress towards achieving the goal that in future all

waste is discarded properly and the amount of mixed municipal waste remaines

minimal. Proposed solutions are presented in the thesis, and they obtain benefits for

citizens, company Kostak d.d. and the environment.

Keywords: waste, waste material, ecological island, environment

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško v

KAZALO

UVOD .......................................................................................................................... 1

PREDSTAVITEV PROBLEMA ......................................................................................... 1

DOLOČITEV CILJEV IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ................................................. 1

PREDSTAVITEV PODJETJA KOSTAK, D. D. ..................................................................... 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 3

METODE DELA............................................................................................................ 3

1 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................................... 4

1.1 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ....................................................................... 4

1.1.1 Odpadek ..................................................................................................... 4

1.1.2 Embalaža ................................................................................................... 5

1.1.3 Vrste embalaže ........................................................................................... 5

1.1.4 Embalažni materiali ................................................................................... 6

1.1.5 Odpadna embalaža .................................................................................... 9

1.2 VPLIV ODPADKOV IN ODPADNE EMBALAŽE NA OKOLJE ......................................... 9

1.3 PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO ................................. 10

1.4 PREDELAVA ODPADKOV IN ODPADNE EMBALAŽE ............................................... 11

2 OBSTOJEČE STANJE ..................................................................................... 14

2.1 POSNETEK STANJA ............................................................................................ 14

2.1.1 Dejavnosti podjetja Kostak, d. d., na področju ravnanja z odpadki ........... 14

2.1.2 Ločeno zbiranje odpadkov in odpadne embalaže ...................................... 17

2.1.3 Količina zbranih odpadkov v občini Krško ............................................... 18

2.1.4 Delovanje Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad .................... 20

2.1.5 Obdelava mešanih komunalnih odpadkov ................................................ 21

2.1.6 Ravnanje z biološkimi odpadki in kompostiranje ...................................... 22

2.1.7 Stroški v podjetju...................................................................................... 22

2.1.8 Stroški v gospodinjstvih ............................................................................ 25

2.1.9 Oddaja odpadne embalaže podjetja Kostak, d. d., drugim podjetjem ........ 26

2.2 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE TER HIPOTEZE ......................................................... 26

2.3 RAZISKAVA NA PODLAGI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ......................................... 27

2.3.1 Opis anketnega vprašalnika ..................................................................... 27


Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško vi

2.3.2 Opis načina zbiranja podatkov ................................................................. 28

2.3.3 Predstavitev rezultatov ............................................................................. 29

2.4 KRITIČNA ANALIZA ........................................................................................... 42

3 PREDLOG REŠITVE ZA RACIONALIZACIJO RAVNANJA Z ODPADKI

IN ODPADNO EMBALAŽO V OBČINI KRŠKO .................................................. 45

3.1 OCENA STROŠKOV PREDLOGA ........................................................................... 49

ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 52

OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE .......................................................... 52

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ..................................................................................... 53

MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA........................................................................... 53

LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 55

PRILOGE


Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško vii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: EKOLOŠKI OTOK ............................................................................................. 15

SLIKA 2: NOVA SORTIRNA LINIJA .................................................................................. 17

SLIKA 3: TEPTALNI STROJ ZA ODPADKE ......................................................................... 20

SLIKA 4: TOVORNO VOZILO ZA ODVOZ ODPADKOV ........................................................ 23

SLIKA 5: KOLIČINA PREVOŽENIH KILOMETROV IN PORABA GORIVA ZA DVE SMETARSKI

VOZILI V LETU 2013 .............................................................................................. 24

SLIKA 6: PRIMER VSEH ENOLETNIH STROŠKOV ZA ENO SMETARSKO VOZILO V LETU 2013 25

SLIKA 7: SPOLNA STRUKTURA ANKETIRANCEV .............................................................. 30

SLIKA 8: STAROSTNA STRUKTURA ANKETIRANCEV ........................................................ 30

SLIKA 9: ZAPOSLITVENI STATUS ANKETIRANCEV ........................................................... 31

SLIKA 10: STOPNJA DOKONČANE IZOBRAZBE ................................................................ 32

SLIKA 11: ŠTEVILO OSEB V GOSPODINJSTVU .................................................................. 32

SLIKA 12: OBVEŠČENOST O RAVNANJU Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO ................... 33

SLIKA 13: PRIKAZ BIVANJA V STANOVANJU ALI V HIŠI ................................................... 34

SLIKA 14: MNENJE, ALI SO STROŠKI ZA KOMUNALNE STORITVE PREVISOKI ..................... 35

SLIKA 15: LOČEVANJE ODPADKOV ................................................................................ 36

SLIKA 16: KOLIČINA GOSPODINJSTEV, KI IMAJO KOŠE ZA LOČEVANJE ODPADKOV NA

IZVORU................................................................................................................. 37

SLIKA 17: KAJ BI VPRAŠANE SPODBUDILO K (VEČJEMU) LOČEVANJU ODPADKOV ............ 38

SLIKA 18: DOSTOPNOST EKOLOŠKIH OTOKOV ................................................................ 39

SLIKA 19: VRSTE ODPADKOV, KI JIH NI BILO MOŽNO ODVREČI ........................................ 40

SLIKA 20: RAZLOGI ZA NEUSPEŠNO ODLAGANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH ...... 41

KAZALO TABEL

TABELA 1: KOLIČINA LOČENO ZBRANIH ODPADKOV PO LETIH V TONAH.......................... 19

TABELA 2: KOLIČINA VSEH LOČENO ZBRANIH IN MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV PO

LETIH V TONAH ..................................................................................................... 19


Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško viii

SEZNAM KRATIC

CeROD – Center za ravnanje z odpadki Dolenjske

d. d. – Delniška družba

d. o. o. – Družba z omejeno odgovornostjo

DDV – Davek na dodano vrednost

DROE – Družba za ravnanje z odpadno embalažo

RS – Republika Slovenija


Tanja Topol: Racionalizacija ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško 1

UVOD

Predstavitev problema

V diplomskem delu je predmet obravnave racionalizacija ravnanja z odpadki in

odpadno embalažo v občini Krško, kjer je izvajalec zbiranja in odvažanja odpadkov ter

njihove obdelave podjetje Kostak, d. d.

Podjetje Kostak, d. d., je že leta 2003 uvedlo sistem ločenega zbiranja odpadkov ter ga

vsako leto še izpopolnjuje, vendar pa še vedno niso najbolje zagotovljene možnosti za

popolno ločevanje embalaže od ostalih komunalnih odpadkov, kar povzroča številne

okolijske težave ter veliko nepotrebnih stroškov tako znotraj podjetja kot tudi za

prebivalce občine.

V zadnjih letih je vse več poudarka na ločenem zbiranju odpadkov in odpadne

embalaže, saj se ljudje vse bolj zavedamo, da je obremenitev okolja vse večja ter da je

potrebno odpadke in odpadno embalažo na ustrezen način odstraniti, pa tudi ponovno

uporabiti in reciklirati, ko je to mogoče. Ker si prodaje večine proizvodov, katere

vsakodnevno uporabljamo, težko predstavljamo brez embalaže, le-ta predstavlja veliko

obremenitev za okolje, če je pravilno ne odvržemo ali sami ponovno uporabimo, zato

bomo v diplomskem delu poskusili najti rešitev, kako bi se na področju občine Krško

odpadna embalaža lahko čim bolj racionalno zbirala.

Določitev ciljev in poti za reševanje problema

Cilj diplomskega dela je z analizo študijskega gradiva in na podlagi predhodnih hipotez

ter rezultatov ankete, ki smo jo zastavili prebivalcem krške občine, najti rešitev za bolj

racionalno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo. Predstavili smo prednosti tako za

okolje kot tudi za podjetje in fizične osebe.



Predstavitev podjetja Kostak, d. d.

Komunalno stavbno podjetje Kostak, d. d., že šestdeset let izvaja komunalne storitve.

Od leta 1954, ko je bila ustanovljena Komunalna uprava Videm-Krško, si prizadevajo

za odgovorno delovanje v družbenem in naravnem okolju ter v poslovni filozofiji iščejo

pristope, ki so uspešni in zagotavljajo trajnostni razvoj.

Poleg občine Krško opravljajo dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi v občini

Kostanjevica na Krki, hkrati pa še tržne dejavnosti na področju gradbeništva, trgovine,

komunale ter vzdrževalnih in čistilnih del.

Gospodarske javne službe opravljajo v skladu s koncesijskima pogodbama v občinah

Krško in Kostanjevica na Krki. Le-te obsegajo ravnanje z odpadki, oskrbo s pitno vodo,

odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, vzdrževanje občinskih javnih cest,

urejanje in čiščenje javnih površin, urejanje in vzdrževanje pokopališč ter pogrebne

storitve, javno razsvetljavo, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih ter urejanje in

vzdrževanje javnih tržnic.

Podjetje Kostak, d. d., izvaja gradbena dela v Posavju, gradi komunalno infrastrukturo,

regionalne in lokalne ceste, izvaja vse vrste zemeljskih del in izkopov, sanacij plazov,

gradi in prenavlja objekte ter širokopasovno omrežje v občini Krško. Poleg tega ureja

tudi zunanje površine, upravlja z omrežji za distribucijo plina, v Nuklearni elektrarni

Krško opravlja vzdrževalna in čistilna dela ter za naročnike izvaja tržne storitve

komunale.

Družba Kostak, d. d., je pred 10 leti skupaj z Občino Krško zgradila Center za ravnanje

z odpadki Spodnji Stari Grad in vzpostavila sistem ločenega zbiranja odpadkov na

izvoru. V letu 2012 so sortirno linijo v centru dogradili z napravo za mehansko

obdelavo odpadkov, ki omogoča sortiranje mešanih komunalnih odpadkov in dodatno

ločevanje ločeno zbranih frakcij. Sodobna naprava omogoča, da se iz ostanka odpadkov

izločijo biorazgradljivi odpadki in druge ločene frakcije, kot so papir, plastika, kovine,

sestavljena embalaža ter gorljiva frakcija, biološke odpadke pa obdelajo v kompostarni.



Predpostavke in omejitve

Ker si podjetje Kostak, d. d., in krška občina že vrsto let skupaj prizadevata za napredek

na področju komunalnih dejavnosti ter ravnanja z odpadki, je občina Krško med

najuspešnejšimi občinami v Sloveniji na tem področju, zato predpostavljamo, da na

državni ravni ni sistema, ki bi bil krški občini za vzor in omogočil takojšnje

zmanjševanje stroškov ter velik napredek pri racionalizaciji ravnanja z odpadki in

odpadno embalažo. Vseeno pa predpostavljamo, da lahko najdemo rešitve, ki bi, ob

pripravljenosti prebivalcev in vodilnega podjetja na sprejetje našega predloga, prinesle

še večji napredek pri ohranjanju čistejšega okolja ter prednosti tako za podjetje kot za

prebivalce.

Ker so korenite spremembe, ki zahtevajo prilagoditev velikega števila ljudi, pogosto

omejitev za hitro uresničevanje ciljev, in je zanje običajno potrebno veliko časa, da

ljudem preidejo v navado, bomo poskušali najti rešitev, ki ne bi zahtevala večjih

sprememb, temveč le takšne, ki bi občanom krške občine olajšale dosedanji način

zbiranja odpadkov v gospodinjstvih in njihovega odlaganja na ekoloških otokih.

Metode dela

V diplomski nalogi smo uporabili dve metodi. V teoretičnem delu smo uporabili

deskriptivno metodo in na ta način opisali teoretične osnove na temo diplomske naloge.

V empiričnem delu diplomskega dela pa smo uporabili metodo ankete in tako zbrali

podatke, ki smo jih nato obdelali in predstavili, na koncu pa na podlagi predhodnih

predpostavk in rezultatov ankete podali rešitev za izboljšanje obstoječega stanja.

Vsebina je oblikovana s pomočjo knjižnih gradiv, časopisnih in internetnih člankov,

študijskih zapiskov, pa tudi na podlagi pridobljenih informacij s strani zaposlenih v

podjetju Kostak, d. d., ter internih gradiv podjetja.



1 TEORETIČNE OSNOVE

1.1 Opredelitev osnovnih pojmov

1.1.1 Odpadek

Odpadek je vsaka tista snov, ki nam v danem trenutku več koristno ne služi in bi se je

radi zato znebili. To je ena najsplošnejših definicij odpadka, ki pa glede na sodobne

pojavne oblike odpadkov pomenijo, da je odpadek vse tisto, česar danes ne znamo ali še

nismo pripravljeni ponovno snovno oz. energetsko izkoriščati (Vuk, 1997, str. 2).

Ker je pogosto meja med snovmi, ki so odpadki, in med tistimi, ki niso, zelo majhna, je

razmejitev pomembna, saj je potrebno vsak odpadek zaradi varstva okolja prepustiti v

zbiranje ali pa oddati v predelavo oz. odstranjevanje na primeren način. Obstaja več

pristopov za razvrščanje odpadkov, tako jih lahko ločimo na primer po viru nastanka, po

mestu nastanka, po agregatnih stanjih ter po namembnosti ravnanja z njimi.

Odpadke v grobem ločimo na komunalne in industrijske ter na odpadke, ki nastajajo v

drugih dejavnostih (npr. bolnišnični odpadki, radioaktivni odpadki ipd.). Večina ljudi se

srečuje predvsem s komunalnimi odpadki, med katere sodijo gospodinjski odpadki in

njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. Pri komunalnih

odpadkih pa govorimo še o ločenih frakcijah komunalnih odpadkov, nevarnih frakcijah

komunalnih odpadkov in o kosovnih odpadkih (»Odpadki« [Ministrstvo za okolje in

prostor], b.d.).

Najpreprosteje pa odpadke lahko razdelimo na koristne in nekoristne. Koristni odpadki

so tisti odpadki, ki jih lahko predelamo in tako postanejo surovine za proizvodnjo novih

izdelkov, nekoristni odpadki pa so tisti, ki jih zaenkrat še ne moremo predelati niti

ponovno uporabiti.



1.1.2 Embalaža

Beseda embalaža v najširšem smislu pomeni nosilec ali ovoj oziroma sredstvo, v

katerega zavijemo, vstavimo ali polnimo blago. To so vsi izdelki iz kateregakoli

materiala, ki so namenjeni temu, da obdajajo blago, ga držijo skupaj zaradi hranjenja in

varovanja, da omogočajo rokovanje z njim ter njegovo dostavo ali predstavitev na poti

od proizvajalca oz. embalerja do končnega uporabnika (Radonjič, 2008, str. 17).

Med embalažo lahko uvrstimo tudi izdelke, za katere se da ugotoviti, da bo iz njih v

nadaljnjih postopkih izdelana embalaža, uporabljena za prej opredeljene namene. Prav

tako med embalažo uvrščamo tudi pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo

za ovijanje in povezovanje blaga, to so na primer etikete, lepilni in darilni trakovi, vrvi,

žeblji, različna polnila ipd.

1.1.3 Vrste embalaže

Primarna ali prodajna embalaža so kozarci, vrečke, konzerve, steklenice, plastenke,

škatle, tube ali druga podobna embalaža, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto

blaga, ki je namenjena prodaji končnemu uporabniku ali potrošniku ter varuje blago

pred poškodbami, razsutjem, razlitjem, vlago, svetlobo, ohranjati pa mora tudi osnovne

značilnosti pakiranega blaga, kot so sestava, vonj, okus, barva itn. (Radonjič, 2008, str.

18).

Sekundarna ali skupinska embalaža so folije, škatle ali podobni ovoji ali druga

embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večje število osnovnih prodajnih

enot istovrstnega ali raznovrstnega blaga. Če skupinska embalaža opravlja funkciji

skupinske in prodajne embalaže hkrati, se šteje za prodajno embalažo.

Terciarna ali transportna embalaža so sodi, zaboji, vreče, palete, škatle ali druga

embalaža s sestavnimi deli, ki obdaja ali drži skupaj večjo količino osnovnih prodajnih

enot blaga v prodajni ali skupinski embalaži, olajša ravnanje in prevoz blaga ter ga

varuje pred poškodbami. Če transportna embalaža opravlja funkciji transportne in

prodajne embalaže hkrati, se šteje za prodajno embalažo.



Vračljiva embalaža je tista embalaža, za katero je zagotovljeno vračanje proti kavciji in

je po vsaki vrnitvi namenjena ponovni uporabi.

Odpadna embalaža je embalažni material, ki je odpadek skladno s predpisom o

ravnanju z odpadki. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna primarna

ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu. Odpadna embalaža, ki

ni komunalni odpadek, je odpadna prodajna, skupinska ali transportna embalaža, ki

nastaja kot odpadek pri opravljanju proizvodne, trgovinske, storitvene ali druge

dejavnosti.

1.1.4 Embalažni materiali

Embalažni material je bistvenega pomena, saj so od njegovih značilnosti odvisne mnoge

značilnosti embalažnega izdelka oziroma kvaliteta in kvantiteta zaščite blaga. Od

embalažnega materiala so odvisni tudi tehnologija oblikovanja, videz ter cena embalaže.

Vsak embalažni material ima določene prednosti in pomanjkljivosti, zato izbor

materiala, ki naj omogoči čim boljše udejanjanje funkcij embalaže, predstavlja zelo

pomemben dejavnik pri naporih za uresničevanje katerega koli programa razvoja

embalaže (Radonjič, 2008, str. 39).

Steklo je eden izmed najstarejših embalažnih materialov. Najpomembnejša odlika stekla

je zagotovo njegova kemična obstojnost, zaradi česar je za mnoge kemijsko aktivne

izdelke najbolj primerno. Ima tudi zelo dobre zaporne in optične lastnosti, čeprav mu pri

teh dveh lastnostih konkurirajo že drugi materiali. Steklena embalaža se lahko

proizvede v različnih barvnih odtenkih, kar je pomembno za izdelke, ki jim škoduje

neposredno izpostavljanje svetlobi. Slabosti stekla so njegova visoka masa, lomljivost

oz. krhkost ter posledično nevarnost razlitja ali razsutja vsebine. Naslednja

pomanjkljivost je, da steklene embalaže ni mogoče oblikovati že v okviru postopka

pakiranja, kot je to mogoče pri nekaterih drugih embalažnih materialih, to pa spet

povzroča večje stroške zaradi skladiščenja. Mnogo razvojnih aktivnosti je bilo

namenjenih proizvodnji lahke oz. tanke steklene embalaže, kjer so bili doseženi uspehi,

masa steklenic pa se je v preteklih desetletjih zniževala. Steklo se lahko oblikuje v

široko paleto embalažnih izdelkov številnih oblik, izmed katerih so najbolj tipične



steklenice, kozarci, baloni, ampule, doze itd. Steklena embalaža je skoraj nezamenljiva

v določenih panogah, kot npr. v farmacevtski, prehrambeni in kozmetični industriji.

Papir in izdelki iz papirja so najbolj uporabljeni embalažni materiali. Uporabljajo se za

prodajno in za skupinsko ter transportno embalažo. Najpogostejše oblike papirne in

kartonske embalaže so vrečke, škatle, posode, bobni, uporablja pa se tudi kot pomožni

embalažni material za blazinjenje. Zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti je papir

primeren le za določene vrste blaga, čeprav je tehnološki razvoj na tem področju

omogočil, da se je krog uporabe vse bolj širil. S kombiniranjem papirja z drugimi

materiali, kot npr. plastika in aluminij, se papirju in kartonu izboljšajo določene

lastnosti, kot so vodoobstojnost, neprepustnost za maščobe, povišana trdnost itn.

Prednost papirne in kartonske embalaže se kaže v tem, da je mogoče takšno embalažo

zloženo uskladiščevati in prevažati, da ima nizko maso in da je mogoče kartonsko

embalažo tudi vračati v ponovno uporabo oz. kasneje tudi reciklirati, ko jo izločimo iz

uporabe.

Kovinska embalaža ima zelo dobre mehanske lastnosti ter visoko toplotno prevodnost,

kar je pomembna lastnost pri hitri sterilizaciji živil oziroma pri hitrem ohlajanju. Iz

kovine se proizvajajo sodi, pločevinke, tube, ročke, pokrovčke, folije … Težka

kovinska embalaža se uporablja predvsem za pakiranje izdelkov kemične industrije,

poseben primer kovinske embalaže pa predstavljajo jeklenke, v katere se pakira

komprimirane tekočine in pline. Kovinska embalaža se pogosto še dodatno površinsko

zaščiti z nanosom posebnega laka ali talino termoplastov. S takšno obdelavo se še

dodatno zaščiti vsebina pred zunanjimi vplivi ter izboljša zlepljenje, hkrati se zmanjša

občutljivost površine proti mehanskim poškodbam. Med kovinsko embalažo uvrščamo

jekleno in aluminijsko embalažo. Z vidika tehnoloških postopkov pridobivanja je

aluminij v primerjavi z jeklom bistveno mlajša kovina. Kot embalažni material se je

pričel uporabljati v začetku dvajsetega stoletja za pakiranje čokolade in od takrat se je

njegov razpon uporabe zelo povečal. Aluminij sorazmerno trdno drži pozicijo

embalažnega materiala v obliki tanke pločevine ter folij in opravlja funkcijo zapore za

pline, v sektorju embaliranja pijač pa je aluminij že vrsto let prevladujoč material za

proizvodnjo pločevink. Poleg nizke gostote je dobro električno in toplotno prevoden,

ima visoko trdnost, odpornost proti koroziji ter dobre zaporne lastnosti. Jeklena

embalaža se največkrat uporablja za pločevinke, kontejnerje, ročke, aerosole itn.



Plastična embalaža zajema specifično skupino sintetičnih polimernih materialov oz.

materialov na osnovi polimerov. Polimeri so velike molekule, sestavljene iz

ponavljajočih se strukturnih enot. Najobsežnejšo skupino polimernih materialov

predstavljajo polimerni plastični materiali, imenovani kar plastika. Delimo jih v dve

glavni skupini: termoplaste in duroplaste. Prvi se pod vplivom toplote zmehčajo,

postanejo tekoči in se dajo v tej obliki predelati, drugi pa so prostorsko ireverzibilni (ne

morejo se vrniti v prvotno stanje), pri čemer dobijo trajno obliko in se ne talijo.

Termoplasti so najbolj dominantna skupina polimernih plastičnih materialov glede

proizvodnje in uporabe v embalažnem sektorju in širše.

Lesena embalaža je ena od najstarejših embalaž, saj je bil leseni zaboj prvi izdelek

transportne embalaže za zelo raznovrstno blago. Njegova trdnost, gostota ter velika

možnost predelave so dajale nekoč pobudo za izbiro in široko rabo lesa za embalažo.

Lastnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste lesa, iz katerega je narejena.

Najpomembnejše lastnosti so upogibna trdnost in žilavost ter trdnost spojev. Zaradi vse

večje uporabe valovitega kartona in plastične embalaže se vse manj uporablja lesena

embalaža. Danes se uporablja za embaliranje večjih naprav in strojev, za prekomorsko

embalažo (zaboje), palete, zaboje za sadje in zelenjavo, za opore in ogrodja (transport

bele tehnike) itd. Izbor lesenih zabojev je glede na njihovo izvedbo dokaj velik. Lesena

embalaža je pomembna tudi z ekonomskega vidika, saj je večinoma vračljiva. Še

posebej velik pomen ima les na področju izdelave in uporabe palet.

Tekstilni materiali so eni od najstarejših embalažnih materialov, vendar je njihova

uporabnost upadla zaradi razvoja novejših materialov. Za izdelavo tekstilne embalaže se

uporabljajo tkanine iz naravnih (juta, lan, bombaž) in sintetičnih vlaken, ki nudijo

številne prednosti pred klasično tekstilno embalažo. Izmed sintetičnih vlaken so se za te

namene uveljavila poliamidna, poliestrska ali polipropilenska vlakna – to so sintetični

polimeri, ki po svoji strukturi in lastnostih spadajo v isto skupino kot plastična

embalaža, le da so s posebnimi postopki predelave oblikovani v vlakna ali ozke trakove.



1.1.5 Odpadna embalaža

Odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z

odpadki. Ostanki materiala, ki nastajajo pri izdelavi embalaže, se ne štejejo za odpadno

embalažo.

Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska

embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom

podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega

sektorja.

Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri

opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v

kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu (Ur. l. RS, št. 84/2006).

1.2 Vpliv odpadkov in odpadne embalaže na okolje

Odpadki so zelo velik okoljski problem. Pri proizvodnji vseh izdelkov, pa naj bo to

plastenka, pločevinka ali avtomobil, se porabljajo naravni viri. Zato v trenutku, ko tak

izdelek za nas postane odpadek in ga odvržemo, hkrati zavržemo določene naravne vire,

ki pa so obnovljivi zelo počasi ali pa sploh ne. To pa prispeva k okoljskemu pritisku na

naš planet. Del odpadkov vsebuje tudi nevarne snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za

okolje in zdravje ljudi.

Ko izdelek postane odpadek, začne zanj veljati zakonodaja s področja ravnanja z

odpadki. V Sloveniji na tem področju sledimo temeljnim evropskim usmeritvam.

Slovenski in skupen evropski cilj je, da naj bi se količine nastalih odpadkov

zmanjševale. Tisti odpadki, ki že nastanejo, pa naj bi se pripravili za ponovno uporabo,

reciklirali ali kako drugače predelali. Količine odloženih odpadkov se morajo občutno

zmanjšati. Odlagali naj bi se samo še tisti odpadki, za katere z vidika varstva okolja in

zdravja ljudi ni mogoče zagotoviti bolj ustreznega ravnanja. Tega cilja se seveda ne da

doseči čez noč, ampak postopoma, z nizom zakonodajnih in nezakonodajnih aktov.



En izmed načinov pristopa k uveljavitvi ciljev ravnanja z odpadki je izobraževanje,

usposabljanje ter informiranje, saj nezadostno poznavanje problematike tako na državni

kot na lokalni ravni vnaša v odgovorne strukture zmedo, pogosto pa se pojavljajo tudi

odpori lokalnega prebivalstva do ravnanja z odpadki.

Odlaganje odpadkov je najdražji ter najbolj obremenjujoč način ravnanja z odpadki za

okolje, če pa odpadke dosledno ločujemo, varujemo okolje ter hkrati varčujemo. Če

odpadke ločeno zberemo, jih predelamo in ponovno uporabimo, pripomoremo k

zmanjševanju količine energije, potrebne za proizvodnjo novih izdelkov, ter k

zmanjševanju porabe naravnih virov, zmanjšujemo onesnaževanje okolja ter stroške

ravnanja z odpadki, hkrati pa zmanjšujemo količino samih odpadkov, ki se odlagajo.

Embalaža je pri onesnaževanju okolja pomemben dejavnik, pojavlja se tako med

industrijskimi kot komunalnimi odpadki. V okviru obravnave znotraj okoljske

problematike ima v javnosti v glavnem negativno podobo predvsem zaradi velikih

količin, ki se pojavljajo med odpadki. Nezadržno naraščanje odpadne embalaže je

največkrat omenjeno kot glavni krivec naraščajoče onesnaženosti okolja (Radonjič,

2008, str. 101).

Količine odpadne embalaže se povečujejo in predstavljajo vse resnejši problem za

gospodarstvo ter okolje. Prav zaradi ogromnih količin njenih odpadkov spremlja

embalažo pridih negativnega vpliva na okolje. V okviru obsežnega področja

gospodarjenja z odpadki zavzema problematika ravnanja z embalažo in odpadno

embalažo posebno mesto, vendar ne toliko zaradi količine tovrstnih odpadkov in

njihovega nevarnostnega potenciala, temveč zaradi razmeroma velike prostornine,

znatnega deleža organskih snovi in zaradi izredne razširjenosti nastajanja odpadne

embalaže v vsakodnevnem življenju ljudi ter posledično visokega deleža med

komunalnimi odpadki.

1.3 Pravilno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo

Pravilno ravnanje z odpadki se začne že na izvoru, kar pomeni, da morajo biti odpadki

pravilno ločeni v vsakem gospodinjstvu (podjetju, obratu …), kar je tudi pogoj, da se



lahko predelajo, zato bomo v nadaljevanju navedli, kako pravilno zbiramo in odlagamo

najpogostejše vrste odpadkov v gospodinjstvih.

Odpadno embalažo in embalažne materiale (papir, steklo, plastika …) pred odlaganjem

stisnemo, da ji zmanjšamo volumen ter s tem prihranimo na prostoru, saj so v

nasprotnem zabojniki na ekoloških otokih prehitro polni. Za nadaljnjo predelavo

embalaže je pomembno tudi, da jo odložimo brez vsebine in večjih nečistoč. Prav tako

je pomembno, da ločimo dele embalaže iz različnih materialov (npr. steklen kozarec s

plastičnim pokrovčkom). Odpadno embalažo lahko že v gospodinjstvu zbiramo v

prirejenih zabojnikih za nadaljnje lažje odlaganje v primerne zabojnike na ekološkem

otoku.

Biološke odpadke zbiramo v gospodinjstvih, na primer v manjši posodi, iz katere jih

nato stresemo v zabojnik za biološke odpadke, ali pa v biorazgradljivih vrečkah, saj

lahko na tak način zbrane biološke odpadke odložimo kar z vrečko vred. Med biološke

odpadke sodijo odpadki sadja in zelenjave, čajne in kavne usedline, jajčne lupine,

zemlja, plevel, žagovina, listje, trava ipd.

Vse ostale odpadke, ki se ne dajo predelati, odložimo v zabojnik za mešane komunalne

odpadke. Če odpadke dosledno ločujemo, bi jih moralo v tem zabojniku biti najmanj. V

zabojnik za mešane komunalne odpadke odložimo celofan, svinčnike, igrače, lepilne

trakove, lončene, glinene ter keramične izdelke, plenice, fotografije, onesnaženo

embalažo, cigaretne ogorke ipd.

1.4 Predelava odpadkov in odpadne embalaže

Predelava odpadkov je eden izmed načinov ravnanja z odpadki, ki velja za najbolj

primeren oziroma najbolj ustrezen način ravnanja z odpadki tako z vidika koristne

uporabe in zmanjšanja odpadkov kot tudi varstva okolja. Osnovno načelo, ki ga

pravilnik o ravnanju z odpadki uvaja, namreč zavezuje njihove imetnike, da je treba

odpadke predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje

uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin (Viler Kovačič, 2001, str. 17).



S predelavo odpadkov varujemo okolje. Ker se odpadki uporabijo kot surovina pri

proizvodnji novih izdelkov, porabimo manj naravnih surovin in veliko manj energije.

Za predelavo se štejejo različni postopki tehnološke narave, kot na primer:

uporaba odpadkov kot gorivo ali za druge načine proizvodnje energije;

pridobivanje topil z regeneracijo odpadkov;

pridobivanje organskih snovi z regeneracijo odpadkov (kompostiranje);

pridobivanje kovin in njihovih spojin z recikliranjem odpadkov;

predelava sestavin, ki se uporabljajo za zmanjševanje onesnaženja ipd.

S predelavo odpadne embalaže razumemo uporabo različnih tehnoloških postopkov

oziroma procesov za ponovno izkoriščanje njene materialne in/ali energijske vrednosti.

V ta namen obstajajo različni načini predelave odpadne embalaže, ki se uporabljajo

glede na vrsto embalažnega materiala ali glede na raznolikost odpadkov. Za nekatere

vrste embalažnih materialov je možno celo večkratno vračanje v krožne tokove. Za

predelavo odpadne embalaže obstajajo naslednji osnovni tehnološki načini predelave

(Radonjič, 2008, str. 185):

mehanska reciklaža;

kemijska reciklaža;

kompostiranje;

sežig;

deponiranje.

Reciklaža odpadne embalaže so postopki predelave odpadne embalaže v material za

izdelavo nove embalaže ali za druge namene. Reciklaža različnih odpadnih izdelkov iz

raznovrstnih materialov se uspešno izvaja že desetletja, v marsikateri državi je postala

tudi pomembna gospodarska panoga. Ekonomski učinki reciklaže v smislu manjše

porabe primarnih surovin in energije se s pridom uporabljajo v različnih industrijskih

panogah pri varčevanju z materiali in energijo. Na področju reciklaže smo ves čas tudi

priča razvoju novih postopkov in procesov, ki izboljšujejo učinkovitost predelave v

smislu doseganja višje ravni kakovosti recikliranih izdelkov, zniževanja porabe energije

in proizvodnih stroškov (Radonjič, 2008, str. 189).



Za reciklažo odpadnih izdelkov oziroma embalaže velja, da bo le-ta ekonomsko

upravičena v primerih strokovnega in organiziranega zbiranja, sortiranja in transporta

do obratov za predelavo in skladiščenje odpadkov. Kakovost recikliranih materialov in

stroški predelave so v veliki meri odvisni od učinkovitosti zbiranja in ločevanja na

izvoru. Prav tako je ekonomska učinkovitost reciklaže v veliki meri odvisna od

zadostnih količin zbranih odpadkov, stroškov transporta ter razvitosti trga sekundarnih

surovin (Radonjič, 2008, str. 103).



2 OBSTOJEČE STANJE

2.1 Posnetek stanja

V občini Krško je izvajalec komunalnih dejavnosti podjetje Kostak, d. d. Poleg občine

Krško svoja dela opravljajo tudi na področju občine Kostanjevica na Krki.

V občini Krško je bil že pred več kot 10 leti vzpostavljen sistem ločenega zbiranja

odpadkov na izvoru. Razvijati so začeli koncept gospodarjenja z odpadki ter skupaj z

njim slediti usmeritvam Republike Slovenije in Evropske unije na področju ravnanja z

okoljem.

2.1.1 Dejavnosti podjetja Kostak, d. d., na področju ravnanja z odpadki

V podjetju Kostak, d. d., izvajajo zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na območju

občin Krško in Kostanjevica na Krki ter njihovo obdelavo na Centru za ravnanje z

odpadki Spodnji Stari Grad. Na področju gospodarnega ravnanja z odpadki izvajajo

ločeno zbiranje odpadkov, odvoz komunalnih odpadkov, obdelavo odpadkov ter

preprečevanje nastajanja odpadkov z okoljskim informiranjem in osveščanjem javnosti.

V občini Krško je postavljenih 251 zbiralnic oziroma ekoloških otokov. Primer

ekološkega otoka s štirimi zabojniki za ločevanje odpadkov lahko vidimo na Sliki 1,

kjer je en zabojnik namenjen zbiranju odpadnega papirja, en je namenjen zbiranju

stekla, dva pa sta namenjena zbiranju vse ostale mešane embalaže.



Slika 1: Ekološki otok

Vir: »Ekološki otoki« [Kostak d. d.], b. d.

Od leta 2003 je uveden sistem ločenega zbiranja odpadkov, ki se vsako leto še

izpopolnjuje. Tako se je do začetka leta 2014 ločeno zbirala plastika v rumenih

zabojnikih, pločevinke ter sestavljena embalaža pa v modrih, sedaj pa se vse skupaj

zbira v rumenih (ponekod tudi modrih) zabojnikih kot mešana embalaža. Zaradi Uredbe

o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom

so na področjih, kjer se biološki odpadki ne zbirajo po sistemu od vrat do vrat,

zbiralnice opremljene z dodatnimi zabojniki za zbiranje biološko razgradljivih

odpadkov, to velja predvsem za naselja s stanovanjskimi bloki. Ločeno torej zbirajo

naslednje odpadke:

papir (zabojniki z rdečim pokrovom);

steklo (zabojniki z zelenim pokrovom);

mešano embalažo (plastiko, pločevinke in sestavljeno embalažo – zabojniki z

rumenim pokrovom);

biološko razgradljive odpadke (rjavi zabojniki).

Vse ostale odpadke, ki jih ni mogoče uvrstiti med zgoraj naštete, se zbira med mešane

komunalne odpadke v črnih ali sivih zabojnikih. Za odpadke, ki v gospodinjstvih



nastajajo redkeje, na ekoloških otokih posebnih zabojnikov ni, lahko pa jih prebivalci

vsak dan sami odložijo na Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad. To velja za

nevarne odpadke, odpadno elektronsko in električno opremo, kosovne odpadke ter

tekstil in obutev. Izjemoma lahko gospodinjstva enkrat letno brezplačno naročijo odvoz

večje količine kosovnih odpadkov, če odvoz naročijo večkrat, pa je le-ta plačljiv. V

zadnjem letu je podjetje Kostak, d. d., v sodelovanju s poslovnim partnerjem .A.S.A.

International Environmental Services GmbH iz Avstrije, na nekaterih izbranih lokacijah

postavilo tudi modre zabojnike za tekstil in obutev, kamor pa se odlagata samo tekstil in

obutev, namenjena ponovni uporabi.

V Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad na sortirni liniji, ki je bila leta 2012

dograjena z napravo za mehansko obdelavo odpadkov, izvajajo mehansko obdelavo

mešanih komunalnih odpadkov, ki se v gospodinjstvih zbirajo v sivih ali črnih posodah,

tako da se izločijo biološki odpadki, katere obdelajo v kompostarni, pa tudi steklo,

papir, plastika, kovine in sestavljena embalaža. Nova sortirna linija, katero lahko vidimo

na Sliki 2, omogoča tudi dodatno ločevanje že prej ločeno zbranih frakcij in je prva

tovrstna sortirna linija v Sloveniji, na kateri je uporabljena sodobna tehnologija, že

preverjena v Zahodni Evropi.



Slika 2: Nova sortirna linija

Vir: Kostak, d. d., 2014, str. 63

S to linijo si je podjetje Kostak, d. d., v sodelovanju z Občino Krško, omogočilo

uresničevanje cilja, da se v čim večji količini zbrani odpadki obdelajo na območju

občine Krško, na regijsko odlagališče CeROD pri Novem mestu pa se odvažajo le tisti

odpadki, ki so namenjeni trajnemu odlaganju.

2.1.2 Ločeno zbiranje odpadkov in odpadne embalaže

Podjetje Kostak, d. d., s pomočjo zbiralnic izvaja na izvoru ločeno zbiranje stekla,

papirja in mešane embalaže. Ves čas na območju občine po potrebi nameščajo dodatne

zbiralnice, tako da jih je trenutno postavljenih 251. Z namenom, da bi olajšali ločevanje

embalažnih materialov, so ekološke otoke, oziroma zabojnike na ekoloških otokih,

opremili z novimi nalepkami. Vsa zbrana odpadna embalaža se v Centru za ravnanje z

odpadki Spodnji Stari Grad sortira ali predela in nato preda končnim prevzemnikom v

nadaljnjo uporabo.



Poročilo podjetja o poslovanju ob zaključku leta 2013 je pokazalo, da so rezultati

zbiranja vzpodbudni, saj se povečuje število občanov, ki sami vozijo ločeno zbrane

odpadke na zbirni center. Vozijo predvsem kosovne odpadke, odpadno električno in

elektronsko opremo, odpadni les, biološke odpadke, stiropor, pa tudi papir, plastiko in

steklo. Pri nekaterih ekoloških otokih, predvsem pri večstanovanjskih hišah, pa opažajo,

da prebivalci odpadke velikokrat odložijo pred posode, kljub temu da niso polne, zato je

v načrtu podjetja poostren nadzor na ekoloških otokih v prihodnje.

2.1.3 Količina zbranih odpadkov v občini Krško

V Tabeli 1 je prikazana količina ločeno zbranih odpadkov v občini Krško po letih v

tonah, in sicer od leta 2009 do leta 2013. Vidimo lahko, da največji delež vseh

odpadkov predstavljajo biološki odpadki, sledita pa jim papir in karton. V Tabeli 2 je

prikazana primerjava med količino ločeno zbranih odpadkov in količino mešanih

komunalnih odpadkov, prav tako v tonah in za isto obdobje.



Tabela 1: Količina ločeno zbranih odpadkov po letih v tonah

leto nevarni papir in

karton

plastika steklo biološki ostale ločene

frakcije

skupaj

2009 11,9 532 230 170 1.831 1.767 4.542

2010 15,5 576 232 165 2.643 1.960 5.591

2011 12,0 710 283 235 3.118 794 5.152

2012 16 845 520 329 2.591 1.002 5.303

2013 7 670 701 331 2.542 1.081 5.332

Vir: »Letno poročilo«˙ [Kostak, d. d.], 2013, str. 21

Tabela 2: Količina vseh ločeno zbranih in mešanih komunalnih odpadkov po letih v

tonah

Leto mešani komunalni odpadki vsi ločeno zbrani odpadki

2009 7.540 4.542

2010 8.366 5.591

2011 5.656 5.152

2012 3.525 5.303

2013 2.883 5.332

Vir: »Letno poročilo« [Kostak, d. d.], 2013, str. 22

Iz tabel je razvidno, da se iz leta v leto povečuje količina ločeno zbranih odpadkov ter

zmanjšuje količina mešanih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da so prizadevanja

podjetja oziroma izobraževanje in obveščanje prebivalcev o ravnanju z odpadki v občini

pripomogli k napredku na tem področju. Ker želijo v prihodnje na področju ločenega

zbiranja odpadkov doseči še boljše rezultate, so se v podjetju odločili za zmanjšanje



odvoza mešanih odpadkov, ki jih od avgusta 2013 dalje odvažajo na 14 dni, prej pa so

jih odvažali enkrat tedensko. Ker se od septembra 2012 naprej mešani komunalni

odpadki obdelajo na novi avtomatski sortirni liniji za mehansko obdelavo, je opazno

bistveno zmanjšanje količine tovrstnih odpadkov.

2.1.4 Delovanje Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad

Ker si občina Krško prizadeva celovito rešiti problematiko ravnanja z odpadki, s ciljem

na enem mestu zbrati in predelati čim večjo količino odpadkov, je skupaj s podjetjem

Kostak, d. d., vzpostavila Center za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad. Zbirni

center vključuje sprejemni plato s tehtnico, pralni plato, nadstrešnico za skladiščenje

ločeno zbranih odpadkov, plato za kompostiranje, pretovorno postajo in sortirno linijo s

stiskalnico. Na Sliki 3 je prikazan teptalni stroj za odpadke v delovnem procesu.

Slika 3: Teptalni stroj za odpadke

Vir:Kostak, d. d., 2014, str. 60

Naloga zbirnega centra je, da vse ločeno zbrane odpadke pripravi v taki obliki, da jih je

možno predati končnim uporabnikom, ki jih uporabijo za ponovno predelavo, in tako

zmanjšuje količino odloženih odpadkov na odlagališčih. Sortirna linija omogoča

kvalitetnejšo in kakovostnejšo pripravo ločeno zbranih odpadkov za ponovno reciklažo

oziroma ponovno predajo na trg.

Na zbirnem centru se ločuje in sortira kosovne odpadke, možna je oddaja nevarnih

odpadkov, ki se med letom shranjujejo v posebnem kontejnerju. Ločeno se sprejema



izrabljene avtomobilske gume ter odpadno električno in elektronsko opremo. Prevzem,

priprava, obdelava in oddaja odpadne embalaže se izvaja na osnovi pogodb, sklenjenih

z družbami za ravnanje z odpadno embalažo (DROE): Slopak, Interseroh, Gorenje

Surovina, d. o. o., in Unirec.

V sklopu zbirnega centra obratuje tudi center za predelavo gradbenih odpadkov,

katerega namen je zmanjševanje količin odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin.

2.1.5 Obdelava mešanih komunalnih odpadkov

Naprava oziroma sortirna linija za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov

ima kapaciteto obdelave 15 ton odpadkov v eni uri, zanjo pa je pridobljeno

okoljevarstveno dovoljenje za 15.000 ton obdelanih odpadkov letno. Omogoča izločanje

biorazgradljivih odpadkov (kompostiranje) in drugih ločenih frakcij (npr. papir,

plastika, kovine, kompozitni materiali, les), nadomestnih goriv ter ostanka odpadkov za

odlaganje na odlagališču. Čeprav je sortirna linija zasnovana za sortiranje mešanih

komunalnih odpadkov, se bo v prihodnje lahko uporabila tudi za dodatno sortiranje že

prej ločeno zbranih odpadkov.

Sortirna linija je v celoti zaprta, tako da so njeni vplivi na okolje minimalni. Glavni

sestavni deli naprave so: vsipni jašek s trgalcem vreč, tekoči trakovi, presejalni boben,

magnetni ločevalnik, balistični ločevalnik, optični identifikacijski sistem, indukcijski

ločevalnik, kabine za sortiranje ter posode za ločene frakcije.

Po dostavi odpadkov v zaprt skladiščni prostor sledi nalaganje odpadkov v vsipni jašek

in trgalec vreč. Dvižni transporter nalaga odpadke v krožno sito, katerega naloga je

ločevanje težke frakcije. V balističnem ločevalniku se ločijo odpadki glede na

specifično težo, ki gredo nato po posameznem tekočem traku v zanje določeno

tehnološko enoto na ročno oziroma optično sortiranje. Ločevalnik za magnetno in

nemagnetno embalažo sortira kovinske odpadke in loči železo od ostalih barvnih kovin.

Na obstoječi sortirni liniji se posamezna vrsta odpadka izloča in pada na svoj tekoči

trak, končno skladiščenje pa je v bunkerjih, ki se nahajajo pod sortirno linijo.



2.1.6 Ravnanje z biološkimi odpadki in kompostiranje

Postavitev posod za biološke odpadke je organizirana tako, da so stanovalci

večstanovanjskih objektov vključeni v sistem rednega zbiranja in odvoza bioloških

odpadkov, kar pomeni, da so na ekoloških otokih poleg ostalih zabojnikov tudi posode

za biološke odpadke, prebivalci v individualnih hišah pa imajo možnost izbire.

Odvažanje bioloških odpadkov se izvaja v poletnem času enkrat tedensko, v zimskem

pa vsakih štirinajst dni.

Na Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad se nahaja tudi kompostarna, kjer se

izvajajo priprava, mletje in kompostiranje bioloških odpadkov. Je odkrita asfaltirana

površina, velikosti 3.500 kvadratnih metrov, z urejenim odvodnjavanjem

(odstranjevanjem odvečne vode) padavinskih in izcednih voda preko rešetk, odtočnih

jaškov in ustreznih plastičnih cevi, speljanih v zaprt zbiralnik, velikosti 150 kubičnih

metrov.

Trenutno na isti lokaciji poteka izgradnja zaprtega tipa kompostarne, katere zaključek je

predviden v letošnjem letu. Z delovanjem nove kompostarne je pričakovan izboljšan

proces sedanjega odprtega načina kompostiranja, z mnogimi prednostmi, kot so na

primer boljša kakovost in krajši čas izdelave komposta, boljša izraba prostora ter

zmanjšanje onesnaženosti zraka, podzemnih voda in tal.

2.1.7 Stroški v podjetju

V podjetju Kostak, d. d., imajo za odvažanje odpadkov 10 vozil: 6 standardnih

smetarskih vozil, 2 vozili za prevažanje kontejnerjev ter 2 večji vozili z zmožnostjo

prevažanja do 40 kubičnih metrov vsebine, od tega je en prikoličar. Eno izmed tovornih

vozil, ki zbira in odvaža mešane komunalne odpadke, je prikazano na Sliki 4.



Slika 4: Tovorno vozilo za odvoz odpadkov

Vir: Kostak, d. d., 2014, str. 61

Na Sliki 5 sta za dve vozili prikazani količina prevoženih kilometrov in poraba goriva

za vsak mesec posebej v letu 2013, na Sliki 6 pa vsi enoletni stroški za primer

smetarskega vozila, ki znašajo 25.332 € letno za eno vozilo.



Slika 5: Količina prevoženih kilometrov in poraba goriva za dve smetarski vozili v letu

2013

Vir: Omerzu, 2014



Slika 6: Primer vseh enoletnih stroškov za eno smetarsko vozilo v letu 2013

Vir: Omerzu, 2014

Investicija za 4 posode na ekoloških otokih znaša 800 € + DDV. Drugih stroškov z

zbiralnicami oziroma ekološkimi otoki, poleg investicijskih, v podjetju običajno ni,

razen v primeru poškodb. Strošek s pranjem posod, ki se izvaja enkrat letno, je vključen

v ceno komunalnih storitev oziroma smetarine in se zaračunava odjemalcem v

gospodinjstvih. Manjši strošek je v začetku leta 2014 predstavljalo opremljanje posod z

novimi nalepkami zaradi spremembe pri zbiranju mešane embalaže, vendar so takšni

stroški občasni oziroma se pojavijo izjemoma.

2.1.8 Stroški v gospodinjstvih

Gospodinjstvom podjetje Kostak, d. d., zaračunava komunalne storitve po lastnem

ceniku, na osnovi velikosti posod, ki jih uporabljajo za ločeno zbrane odpadke, torej

posod za odvoz mešanih komunalnih odpadkov in posod, namenjenih odlaganju ločenih

frakcij. V skladu s cenikom, z veljavnostjo od 1. 4. 2014 dalje, je za en kubični meter

odpadkov zaračunanih 11,52 € + DDV. V ceno sta vključena zbiranje in odvoz

odpadkov, po potrebi tudi vzdrževanje ali čiščenje posod za odpadke. V prihodnje

nameravajo poostriti nadzor pri ekoloških otokih predvsem v stanovanjskih naseljih, saj



opažajo, da še vedno veliko odpadkov, ki bi lahko bili ločeni, pristane v posodah za

mešane komunalne odpadke, zato bi se za odstranitev mešanih komunalnih odpadkov

zaračunavali dodatni stroški.

Če želijo odpadke ločevati že na izvoru oziroma v gospodinjstvu, si morajo občani sami

kupiti posode za ločevanje odpadkov in vrečke za biološke odpadke, v nasprotnem jih

morajo kako drugače zbirati ali pa sproti odnašati v zabojnike na ekoloških otokih.

Drugih stroškov glede ravnanja z odpadki znotraj gospodinjstev ni.

2.1.9 Oddaja odpadne embalaže podjetja Kostak, d. d., drugim podjetjem

V podjetju Kostak, d. d., oddajajo odpadno embalažo trgovcem z odpadki. Vso

plastično embalažo in embalažo za tekočine (tetrapak) oddajo avstrijskemu podjetju Pav

Pieringer, karton in kovine podjetju Dinos, d. d., iz Ljubljane, steklo podjetju Intrec iz

Gornje Radgone, papir pa podjetju Vipap Videm Krško, d. d.

Podjetje Vipap Videm Krško, d. d., ki je vodilni proizvajalec papirja v Sloveniji,

tedensko odkupuje odpaden papir tudi od fizičnih oseb.

2.2 Namen in cilji raziskave ter hipoteze

Namen diplomskega dela je za občino Krško raziskati možnosti za izboljšanje ravnanja

z odpadki in odpadno embalažo oziroma najpogostejšimi embalažnimi materiali, ki se

pojavljajo kot odpadki v zabojnikih za ločevanje odpadkov. Cilj raziskave je na podlagi

naših hipotez ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki bodo naše hipoteze potrdili ali

zavrgli, priti do odgovorov, kaj bi bila najboljša rešitev za izboljšanje problematike

ravnanja z odpadki na področju občine Krško.

Naše hipoteze so:

večina prebivalcev odpadke ločuje, vendar smatrajo, da so njihovi mesečni izdatki

za komunalne storitve previsoki;

ekološki otokov je na vseh lokacijah v občini Krško dovolj in so dobro dostopni

vsem gospodinjstvom;



občani se soočajo s težavami pri zbiranju odpadkov v gospodinjstvih ter odlaganju

odpadkov na ekoloških otokih;

v primeru, da bi prebivalcem podjetje Kostak, d. d., zagotovilo koše za ločevanje

odpadne embalaže ter vrečke za biološke odpadke, bi k ločevanju pristopili še bolj

vestno.

2.3 Raziskava na podlagi anketnega vprašalnika

Ker smo želeli pridobiti mnenje občanov občine Krško o ravnanju z odpadki, smo

prebivalcem razdelili anketo, s pomočjo katere smo želeli pridobiti in analizirati njihov

vidik na problematiko odpadkov, ki bi nam pomagal pri potrditvi naših hipotez in

izdelavi možnega predloga za izboljšavo na tem področju. V anketi so pri nekaterih

vprašanjih ponujeni odgovori, ki nakazujejo na naše rešitve, prav tako pa imajo

anketiranci na voljo pri določenih vprašanjih zapisati lasten odgovor.

Če bo analiza odgovorov pokazala, da anketiranci potrjujejo naše predpostavke in

hipoteze, bomo predstavili možnost izboljšave trenutne situacije, ki bi imela prednosti

za prebivalce občine Krško, podjetje Kostak, d. d., ter za okolje.

2.3.1 Opis anketnega vprašalnika

Na začetku anketnega vprašalnika smo anketirancem predstavili namen našega zbiranja

podatkov ter pojasnili, da je njihovo sodelovanje anonimno in da bodo zbrani podatki

uporabljeni le v raziskovalne namene diplomske naloge.

Ker si v podjetju Kostak, d. d., prizadevajo, da bi bili občani čim bolj obveščeni o

ravnanju z odpadki in zato na to temo tudi večkrat pripravijo letake, v šolah organizirajo

delavnice ter objavljajo novosti s tega področja v lokalnih medijih, nas je pri prvem

vprašanju zanimalo, ali prebivalci smatrajo, da so dobro obveščeni o načinu ravnanja z

odpadki in odpadno embalažo v občini Krško. Ponudili smo jim pritrdilni in nikalni

odgovor. Pri drugem vprašanju nas je zanimalo, ali anketiranci živijo v stanovanju ali v

hiši, pri tretjem vprašanju pa smo jih vprašali, ali smatrajo, da so njihovi mesečni

izdatki za komunalne storitve previsoki ter jim ponudili dva možna odgovora. Sledila so



vprašanja polodprtega tipa, kar pomeni, da smo poleg že ponujenih odgovorov

anketirancem dali možnost, da dopišejo kaj drugega v primeru, da naši ponujeni

odgovori niso blizu njihovemu mnenju. Tako smo s četrtim vprašanjem želeli izvedeti,

ali anketiranci odpadke sploh ločujejo ter jim poleg pritrdilnega in nikalnega odgovora

ponudili možnost zapisa le določenih vrst odpadkov, v primeru da ne ločujejo vseh.

Enake odgovore smo ponudili pri petem vprašanju, kjer smo spraševali, ali imajo v

gospodinjstvu koše, ki so prirejeni za ločevanje odpadkov. V primeru, da anketiranci

odpadkov ne ločujejo, smo jim pri šestem vprašanju ponudili tri odgovore in možnost

zapisati lasten odgovor, s katerimi bi povedali, kaj bi jih spodbudilo k ločevanju

odpadkov. Na isto vprašanje so odgovorili tudi tisti, ki odpadke že ločujejo, vendar so

zapisali, kaj bi pripomoglo k temu, da bi bili pri ločevanju odpadkov še bolj vestni.

Ekoloških otokov v občini Krško je trenutno 251, zato nas je pri sedmem vprašanju

zanimalo, ali so na pravih lokacijah oziroma dobri dostopnosti posameznemu

gospodinjstvu. Ponovno smo ponudili tri odgovore in možnost zapisa lastnega

odgovora. Pri osmem vprašanju smo želeli, da anketiranci navedejo, ali se jim je že kdaj

zgodilo, da katero izmed naštetih vrst odpadkov niso mogli odvreči v za to namenjene

zabojnike ter jim ponudili pet odgovorov in možnost zapisa lastnega odgovora. Z

devetim vprašanjem smo nato želeli izvedeti, kaj je razlog, da določene vrste odpadkov

niso mogli odvreči in zopet ponudili nekaj možnih odgovorov ter zapis lastnega mnenja.

Na koncu smo želeli pridobiti še nekaj informacij socialno-demografskega značaja, zato

smo od desetega do štirinajstega vprašanja anketirance prosili, naj navedejo spol,

starost, stopnjo dokončane izobrazbe, zaposlitveni status ter število oseb, ki živijo v

njihovem gospodinjstvu. Primer ankete je prikazan na koncu diplomskega dela v Prilogi

1.

2.3.2 Opis načina zbiranja podatkov

Ker se nam je zdelo zelo pomembno, da se analiza opravi res samo na prebivalcih

občine Krško, se nismo odločili za elektronsko obliko ankete, temveč smo razdelili 100

natisnjenih anket med prebivalce na različnih lokacijah v občini. Tako smo se želeli

izogniti neresničnemu reševanju anket s strani oseb, ki niso prebivalci občine ter hkrati

anketo približati starejšim prebivalcem, saj smo želeli v analizo vključiti čim več ljudi

različnih generacij, z elektronsko obliko ankete pa bi verjetno dobili odgovore



predvsem mlajših oseb, katerim je tovrstno reševanje anket bližje, saj se z njimi

srečujejo pogosteje.

Vzorec stotih oseb, glede na število prebivalcev občine Krško (nekaj manj kot 26.000),

je majhen, zato smo ankete razdelili tako, da zajamemo čim več anketirancev različnih

lastnosti, kot so starost, izobrazba, spol, bivanje v hiši ali stanovanju itd., da bi pridobili

čim bolj splošno mnenje večine ljudi in ugotovili, s kakšnimi težavami se soočajo ter

kakšnih novosti ali rešitev si najbolj želijo.

2.3.3 Predstavitev rezultatov

Anonimno anketo smo razdelili 100 ljudem na različnih lokacijah v občini Krško. Ker

dveh anket nazaj nismo prejeli, ena pa je bila pomanjkljivo rešena, smo analizirali

rezultate 97 anket. Vse rezultate bomo na kratko komentirali v besedi ter jih za lažje

razumevanje v slikah prikazali še s tortnimi grafi.

Najprej bomo predstavili rezultate socialno-demografskih vprašanj, da se seznanimo s

populacijo, ki je odgovarjala na naša vprašanja. V anketi je sodelovalo 33 moških in 64

žensk. Grafični prikaz spolne strukture anketirancev, izražen v odstotkih, lahko vidimo

na Sliki 7.



Slika 7: Spolna struktura anketirancev

Ker smo želeli izvedeti njihovo starost, smo anketirance prosili, naj se opredelijo med

okvirno ponujenimi odgovori glede starosti. Največ anketirancev je bilo v razponu

starosti od 35 do 49 let, najmanj pa tistih, ki so starejši od 65 let. Grafični prikaz celotne

starostne strukture anketirancev je prikazan na Sliki 8.

Slika 8: Starostna struktura anketirancev

Da bi se prepričali, ali smo zajeli čim bolj raznolik vzorec ljudi, so nam odgovorili še na

vprašanje o stopnji dokončane izobrazbe in nam zaupali trenutni zaposlitveni status.

34%

66%

moški

ženske

9%

18%

23% 32%

14%

4%

do 18 let

od 19 do 26 let

od 27 do 34 let

od 35 do 49 let

od 50 do 64 let

nad 65 let



Več kot polovica vprašanih je odgovorila, da so zaposleni, brezposelnih, dijakov,

študentov in upokojencev pa je bilo približno enako, kar lahko vidimo na Sliki 9.

Slika 9: Zaposlitveni status anketirancev

Izobrazbena struktura kaže, da smo anketirali največ oseb z dokončano srednješolsko in

visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo. Precej je bilo tudi oseb, ki imajo končano

samo osnovnošolsko izobraževanje, vendar pa moramo upoštevati, da je del vprašanih

še vedno v procesu šolanja, saj so se opredelili kot dijaki ali študenti, kar pomeni, da je

za nekatere to samo trenutna stopnja dokončane izobrazbe. Grafični prikaz je

predstavljen na Sliki 10.

53%

10%

11%

14%

12%

zaposlen

brezposeln

dijak

študent

upokojenec



Slika 10: Stopnja dokončane izobrazbe

Pri zadnjem vprašanju v socialno-demografskem sklopu je bilo potrebno navesti, koliko

oseb živi v gospodinjstvu anketirane osebe. Največ gospodinjstev ima 3 ali 4 člane,

najmanj pa je takšnih, kjer živi ena oseba sama, in tistih, kjer živi 6 oseb ali več.

Grafični prikaz je ponazorjen na Sliki 11.

Slika 11: Število oseb v gospodinjstvu

V nadaljevanju bomo predstavili rezultate vprašanj, ki so predmet našega obravnavanja,

torej o ravnanju z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško. Pri prvem vprašanju

smo anketirane vprašali, ali so dobro obveščeni o načinu ravnanja z odpadki in odpadno

13%

32%

28%

22%

5%

osnovna šola

srednja šola

višja/visoka šola

univerzitetna izobrazba

magisterij/doktorat

2%

20%

32%

29%

12%

5%

1

2

3

4

5

6 ali več



embalažo v občini Krško. Kar 29 oseb je mnenja, da niso dobro obveščeni, ostali so

odgovorili pritrdilno. Na Sliki 12 sta odgovora prikazana v odstotkih. Iz rezultata lahko

ugotovimo, da skoraj tretjina vprašanih na tem področju ni dobro obveščena, kar

pomeni, da bi bilo potrebno še večje obveščanje s strani podjetja Kostak, d. d., bodisi v

obliki letakov, plakatov ali kako drugače.

Slika 12: Obveščenost o ravnanju z odpadki in odpadno embalažo

Pri naslednjem vprašanju smo anketirance vprašali, ali živijo v stanovanju ali v hiši. 52

oseb je odgovorilo, da živijo v stanovanju, 45 pa v hiši, kar je približno enak delež za

obe bivališči. Grafični prikaz lahko vidimo na Sliki 13.

70%

30%

da

ne



Slika 13: Prikaz bivanja v stanovanju ali v hiši

Pri tretjem vprašanju smo želeli pridobiti mnenje o mesečnih izdatkih za komunalne

storitve, zato smo anketirance vprašali, ali smatrajo, da so njihovi mesečni izdatki za

komunalne storitve previsoki. Kar 73 oseb je odgovorilo pritrdilno, 24 vprašanih pa je

mnenja, da njihovi izdatki niso previsoki. Iz rezultatov lahko torej sklepamo, da bi si

večina občanov želela manjših stroškov za komunalne storitve, kar je v odstotkih

prikazano na Sliki 14.

54%

46% stanovanje

hiša



Slika 14: Mnenje, ali so stroški za komunalne storitve previsoki

Preden v anketi lahko obravnavamo problematiko ravnanja z odpadki in odpadno

embalažo, moramo izvedeti, ali vprašani sploh ločujejo vse vrste odpadkov, zato smo

pri naslednjem vprašanju želeli od anketirancev izvedeti, ali v svojih gospodinjstvih

ločujejo posebej mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in odpadno embalažo.

Ponudili smo tudi možnost, da vprašani sami dopišejo svoj odgovor, v primeru da ne

ločujejo vsega, temveč na primer samo eno ali dve vrsti odpadkov. Da ločujejo vse, je

odgovorilo 77 vprašanih, da odpadkov ne ločujejo, pa 11. Nekaj oseb je uporabilo

odprti tip odgovora in zapisalo, da ločujejo samo nekatere vrste odpadkov: 3 osebe so

napisale, da ločujejo le biološke odpadke, 5 vprašanih ločuje samo papir, 1 oseba pa

ločuje samo papir in steklo. Splošen rezultat odgovorov na to vprašanje je pozitiven, saj

odpadke ločuje kar 80 odstotkov ljudi, čeprav je končni cilj vsekakor ta, da bi odpadke

ločevali vsi. Grafični prikaz odgovorov na to vprašanje je prikazan na Sliki 15.

75%

25%

da

ne



Slika 15: Ločevanje odpadkov

V nadaljevanju nas je zanimalo, ali imajo vprašani v svojem gospodinjstvu koše za

ločevanje odpadkov. Zopet smo ponudili tudi možnost zapisa lastnega odgovora, v

primeru da ima kdo poseben zabojnik le za določeno vrsto odpadkov. Rezultat je

pokazal, da ima le 28 vprašanih v svojem gospodinjstvu takšne koše, 67 vprašanih pa

jih nima. Ker je odgovor na prejšnje vprašanje pokazal, da odpadke ločuje večje število

ljudi, predvidevamo, da jih na izvoru ločijo oziroma pred odlaganjem v zabojnike na

ekoloških otokih shranijo kako drugače, ali pa jih sproti odnašajo. Dve osebi sta nam

odgovorili, da imata poseben koš le za biološke odpadke. Na Sliki 16 vidimo rezultat,

izražen v odstotkih.

80%

11%

3% 5%

1%

da

ne

samo biološke odpadke

samo papir

samo papir in steklo



Slika 16: Količina gospodinjstev, ki imajo koše za ločevanje odpadkov na izvoru

Pri naslednjem vprašanju smo od anketirancev želeli izvedeti, kaj bi jih spodbudilo k

ločevanju odpadkov, v primeru da jih še ne ločujejo, oziroma kaj bi jih spodbudilo, da

bi še bolj vestno ločevali odpadke, tudi če to že počnejo. Ponudili smo tri možne

odgovore, med katerimi so vprašani lahko obkrožili tudi več možnosti in kot četrti

odgovor napisali svojega. Novih predlogov nismo dobili, saj so 3 osebe pod lasten

odgovor napisale le, da odpadke že ločujejo, torej sklepamo, da dodatnih spodbud ne

potrebujejo in da glede pravilnega ravnanja z odpadki naredijo dovolj. 22 oseb je

odgovorilo, da bi jih k temu spodbudila možnost prodaje odpadne embalaže podjetju, ki

odvaža odpadke, 67 oseb bi spodbudili nižji stroški komunalnih storitev v primeru

pravilnega ločevanja vseh vrst odpadkov, 61 oseb pa si želi, da bi bili s strani

komunalnega podjetja vsakemu gospodinjstvu zagotovljeni koši za ločevanje odpadkov

oziroma odpadne embalaže in vrečke za biološke odpadke. Strukturo odgovorov si

poglejmo na Sliki 17.

29%

69%

2%

da

ne

samo za biološke odpadke



Slika 17: Kaj bi vprašane spodbudilo k (večjemu) ločevanju odpadkov

V občini Krško je postavljenih kar 251 ekoloških otokov, zato smo pri naslednjem

vprašanju anketirane vprašali, ali so zadovoljni z lokacijo ekološkega otoka v njihovem

naselju oziroma ali je ekološki otok v bližini njihovega gospodinjstva. Na Sliki 18 so

prikazani naslednji rezultati: Da je ekološki otok v bližini njihovega gospodinjstva, je

odgovorilo 61 oseb, 30 vprašanih je odgovorilo, da ekološkega otoka ni v bližini

njihovega gospodinjstva, 6 oseb pa je odgovorilo, da ekološkega otoka v njihovem

naselju sploh ni.

14%

44%

40%

2%

možnost prodaje odpadne embalaže podjetju, ki je odgovorno za odvoz odpadkov v občini

nižji stroški komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja odpadkov

če bi bili s strani komunalnega podjetja vsakem gospodinjstvu zagotovljeni koši za ločevanje odpadkov in vrečke za biološke odpadke

odpadke že ločujem



Slika 18: Dostopnost ekoloških otokov

Iz zadnjih dveh vprašanj smo želeli izvedeti, ali se prebivalci občine Krško srečujejo s

težavami pri odlaganju odpadkov na ekoloških otokih ter kaj mislijo, zakaj do tega

pride. Najprej smo jih prosili, naj navedejo, za katero vrsto odpadkov se jim je že kdaj

zgodilo, da je niso mogli odvreči v za to namenjen zabojnik in jim ponudili 5

odgovorov v obliki najpogostejših vrst odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, in sicer:

mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, mešana embalaža, papir in steklo.

Vprašani so lahko obkrožili več možnih odgovorov in zopet imeli na voljo napisati

lasten odgovor. Ugotovili smo, da se je večini vprašanih že zgodilo, da na ekološkem

otoku niso mogli odvreči papirja, tako je namreč odgovorilo 49 anketiranih. Z

odlaganjem mešane embalaže je imelo težave 26 oseb, mešanih komunalnih odpadkov

16, bioloških odpadkov 3 in stekla 2 osebi. Kot lasten odgovor je ena oseba napisala, da

na ekološkem otoku ni mogla odvreči nevarnih odpadkov, 15 oseb pa je napisalo, da se

jim to ni zgodilo še nikoli. Grafični prikaz prejetih odgovorov lahko vidimo na Sliki 19.

63%

31%

6%

da, ekološki otok je v bližini našega gospodinjstva

ne, ekološkega otoka ni v bližini našega gospodinjstva

ekološkega otoka v našem naselju nimamo



Slika 19: Vrste odpadkov, ki jih ni bilo možno odvreči

Pri zadnjem vprašanju smo spraševali po razlogih, zakaj je prišlo do tega, da anketiranci

odpadkov niso mogli pravilno odložiti. Ponudili smo jim štiri možne odgovore, med

katerimi so jih lahko izbrali več, prav tako pa so zopet imeli možnost napisati svoje

mnenje. Trditev, da je na ekoloških otokih premalo zabojnikov za določeno vrsto

odpadkov, je izbralo 5 oseb in ker smo želeli izvedeti, za katero vrsto, so 4 osebe

odgovorile, da je premalo zabojnikov za papir, 1 oseba pa, da je premalo zabojnikov za

mešano embalažo. 32 oseb je odgovorilo, da je razlog premajhen volumen zabojnikov,

37 se jih je odločilo kot razlog navesti premajhno pogostost odvozov, 21 oseb pa meni,

da je težava v tem, da premalo ljudi ločuje odpadke in da zaradi tega preveč odpadkov

pristane v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. Sklepamo, da so se za zadnji

odgovor večinoma odločili tisti, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili, da kdaj niso

mogli odvreči mešanih komunalnih odpadkov v zanje namenjene zabojnike. Strukturo

odgovorov na zadnje vprašanje lahko vidimo v grafičnem prikazu na Sliki 20.

14%

3%

23%

44%

2%

1% 13%

mešani komunalni odpadki

biološki odpadki

mešana embalaža

papir

steklo

nevarni odpadki

ni se zgodilo



Slika 20: Razlogi za neuspešno odlaganje odpadkov na ekoloških otokih

3%

1%

28%

32%

18%

1% 13%

3%

1%

premalo zabojnikov za papir

premalo zabojnikov za mešano embalažo

premajhen volumen zabojnikov

premajhna pogostost odvozov

premalo ločevanja odpadkov s strani prebivalcev, zato preveč teh materialov konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke

ne obstajajo ustrezni zabojniki

ni se zgodilo

premajhne odprtine na zabojnikih

ne vem



2.4 Kritična analiza

V občini Krško se izvaja ločeno zbiranje odpadkov že od leta 2003. V tem času je

opaziti napredek pri količini ločeno zbranih odpadnih materialov, zato vsako leto na

različnih lokacijah v občini podjetje Kostak, d. d., postavi še več zbiralnic oziroma

ekoloških otokov, tako da jih je trenutno v celotni občini 251. Ta podatek sprva kaže, da

je zbiralnic veliko oziroma da so dostopne vsem gospodinjstvom, saj se nahajajo na

številnih lokacijah v celi občini, vendar smo s pomočjo ankete, katero smo v reševanje

ponudili prebivalcem krške občine, izvedeli, da več kot tretjina oseb ni zadovoljna z

lokacijo ekološkega otoka. Kar 31 % vprašanih je odgovorilo, da ekološkega otoka ni v

bližini njihovega gospodinjstva, 6 % pa, da ekološkega otoka v njihovem naselju sploh

ni. Možen razlog za take odgovore je lahko tudi ta, da smo zajeli dosti oseb, ki živijo v

hišah, saj je večina ekoloških otokov v stanovanjskih naseljih, prebivalci hiš pa imajo

pri svojih gospodinjstvih le zabojnike za mešane komunalne odpadke, in po lastni želji

za biološke odpadke, zbiralnice za ločevanje papirja, mešane embalaže in stekla pa so

lahko precej odmaknjene od njihovega doma, odvisno od lokacije.

Kljub temu da se količine ločenih zbranih odpadkov povečujejo, v podjetju še vedno

opažajo veliko količino papirja, stekla in mešane embalaže, ki bi lahko bila ločena in

pravilno odložena, vendar konča v zabojnikih za mešane komunalne odpadke, čeprav tja

ne sodi. Celo biološki odpadki, čeprav je za njihovo nepravilno odlaganje predvidena

denarna kazen, se še vedno v ogromnih količinah znajdejo med mešanimi komunalnimi

odpadki. Tudi naša anketa je pokazala, da odpadkov ne ločujejo vsi, saj je 11 %

anketirancev izjavilo, da odpadkov ne ločuje, 9 % pa posebej ločujejo le eno ali dve

vrsti odpadkov. Cilj je vsekakor, da bi se ti deleži izničili in da bi v prihodnosti vsi

ljudje odpadke vestno ločevali ter da bi med mešanimi komunalnimi odpadki bili le

tisti, ki ne sodijo v nobeno drugo vrsto odpadkov.

Razlog, da nekateri ljudje še vedno odpadkov sploh ne ločujejo, je lahko v

nezainteresiranosti in neozaveščenosti ljudi glede pomembnosti ločenega zbiranja

odpadkov in odpadne embalaže predvsem za okolje, saj se z reciklažo večina

embalažnih materialov lahko predela v nov izdelek ali ponovno uporabi, biološki

odpadki pa se predelajo v kompost. Možen razlog za nepravilno ravnanje z odpadki je



lahko tudi v tem, da ljudje pogosto ne vedo, kaj sodi v določene zabojnike za ločevanje

odpadkov in zaradi tega še vedno vse odlagajo med mešane komunalne odpadke. Tudi s

pomočjo ankete smo ugotovili, da kar 30 % vprašanih meni, da niso dobro obveščeni o

načinu ravnanja z odpadki. Podjetje Kostak, d. d., si sicer prizadeva, da bi prebivalce

čim bolj ozaveščali o okoljski problematiki ter pogosto v lokalnih časopisih, z raznimi

delavnicami ter obvestili občane izobražujejo, kako pravilno odlagati vse vrste

odpadkov, vendar vseeno te informacije ljudi pogosto zaobidejo.

Pri praznjenju zabojnikov za biološke odpadke pred večstanovanjskimi objekti

zaposleni pogosto opazijo, da so ti odpadki odloženi v plastičnih vrečkah, čeprav se te

ne morejo razgraditi in vsekakor ne sodijo med biološke odpadke, zato jih morajo

delavci v kompostarni ročno odstraniti. Primerne vrečke za odlaganje te vrste odpadkov

je možno kupiti v trgovinah, vendar ravno zaradi slabe obveščenosti marsikdo sploh ne

ve, kakšno je pravilno odlaganje bioloških odpadkov in jih zato odlagajo na napačen

način. Pogosta napaka pri odlaganju te vrste odpadkov je tudi ta, da ljudje mednje

odvržejo meso in kosti ter pokvarjene prehrambne izdelke. Čeprav so tudi ti odpadki

biološkega izvora, ne sodijo med biološke odpadke zaradi možnosti prenašanja bolezni.

Pogosto je za učinkovito reševanje določene problematike potrebna nekakšna spodbuda

oziroma motivacija, ki pripomore k doseganju ciljev, predvsem dolgoročnih. Prebivalci

krške občine si morajo, če želijo odpadke pravilno ločevati, že v gospodinjstvih sami

zagotoviti koše za ločevanje odpadkov ter kupovati vrečke za biološke odpadke. S

pomočjo ankete smo izvedeli, da ima takšne koše le 29 % obravnavanih gospodinjstev.

Morda je za nezainteresiranost nekaterih ljudi glede ločevanja odpadkov zaslužno tudi

to, da v zameno za plačevanje komunalnih oziroma smetarskih storitev praktično ne

dobijo ničesar, razen samega odvoza odpadkov izpred njihovih hiš ali zabojnikov na

ekoloških otokih. Rezultati naše ankete so namreč pokazali, da kar 75 % vprašanih

meni, da so njihovi mesečni izdatki za komunalne storitve previsoki, čeprav mednje

poleg smetarine spadajo tudi stroški storitev za oskrbo s pitno vodo ter odvajanja in

čiščenja odpadnih voda. Zanimalo nas je tudi, ali bi prebivalce k večjemu ločevanju

odpadkov spodbudili nižji stroški komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja

odpadkov, kar je potrdilo 44 % vprašanih, 40 % vprašanih pa bi k temu spodbudilo, če



bi podjetje Kostak, d. d., vsakemu gospodinjstvu zagotovilo koše za ločevanje

odpadkov in vrečke za biološke odpadke.

Težave pri odlaganju odpadkov se velikokrat kažejo tudi v tem, da ljudje določenih vrst

ločenih odpadkov na ekoloških otokih ne morejo odvreči v za to namenjene zabojnike,

saj so ti prepolni. To so nam potrdili tudi rezultati ankete, saj nam je le 13 % vprašanih

odgovorilo, da se jim to ni zgodilo še nikoli. Razlogov, da določenih odpadkov včasih

ni možno odložiti, je lahko več, med ostalim tudi nestisnjena embalaža, ki daje

zabojnikom le videz polnosti, ali pa dejstvo, da so za določene izdelke, katerih ne

moremo stisniti, odprtine na zabojnikih premajhne, pokrovov pa ni možno dvigniti, saj

so pogosto zaklenjeni itd. Posledično se zato dogaja, da so odpadki odloženi kar pred

zabojnike ali na njih, kar otežuje delo komunalnih delavcev pri zbiranju oziroma

odvozu odpadkov.



3 PREDLOG REŠITVE ZA RACIONALIZACIJO

RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO EMBALAŽO V

OBČINI KRŠKO

Največji delež med vsemi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, predstavljajo biološki

odpadki, katerih je v povprečju 40 %, torej največ med vsemi ločeno zbranimi odpadki.

Kljub temu da jih je med vsemi odpadki največ, pa je pomembno vedeti, da se v

primerjavi z drugimi vrstami odpadkov najhitreje predelajo in ne predstavljajo tako

velike obremenitve za okolje, zato lahko z njihovim pravilnim ločevanjem od ostalih

odpadkov in pravilnim odlaganjem bistveno pripomoremo k ohranjevanju čistega

okolja. Glavni problem pri odlaganju bioloških odpadkov je ta, da jih ljudje pogosto

odlagajo v plastičnih vrečkah, ki pa ne sodijo med to vrsto odpadkov, saj se ne morejo

razgraditi. Uporabljati bi morali posebne vrečke, katere je možno kupiti v trgovinah, ali

pa biološke odpadke v gospodinjstvu zbirati v posebni posodi, iz katere bi jih nato

stresli v rjav zabojnik. Ker pa je velika težava bioloških odpadkov tudi njihov neprijeten

vonj, jih je potrebno sproti odnašati iz gospodinjstva, posledično se pri tem uporabi tudi

velika količina vrečk za biološke odpadke, če jih v njih zbiramo in z njimi vred

odlagamo.

Kljub temu da v občini Krško občinski odloki o zbiranju komunalnih odpadkov

prepovedujejo mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, in je kazen

za to kršitev 400 €, še vedno v večstanovanjskih naseljih opažajo, da veliko te vrste

odpadkov pristane v zabojnikih za mešane komunalne odpadke.

Zaradi sodobnega načina življenja in vse večje proizvodnje izdelkov, ki se ne morejo

prodajati ali uporabljati brez embalaže, se pojavlja vse več odpadnih embalažnih

materialov, ki v primeru nepravilnega odlaganja predstavljajo veliko obremenitev za

okolje, saj niso podvrženi naravnemu procesu razpadanja. Ker je večino odpadne

embalaže možno reciklirati in uporabiti za proizvodnjo novih izdelkov, lahko ta

problem rešimo z gospodarnim ravnanjem z odpadno embalažo. Mnoge izdelke lahko

tudi sami ponovno uporabimo, v nasprotnem pa jih je potrebno le na pravilen način

odvreči v zanje namenjene zabojnike, ostalo delo v nadaljnjem procesu ravnanja z

odpadno embalažo opravijo za to pristojne družbe oziroma podjetja.



Med najpogostejšimi embalažnimi materiali je, poleg plastičnih mas in stekla, papir, ki

je po zastopanosti na prvem mestu, saj ga je ob poplavi tiskovin ter reklamnih letakov v

gospodinjstvih vse več in ga v takšni obliki težko ponovno uporabimo, zato najmanj

časa ostaja v našem gospodinjstvu in hitro postane odpadek. V nasprotju z ostalimi

embalažnimi materiali, ki jih po prvotni uporabi lahko večinoma ponovno uporabimo,

na primer za shranjevanje različnih izdelkov v gospodinjstvu in nam jih zato ni potrebno

tako pogosto zavreči, je papir material, katerega, ob odprtju z njim embaliranega

izdelka, najpogosteje uničimo in tako hitro izgubi svojo funkcijo oziroma postane

neuporaben. Tudi podatki o letnih količinah zbranih odpadkov v občini Krško kažejo,

da je med zbranimi odpadnimi embalažnimi materiali papirja največ.

Na podlagi analiziranih dejstev obstoječega stanja v občini smo zato prišli do predloga

za izboljšavo, ki je po našem mnenju trenutno najbolj racionalna in bi zahtevala najmanj

korenitih sprememb pri ravnanju z odpadki, prinesla pa bi prednosti okolju, podjetju

Kostak, d. d., in prebivalcem občine. Ob resnem pristopu prebivalcev, ki bi upoštevali,

kako je potrebno pravilno odpadke ločevati in odlagati, lahko pričakujemo, da se bo

količina ločeno zbranih bioloških odpadkov korenito povečala ter tako zmanjšala

njihova količina v zabojnikih z mešanimi komunalnimi odpadki.

V občini Krško se nahaja obrat za proizvodnjo papirja, Vipap Videm Krško, d. d., ki je

največji proizvajalec papirja v Sloveniji ter vodilni proizvajalec časopisnega papirja v

jugovzhodni Evropi. Letno v podjetju proizvedejo 180.000 ton recikliranih vlaken,

katera pridobijo s predelavo starega papirja. Na treh papirnih strojih vsako leto

proizvedejo več kot 200.000 ton papirja. V poglavju o prodaji odpadne embalaže iz

podjetja Kostak, d. d., v druga podjetja smo že omenili, da odpadni papir oddajajo

podjetju Vipap Videm Krško, d. d. Ker smo želeli najti rešitev, ki bi se lahko uresničila

znotraj občine Krško, smo v tem primeru opazili priložnost za sodelovanje obeh

podjetij, s ciljem reševanja obravnavane problematike.

Podjetji bi tako lahko začeli sodelovati s ciljem reciklaže zbranega papirja za izdelavo

papirnatih biorazgradljivih vrečk, namenjenih zbiranju bioloških odpadkov v

gospodinjstvih in njihovemu pravilnemu odlaganju. Te vrečke bi podjetje Kostak, d. d.,

nato zastonj zagotovilo vsem gospodinjstvom v celotni občini, s ciljem pravilnega



ločevanja in zbiranja bioloških odpadkov na izvoru ter njihovega pravilnega odlaganja v

zanje namenjene zabojnike. Tako bi se zmanjšala in v prihodnosti celo izničila njihova

odložena količina med mešanimi komunalnimi odpadki. Na zbiralnicah bi se postavili

tako imenovani vrečkomati oziroma stojala za papirnate biorazgradljive vrečke, ki bi jih

prebivalci ob odlaganju odpadkov na ekoloških otokih lahko vzeli in nato v njih zbirali

biološke odpadke v gospodinjstvih. Za polnitev vrečkomatov z vrečkami bi skrbeli

komunalni delavci, ki bi ob praznjenju zabojnikov preverili količino vrečk ter jo po

potrebi dopolnili.

Tovrstne vrečke morajo biti torej biorazgradljive, odporne na vlago, imeti dovolj čvrsto

dno, hkrati pa biti opremljene z navodili, kaj se v njih odlaga in česa ne. Priporočljiv

volumen znaša 6 litrov, kar je dovolj za shrambo vsaj 3 kilogramov bioloških odpadkov.

Stojala za papirnate biorazgradljive vrečke bi morala biti samostoječa ter narejena iz

čvrstega materiala, najbolje kovine, ter imeti zaščito pred vremenskimi vplivi.

Z več ločenega zbiranja bioloških odpadkov se zmanjša količina odpadkov, ki se sicer

odpeljejo na odlagališča, zato je posledično veliko manj toplogrednih plinov in

onesnaževanja okolja. V Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad je leta 2012

podjetje Kostak, d. d., sicer prenovilo obstoječo sortirno linijo z napravo za mehansko

obdelavo odpadkov, kjer se izvaja mehanska obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

tako da se lahko izločijo tudi biološki odpadki, vendar pa je vseeno pomembno, da se ti

odpadki čim bolj ločujejo že na izvoru in nato odvržejo v zanje namenjene zabojnike.

Velika je verjetnost, da bi se na račun povečanega in kvalitetnejšega sortiranja pri

izvoru količine mešanih komunalnih odpadkov drastično zmanjšale, kar bi izvajalcu

komunalnih storitev omogočilo, da posode s tovrstnimi odpadki prazni redkeje kot

sedaj, kar predstavlja znižanje stroškov izvedbe komunalnih storitev.

Poudarek na spodbujanju občanov k večjemu ločevanju bioloških odpadkov ima lahko

tudi prednosti ekonomskega značaja za podjetje samo, saj trenutno na lokaciji že

obstoječe kompostarne poteka izgradnja novega zaprtega tipa kompostarne, katere

zaključek je predviden v letošnjem letu. Z delovanjem nove kompostarne je pričakovati

izboljšan proces trenutnega odprtega načina kompostiranja, z mnogimi prednostmi, kot

so na primer boljša kakovost in krajši čas izdelave komposta, boljša izraba prostora ter



zmanjšanje onesnaženosti zraka, podzemnih voda in tal. Z večjo količino zbranih

bioloških odpadkov bi tako pridelovali še več kvalitetnega komposta, katerega večje

količine bi prinesle več dobička, prav tako pa bi sigurno prišle prav tudi podjetju

samemu, saj poleg ravnanja z odpadki izvaja še druge storitve, kot je na primer urejanje

okolic.

Da bi potrdili primernost našega predloga, bomo še enkrat omenili nekatere rezultate, ki

smo jih dobili iz odgovorov v naši anketi in s pomočjo katerih smo na podlagi naših

predpostavk oblikovali predlagane rešitve. Nato bomo še računsko prikazali, kakšne

izboljšave pri količini ločeno zbranih bioloških odpadkov pričakujemo ter ocenili,

kolikšen strošek bi naš predlog predstavljal za podjetje, kot tudi kakšen dobiček

oziroma prihranek bi mu prinesel.

Ugotovili smo, da večina oseb odpadke ločuje, vendar je tudi nekaj tistih, ki odpadkov

še ne ločujejo ali pa jih ločujejo pomanjkljivo. Vprašali smo, kaj bi jih spodbudilo k

večjemu ločevanju mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in odpadne

embalaže. Največ ljudi je odgovorilo, da bi jih k temu spodbudili nižji stroški

komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja odpadkov. Smatramo, da bi to bilo

težko uresničljivo, saj je predvsem v stanovanjskih naseljih težko nadzirati, kdo je

odpadke pravilno ločil in mu zagotoviti to vrsto nagrade oziroma spodbude za pravilno

ravnanje z odpadki tudi v prihodnje. Zato smo se raje odločili za odgovor, ki je bil na

drugem mestu, in sicer da bi prebivalce k večjemu ločevanju spodbudili koši za

ločevanje odpadkov v gospodinjstvu in vrečke za biološke odpadke, če bi jim to

zagotovilo podjetje Kostak, d. d. Ker so že nekaj časa na trgu dostopne cenovno ugodne

vreče iz tkanega polipropilena, namenjene ločenemu zbiranju mešane embalaže, papirja

in stekla, smatramo, da so primerna alternativa standardnim čvrstim posodam oziroma

košem. Če bi se torej gospodinjstvom zagotovile vrečke za biološke odpadke in vreče za

ločeno zbiranje odpadkov, se jim sicer ne bi zmanjšali stroški komunalnih storitev,

vendar pa bi se jih na ta način zagotovo dodatno spodbudilo k še vestnejšemu ločevanju

odpadkov, kot ugotavljamo iz rezultatov ankete.

Ko smo anketirance spraševali po vrsti odpadka, za katero se jim je že kdaj zgodilo, da

je niso mogli odvreči v za to namenjene zabojnike, ker so le-ti bili polni, so od 97

anketiranih biološke odpadke navedle samo 3 osebe. To pomeni, da, kljub temu da ti



odpadki predstavljajo največji delež odpadkov, proizvedenih v gospodinjstvih, skoraj

nikoli niso odloženi v tolikšni količini, da bi presegali volumen njim namenjenih

zabojnikov in preprečili odlaganje bioloških odpadkov drugim ljudem. Ravno zato

smatramo, da moramo prebivalce čim bolj spodbuditi k pravilnemu ločevanju bioloških

odpadkov, da bi jih bilo čim manj odloženo med mešanimi komunalnimi odpadki.

Zagotavljanje vrečk za zbiranje in odlaganje bioloških odpadkov je zagotovo pravi

pristop, zato smo se pri iskanju izboljšave posvetili temu področju.

3.1 Ocena stroškov predloga

V nadaljevanju bomo z izračuni predstavili naš predlog ter tako poskusili dokazati

oziroma oceniti, ali bi bila njegova učinkovitost primerna. Ocenili bomo potrebno

vsakoletno investicijo v biološko razgradljive vrečke glede na število prebivalcev v

občini Krško ter na podlagi statističnih podatkov ocenili, koliko bioloških odpadkov

letno bi se lahko zbralo v primeru, da bi, z redno uporabo zanje brezplačnih vrečk za

biološke odpadke, prebivalci učinkovito pristopili k njihovemu pravilnemu zbiranju in

odlaganju.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v letu 2013 povprečen Slovenec

proizvedel 414 kilogramov komunalnih odpadkov. Ta podatek bomo uporabili za

izračun predvidene količine bioloških odpadkov v prihodnje, ki bi bila ob pravilnem

ločevanju zbrana v enem letu (»Odpadki, Slovenija, 2013 – končni podatki« [Statistični

urad Republike Slovenije], b.d.).

Ker biološki odpadki predstavljajo okoli 40 % vseh odpadkov, lahko rečemo, da jih

povprečen Slovenec v enem letu proizvede 165,6 kilograma ali nekaj več kot 3

kilograme v enem tednu. Če bi bili torej vsi biološki odpadki pravilno ločeni, bi jih

prebivalci občine Krško, katerih je 25.750, zbrali 4.264.200 kilogramov ali 4.264,2

tone. Sedanji podatki podjetja Kostak, d. d., kažejo, da je bilo v letu 2013 ločeno

zbranih 2.542 ton bioloških odpadkov. Naš izračun pokaže, da bi bilo tako lahko

zbranih kar 1.722,2 tone bioloških odpadkov več. Ker nismo uspeli priti do podatka,

kolikšna je cena komposta, ki ga podjetje Kostak, d. d., proizvaja, smo na podlagi cene

za en kilogram komposta v komunalnem podjetju iz občine Ljutomer, ki znaša 0,055 €



za kilogram, ocenili, da bi lahko iz 1.722,2 tone bioloških odpadkov več proizvedli

kompost v vrednosti 94.721 € (»Cenik prodaje komposta« [KSP Ljutomer, d. o. o.],

b.d.).

Ker smatramo, da bi se s pravilno ločenimi biološkimi odpadki zmanjšala njihova

zastopanost med mešanimi komunalnimi odpadki, bi se tu zagotovo pokazal prihranek v

obliki manjšega obsega odvažanja mešanih komunalnih odpadkov. Če bi se že samo za

1/3 zmanjšala njihova količina, bi se lahko odvažanje te vrste odpadkov prav tako

zmanjšalo ter bi jih namesto vsaka 2 tedna lahko odvažali vsake 3 tedne. Eno vozilo je v

letu 2013 porabilo gorivo v vrednosti 11.460 €, tako bi bil na letni ravni prihranek 3.820

€, ker pa je takih vozil 6, bi celoten prihranek znašal približno 22.920 €. Vsekakor pa je

tovrsten prihranek odvisen od trenutnih cen goriva.

V podjetju, ki je trenutno edino v Sloveniji začelo uporabljati stojala s papirnatimi

biološko razgradljivimi vrečkami, so nam zaupali nekaj podatkov, s katerimi bomo

izračunali okvirno ceno za vrečke ter predlagana stojala v našem primeru. Cena enega

stojala znaša 150 € in če bi na vseh 251 ekoloških otokih v občini postavili po eno

stojalo, bi investicija podjetja Kostak, d. d., znašala 37.650 €. V prej omenjenem

podjetju je cena vrečke odvisna od velikosti oglasa, katerega nanjo natisnejo, zato smo

vzeli kot primer ceno takšne vrečke, ki ima natisnjen oglas na eni strani, oziroma v

našem primeru bi bila to navodila za ravnanje z biološkimi odpadki. Cena takšne vrečke

je 0,03 €. Ker smo že prej izračunali, da povprečen Slovenec v enem tednu proizvede

nekaj več kot 3 kilograme bioloških odpadkov, je to ravno toliko, kot bi vsebovale

predlagane vrečke, zato ocenjujemo, da bi bila na vsakega prebivalca dovolj ena vrečka

tedensko. Za celotno populacijo občine bi tako bilo potrebno tedensko 25.750 oziroma

v enem letu 1.339.000 vrečk, investicija pa bi znašala 40.170 €. Ker je naš predlog

sodelovanje s podjetjem Vipap Videm Krško, d. d., kateremu bi podjetje Kostak, d. d.,

zagotovilo material s predajo odpadnega papirja, smatramo, da bi bile cene vrečk v tem

primeru občutno nižje, vendar ostanimo zaenkrat pri dobljenem izračunu.

Skupen izdatek za stojala in vrečke bi v prvem letu znašal 77.820 €, vsako naslednje

leto pa 40.170 € samo za vrečke, dobiček s prodajo komposta bi znašal 94.721 €,

prihranek pri gorivu pa 22.920 €, kar pomeni, da izdatki podjetja ne bi presegali

dobičkov in tako naš predlog ocenjujemo kot ekonomsko ustrezen. S predlagano



rešitvijo bi tako pridobili prednosti tako za podjetje Kostak, d. d., občane občine Krško

ter, kar je najpomembneje, za okolje, v katerem živimo.



ZAKLJUČEK

Pravilno ravnanje z odpadki in odpadno embalažo je ključnega pomena za ohranjanje

našega okolja. V občini Krško je premalo spodbude prebivalcev na tem področju, kar se

kaže v njihovi nezainteresiranosti in posledično še vedno preveliki količini odpadkov, ki

ni pravilno ločena in odložena.

Pri zbiranju odpadne embalaže so se v podjetju Kostak, d. d., leta 2014 odločili, da ne

bodo več posebej zbirali plastike v rumenih zabojnikih in pločevink ter sestavljene

embalaže v modrih, temveč so vse skupaj združili in se sedaj zbira kot mešana embalaža

v rumenih zabojnikih, ponekod tudi v modrih. To je prebivalcem vsekakor olajšalo delo,

saj je potrebno manj sortiranja oziroma ločevanja teh vrst embalaže na izvoru in lahko

sedaj vse odvržejo v isti zabojnik.

Bolj se je zato v občini Krško potrebno posvetiti problematiki bioloških odpadkov,

katere še vedno mnogo ljudi nepravilno ločuje in odlaga v zabojnike, čeprav so v

gospodinjstvih najbolj zastopani, saj predstavljajo približno 40 % vseh odpadkov. S

sodelovanjem dveh podjetij iz občine Krško, izvajalca komunalnih storitev Kostak, d.

d., in proizvajalca papirja Vipap Videm Krško, d. d., ki sta v svojem poslovanju zelo

uspešni in imata na svojem področju dolgoletno tradicijo, bi se s proizvodnjo

biorazgradljivih papirnatih vrečk ta problem lahko počasi, vendar učinkovito, začel

reševati.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve

Podjetje Kostak, d. d., bi na ekoloških otokih postavilo vrečkomate, ki bi vsebovali

papirnate biorazgradljive vrečke za biološke odpadke, katere bi si prebivalci lahko

zastonj vzeli ter vanje odlagali biološke odpadke v gospodinjstvih. Na vrečkah bi bila

natisnjena navodila, kaj vse sodi v te vrečke in kaj ne, tako da ne bi prihajalo do

napačnega odlaganja bioloških odpadkov. Ob pripravljenosti sodelovanja obeh podjetij

bi bila ta rešitev sprejemljiva, predvsem za prebivalce, ki bi na ta način zagotovo bolj

vestno pristopili k pravilnemu ravnanju z odpadki. Rezultat tega bi bila opazna

sprememba v količini zbranih bioloških odpadkov, katerih je v gospodinjstvih največ.



Odpadni papir bi bil recikliran ter koristno uporabljen, saj so takšne vrečke okoljsko

sprejemljive oziroma hitro razgradljive. Podjetju bi se stroški investicije povrnili v

obliki prihranka z manj odvažanja mešanih komunalnih odpadkov ter z več pridelanega

komposta iz večje količine zbranih bioloških odpadkov.

Uspešnost predloga bi lahko čez nekaj časa preverili s ponovno anketo, da bi ugotovili,

ali so prebivalci s spremembo zadovoljni ter ali se morda zopet srečujejo s kakšnimi

težavami, kot je na primer pomanjkanje vrečk na določeni lokaciji, da bi se lahko novi

sistem po potrebi še bolj izpopolnil.

Pogoji za uvedbo rešitve

Najpomembnejši pogoj za uvedbo rešitve je vsekakor pripravljenost obeh podjetij na

sodelovanje, ki bi, ob pravilnem ravnanju prebivalcev, prineslo dolgoročno rešitev pri

problematiki ravnanja z odpadki. Če se prebivalce ne seznani o pravilnem ravnanju z

odpadki, je investicija v prenovo nesmiselna, zato jih je potrebno na tem področju

ustrezno informirati.

Sistem z vrečkami in njim namenjenimi stojali je potrebno približati prebivalcem tako,

da se jih na ustrezen način seznani z novostmi. Podjetje Kostak, d. d., bi lahko v

lokalnem časopisu s tem namenom objavilo članek, v poštne nabiralnike bi se poslala

obvestila v obliki letakov ali brošur ter obesili plakati z obvestili v stanovanjskih blokih.

Možnosti nadaljnjega razvoja

S takšnim pristopom bi tako lahko napredovali k doseganju ciljev, da bi se v prihodnosti

vsi odpadki ločevali pravilno in bi količina mešanih komunalnih odpadkov ostala

minimalna. Če bi se rešitev pokazala kot učinkovita, kar bi pomenilo, da je prebivalce

res motivirala pomoč pri ločevanju odpadkov v gospodinjstvih v obliki brezplačnih

biorazgradljivih vrečk, bi lahko podjetje prebivalcem zagotovilo tudi pomoč pri zbiranju

odpadne embalaže.



To bi lahko naredili z nabavo cenovno ugodnih vreč iz tkanega polipropilena, ki so

namenjene ločenemu zbiranju mešane embalaže, papirja in stekla. Investicija ne bi

predstavljala visokih stroškov podjetju, saj imajo takšne vreče dolgo življenjsko dobo.

Če bi se tudi to pokazalo kot dobra rešitev in bi se količine ločeno zbrane odpadne

embalaže povečevale, bi se lahko investicija vsakih nekaj let ponovila v obliki

zamenjave dotrajanih vreč z novimi.

V kolikor bi se predlagani način v občini Krško izkazal tudi v praksi kot uspešen,

menimo, da ni razloga, da se njegova uporaba in učinkovitost ne bi razširila tudi v druge

dele Slovenije.



LITERATURA IN VIRI

Cenik prodaje komposta [KSP Ljutomer d. o. o.]. Najdeno 4. februarja 2015 na

spletnem naslovu http://www.ksp-

ljutomer.si/uploads/Cenik_prodaje_komposta.pdf

Ekološki otoki [Kostak, d. d.]. Najdeno 10. maja 2014 na spletnem naslovu

http://www.kostak.si/komunala/odpadki/ekoloski-otoki/

Kostak, d. d. (2014). 60 let. Krško: Pagat, d. o. o.

Letno poročilo [Kostak, d. d.] (2013). Najdeno 15. julija 2014 na spletnem naslovu

http://www.kostak.si/wp-content/uploads/Letno-porocilo-20131.pdf

Odpadki. [Ministrstvo za okolje in prostor]. Najdeno 14. septembra 2014 na spletnem

naslovu http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/

Odpadki, Slovenija, 2013 – končni podatki. [Statistični urad Republike Slovenije].

Najdeno 4. februarja 2015 na spletnem naslovu

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6647

Omerzu, Z. (2014). Letno poročilo. Krško: Kostak d. d.

Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja: Zahteve, trendi in podjetniške

priložnosti. Maribor: Založba Pivec.

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uradni list RS št. 84/2006

Viler Kovačič, A. (2001). Ravnanje z odpadki. Ljubljana: GV Založba.

Vuk, D. (1997). Ravnanje z odpadki. Kranj: Moderna organizacija.

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK .......................................................................................... 1

1

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem Tanja Topol, študentka Fakultete za logistiko, in v okviru predmeta »Tehnike in

tehnologije embaliranja« pripravljam diplomsko delo z naslovom »Racionalizacija

ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini Krško«. Ker je cilj diplomskega dela

najti rešitev, ki bi prinesla prednosti tudi za občane, je pri raziskavi prav tako

pomembno mnenje prebivalcev občine Krško, zato vas prosim, da odgovorite na nekaj

vprašanj s tega področja.

Vaše sodelovanje v anketi je anonimno, zbrani podatki pa bodo uporabljeni le v

raziskovalne namene diplomske naloge.

Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujem!

ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Ali ste dobro obveščeni o načinu ravnanja z odpadki in odpadno embalažo v občini

Krško?

a) da

b) ne

2. Živite v stanovanju ali v hiši?

a) v stanovanju

b) v hiši

3. Ali smatrate, da so vaši mesečni izdatki za komunalne storitve previsoki?

a) da

b) ne

4. Ali v vašem gospodinjstvu ločujete mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in

odpadno embalažo?

a) da

b) ne

c) ločujem samo določeno vrsto odpadkov:

_________________________________

5. Ali imate v gospodinjstvu koše, prirejene za ločevanje mešanih komunalnih

odpadkov, bioloških odpadkov in odpadne embalaže?

a) da

b) ne

c) samo za določeno vrsto odpadkov:

______________________________________

6. Kaj bi vas spodbudilo k (večjemu) ločevanju mešanih komunalnih odpadkov,

bioloških odpadkov in odpadne embalaže (možnih je več odgovorov)?

2

a) možnost prodaje odpadne embalaže podjetju, ki je odgovorno za odvoz

odpadkov v občini

b) nižji stroški komunalnih storitev v primeru pravilnega ločevanja odpadkov

c) če bi podjetje, ki odvaža odpadke, vsakem gospodinjstvu zagotovilo koše za

ločevanje odpadkov in vrečke za biološke odpadke

d) drugo:

____________________________________________________________

7. Ali ste zadovoljni z dostopnostjo oz. lokacijo ekološkega otoka v vašem naselju (v

bližini vašega gospodinjstva)?

a) da, ekološki otok je v bližini našega gospodinjstva

b) ne, ekološkega otoka ni v bližini našega gospodinjstva

c) ekološkega otoka v našem naselju nimamo

d)

drugo:_____________________________________________________________

8. Navedite, za katero od naslednjih vrst odpadkov se vam je že kdaj zgodilo, da je niste

mogli odvreči v za to namenjene zabojnike (možnih je več odgovorov):

a) mešani komunalni odpadki

b) biološki odpadki

c) mešana embalaža

d) papir

e) steklo

f)

drugo:______________________________________________________________

9. Kaj mislite, da je razlog, da odpadkov niste mogli odvreči v za to namenjen zabojnik

(možnih je več odgovorov):

a) premalo zabojnikov za določeno vrsto odpadkov (katero):

_____________________

b) premajhen volumen zabojnikov

c) premajhna pogostost odvozov

d) premalo ločevanja bioloških odpadkov, mešane embalaže, papirja in stekla s

strani prebivalcev, zato preveč teh materialov konča v zabojnikih z mešanimi

komunalnimi odpadki

e) drugo:

______________________________________________________________

Prosim, da na koncu podate še nekaj informacij socialno-demografskega značaja:

10. Vaš spol:

a) moški

b) ženski

11. Vaša starost:

a) do 18 let

b) od 19 do 26 let

c) od 27 do 34 let

3

d) od 35 do 49 let

e) od 50 do 64 let

f) nad 65 let

12. Stopnja dokončane izobrazbe:

a) osnovna šola

b) srednja šola

c) višja/visoka šola

d) univerzitetna izobrazba

e) magisterij/doktorat

13. Vaš zaposlitveni status:

a) zaposlen

b) brezposeln

c) dijak

d) študent

e) upokojenec

f) drugo:

______________________________________________________________

14. Koliko oseb živi v vašem gospodinjstvu?

a) 1

b) 2

c) 3

d) 4

e) 5

f) 6 ali več

Documents

RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO … · študent_____LOGISTIKA SISTEMOV_____ (študija), z vpisno številko _____20006631_____, ... Ključne besede: odpadek, odpadna

RACIONALIZACIJA RAVNANJA Z ODPADKI IN ODPADNO … · študent___LOGISTIKA SISTEMOV_ (študija), z vpisno številko _20006631___, ... Ključne besede: odpadek, odpadna