PUŠČAVNIKV pričujočem delu je zbranih sedem uglasbljenih prevodov klasične kitajske lirike v

slovenščino in nemščino. Nastalo je kot korak na poti k dobremu sosedstvu, ne glede na to, ali so sosedje tisti, ki žive takoj za dvoriščnim plotom, ali tisti, ki jih vidimo kot

»oddaljenega Drugega«.

� is is a collection of seven translated classical Chinese poems that were set to modern Western music. It came to life as a step towards good neighbourhood,

regardless of whether those neighbors are living next-door, or thousands of miles away.

Das vorliegende Werk stellt eine Sammlung von sieben vertonten klassischen chinesischen Gedichten in slowenischer und deutscher Übersetzung dar. Es entstand als ein kleiner Schritt am Wege zur guten Nachbarschaft, ungeachtet der Frage, ob es sich bei diesen Nachbarn um jene handelt, die über dem nächsten Zaun leben, oder

um jene, die als „weit entfernte Andere“ gesehen werden.

這小冊子裡有七首翻譯成斯羅文尼亞語和德語加了爵士樂的中國古典詩歌。此作品就如邁向好鄰居的一步，不管是近在咫尺的奧地利還是遠在天

邊的中國。

Jana

S. R

oške

r

幽人

羅亞娜

EREMIT / THE HERMIT

9 789612 376970

ISBN 978-961-237-697-0

Jana S. Rošker

羅亞娜

PUŠČAVNIK

Klasična kitajska lirika v slovenskem, angleškem in nemškem prevodu

THE HERMIT

Classical Chinese Lyrics in Slovene, English and German Translation

EREMIT

Klassische chinesische Lyrik in slowenischer, englischer und deutscher Übersetzung

幽人

中國古典詩歌

PUŠČAVNIK: Klasična kitajska lirika v slovenskem in nemškem prevoduTHE HERMIT: Classical Chinese Lyrics in Slovene and English TranslationEREMIT: Klassische chinesische Lyrik in slowenischer und deutscher Übersetzung幽人: 中國古典詩歌

Prevodi pesmi iz kitajščine v slovenščino, nemščino in angleščino: Jana S. RoškerSpremna beseda v slovenščini, nemščini in angleščini: Jana S. RoškerLektura spremne besede v slovenščini: Anja BožičLektura spremne besede v nemščini: Peter JancsyLektura spremne besede v angleščini: Erik SchneiderMelodije in vokal: Jana S. RoškerAranžma, spremljava in snemanje: Dejan BerdenHarmonične strukture: Georg Gershwin, Jimmy McHugh, Bob Acris, Kansas Joe McCoy, George Cory, Douglass Cross, Belford Hendricks, Kurt WeillOblikovanje in prelom: Jure PreglauSlika na naslovnici: Han Gan (Konji na paši)

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2014.Vse pravice pridržane.

Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniIzdal: Oddelek za Azijske in afriške študijeZa založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.Ljubljana, 2014Druga, dopolnjena in razširjena izdajaNaklada: 500 izvodovCena: 9,90 EUR

Delo je izšlo s podporo fundacije Chiang Ching-Kuo iz Tajbeija.

To delo posvečam trem ljudem, brez katerih nikoli ne bi ugledalo luči sveta:

Ireni Vidic, ker me je popeljala v čudoviti svet jazza,

Diegu Barriu Rossu, ker mi je pokazal enotnost glasbe in telesa

in Bernardu Rojniku, ker je poskrbel za mojo dušo in srce.

5

KAZALO – TABLE OF CONTENTS – INHALTSVERZEICHNIS - 目錄

Spremna beseda 7Foreword 15Vorwort 23前言 33

蘇東坡: 明月幾時有 38Su Dongpo: Oranžna krogla 39Su Dongpo: Full Moon 40Su Dongpo: Gelbe Kugel 41

張九齡: 感遇其一 42Zhang Jiuling: Samotni galeb (Občutenje srečanja, prvič) 43Zhang Jiuling: Lonely Seagull (The Perception of an Encounter, firstly) 44Zhang Jiuling: Die Möve (Das Empfinden einer Begegnung, erstens) 45

張九齡: 感遇其二 46Zhang Jiuling: Zavest radosti (Občutenje srečanja, drugič) 47Zhang Jiuling: Lovely Spice (The Perception of an Encounter, secondly) 48Zhang Jiuling: Freude (Das Empfinden einer Begegnung, zweitens) 49

6

張九齡: 感遇其三 50Zhang Jiuling: Puščavnik (Občutenje srečanja, tretjič) 51Zhang Jiuling: The Hermit (The Perception of an Encounter, firstly) 52Zhang Jiuling: Eremit (Das Empfinden einer Begegnung, drittens) 53

李白: 月下獨酌 54Li Bai: Pivska druščina 55Li Bai: Libations 56Li Bai: Das Trinkgelage 57

李白:夜思 58Li Bai: Globina večera 59Li Bai: Sleepless Night 60Li Bai: Nächtliche Gedanken 61

孟浩然:春眠 62Meng Haoran: Pomladno prebujenje 63Li Bai: Morning in Spring 64Meng Haoran: Frühlingserwachen 65

O avtorju in avtorici 66

7

PUŠČAVNIKKlasična kitajska lirika v slovenskem in angleškem prevoduKlasična kitajska lirika je v Sloveniji še zelo malo znana. V pričujoči knji-žici sem predstavila sedem svojih prevodov krajših pesnitev, ki so bili – z izjemo prve, ki je nastala nekoliko kasneje – večinoma napisani v t. i. zla-ti dobi kitajske poezije, torej v obdobju dinastije Tang (618-907). Kitajska lirika tega obdobja zagotovo sodi med vrhunce svetovnega pesniškega ustvarjanja in predstavlja nepogrešljiv del kulturne dediščine človeštva. Kljub njeni literarni vrednosti je slovenskih prevodov te poezije še zelo malo, s tem da so prva tovrstna dela nastala pod peresi avtorjev, ki niso poznali kitajščine in so pesmi prevajali iz drugih indoevropskih jezikov (predvsem nemščine, angleščine in francoščine).

Pomemben premik na tem področju se je zgodil s prevodi Maje Lavrač, ki je strokovnjakinja za tradicionalno kitajsko književnost in je nepo-sredno iz kitajščine v slovenščino prepesnila številne verze osrednjih kitajskih pesnikov obdobja dinastije Tang, zlasti Wang Weija, Li Baija, Meng Haorana, Du Fuja, Liu Zongyana in Bai Juyija. Njeno delo na tem področju je za naš prostor izjemno pomembno, ne zgolj zato, ker nam je omogočilo pristnejši vpogled v zakladnico literarno-poetičnega ustvarja-nja kitajske tradicije, temveč tudi, ker je v njih čutiti avtoričina večletna osebna srečanja z domovino pesnikov, katerih dela je prevajala. Prav

8

zato je bila Maja Lavrač sposobna kljub navidezni oddaljenosti kitajske-ga in slovenskega jezika v svojih prevodih ujeti in ovekovečiti tisto, kar je skupno in zato razumljivo vsem ljudem. Njeni prevodi so slovenskim bralcem in bralkam omogočili vpogled v to, kar je značilno za kitajsko pesniško ustvarjanje, a je hkrati – kadar jim zares prisluhnemo – no-tranja domovina vsakega človeka. Maji Lavrač je kot še nikomur poprej v svoje prepesnitve uspelo ujeti in slovenskemu bralstvu na nevsiljiv način približati največjo značilnost kitajskega pesništva, namreč subtil-nost občutenja življenja in smrti, ljubezni in ločevanja, intimne samote in dragocenosti medčloveške bližine.

Posebnost mojih dvojezičnih prevodov, ki so omejeni na številčno skro-mnih sedem izvirnikov, pa je predvsem v tem, da sem – za razliko od vseh prejšnjih prevajalcev in prevajalk – poskušala, čim bolj dosledno upoštevati izjemno stroga metrična načela, v okviru katerih so le-ti na-stali. Kot znanstvenica, ki v prvi vrsti raziskuje antično kitajsko filozofi-jo, seveda razumem tudi klasično kitajščino. Prav zaradi tega želim s tem kratkim in jedrnatim posegom v prostor prevodoslovja ozavestiti – in s tem, kot srčno upam, tudi odpraviti – vrsto predsodkov, na katerih so doslej temeljila prevladujoča slovenska, nemška (in v veliki meri tudi evro-ameriška) mnenja o starokitajski liriki. Ta stališča so bila osnovana na napačni predpostavki, po kateri naj bi šlo pri klasični kitajski poezi-ji za »modernistično« liriko čiste asociativnosti, napisane v svobodnem verzu. Zato želim s tem delom opozoriti na dejstvo, da so tovrstna stali-šča v popolnem nasprotju z resnico: kitajska poezija iz obdobij Tang in Song, kamor sodijo pričujoče pesmi, temelji na izjemno strogih in delno

9

zelo kompliciranih metričnih pravilih, zato lahko njena sporočilnost v evropskih prevodih veliko bolje pride do izraza, če jo tudi prevajamo v okviru tradicionalnih metričnih načel. Seveda gre pri metričnih princi-pih, ki sem jih uporabila v svojih prevodih, za tradicionalne evropske, in ne za tradicionalne kitajske sheme. To, kar je obema metodama skupno, je točno določen ritem in točno določene zakonitosti rimanja. Seveda obstajajo tudi v tem pogledu razlike: klasične evropske sheme rime in ritma bi bile klasičnemu kitajskemu občutenju literarne estetike precej tuje, kot bi mu bila tuja fonetična pisava, v kateri se izgubi razsežnost prostih vizualnih asociacij. Zakaj torej trdim, da sporočilnost te poezije kljub temu bolj avtohtono in veliko pristneje prihaja do izraza, če se tudi prevajalci in prevajalke v svojih prepesnitvah pustimo ujeti v mreže po-dobno stroge, četudi popolnoma drugače strukturirane metrike?

Pri odgovoru na to vprašanje se moramo za hip pomuditi pri problemih, povezanih s samim odnosom med občutenjem in njegovim izrazom. Re-sničnost, ki jo občutimo, je pisan konglomerat zunanjega sveta in nas sa-mih. Zunanja resničnost vdira v nas in zahteva, da jo sprejmemo kot del naše notranje resničnosti. Neurejeni, domala kaotični vtisi nas vsrkavajo vase in se ob tem spreminjajo v delce naše intime. In ker smo vsi – vsaj glede tega vlada konsenz med evropsko in kitajsko estetiko – del istega sveta, ker torej noben človek ni otok, je v naši naravi, da vsaj del teh del-cev tudi izrazimo, kajti s tem si ozavestimo dejstvo, da živimo.

Pri tem pa, seveda, vselej znova naletimo na problem neizrazljivosti subjektivnega doživljanja, predvsem esence tistega, kar je najbolj in-timno in zato morda najpomembnejše. Wittgensteinov slavni citat, ki

10

pravi, da moramo o tem, česar ne moremo izraziti, molčati, je na svoj način izrazil že antični kitajski filozof Laozi, ki takoj v prvem stavku svoje slavne knjige o Poti in njeni krepostni sili izpostavi, da je dao, to kozmično pranačelo, ki ustvarja, ureja in osmišlja naš svet, neizrekljiv. Podobno predpostavko je zagovarjal tudi njegov naslednik Zhuangzi, pa tudi kasnejši neodaoistični filozofi, denimo Wang Bi, ki so bili pre-pričani, da jezik ne more izčrpno izraziti pomena. Martin Heidegger je v svojih poznih delih prišel do podobnega zaključka, in vendar ga je konec koncev kritično prevprašal s svojo tezo, po kateri naj bi bila ravno poezija tista, ki najbolje izraža, kar je neizrekljivo.

Nekateri takšni izrazi bodo živeli večno, ujeti v trajne spomenike sve-tovne literature. Zato nikakor ni slučaj, da so prav pesnice in pesniki vseh barv, jezikov in kultur tisti, ki so vselej na najpopolnejši način znali izgraditi most med občutenjem in izražanjem.

Kitajska poezija je, tako kot slovenska, nemška, arabska, tumbuktan-ška ali finska, osnovana na potrebi po izrazu občutka resničnosti. Kot rečeno, je problem v tem, da teh občutenj nikoli ni možno izraziti v celoti, kajti jezik je zdaleč preskromno sredstvo za doseganje tovrstnih namenov. Kitajske pesnice in pesniki so imeli zaradi narave pisave, katere so se posluževali, pri iskanju najpolnejšega izraza veliko več možnosti, kot evropski. Zaradi svojih pomenskih konotacij nosijo pi-smenke v sebi (in tudi v svojih vzajemnih kombinacijah) razsežnost vi-zualnosti, ki po eni strani omogoča vpogled v neskončnost in hkratno zgodovinskost bivanja, po drugi pa dojemanje le-te že a priori omejuje na individualna izkustva.

11

Fonetične pisave nimajo te prednosti. Osebno izkustvo prebranega omogočajo šele s pomočjo kompliciranega postopka mentalnega pre-vajanja črk v zvoke in nato še prevajanja zvokov v doživeto, dojeto, jezikovno opredeljivo resničnost. Vse to nam jasno daje vedeti, kje tiči vzrok za različnost metričnih shem, kakršne so se razvile v Evropi ozi-roma na Kitajskem.

V tradicionalni kitajski poeziji torej obstajajo metrične sheme, kot so obstajale tudi v tradicionalni evropski. Izraz »kaotičnega« občutenja zunanje resničnosti mora biti »kultiviran«, če želi v človeški civiliza-ciji obstati kot sredstvo posredovanja. Ta kultiviranost je v svojem bistvu osnovana na pragmatiki družbe, katere bistveni pogoj je med-sebojno sporazumevanje posameznikov in posameznic, ki v njej žive. In ker semantično bogati načini pisanja in branja pismenk dovolju-jejo neskončno število razumevanj, kitajskim pesnicam in pesnikom ni bilo dovolj svoj izraz omejiti samo s shemami ritma in rime. Zelo pomembno metrično načelo klasične kitajske poezije je, denimo, po-vezano s tonalno specifiko kitajskega jezika. V klasični kitajščini je vsaka beseda oziroma vsak pojem izražen z eno pismenko, ki predsta-vlja en zlog. Vsak od njih se izgovarja v določenem tonu in ti osnovni toni, ki opredeljujejo pomen vsakega zloga, so štirje. Prva dva sta v tradicionalni kitajski poeziji združena v krovno tonalno kategorijo, ki se imenuje ping, druga v tisto, ki se imenuje ze. Kombinacije obeh krovnih tonalnih kategorij predstavljajo metrični kriterij, katerega v indoevropskih jezikih, ki ne poznajo tovrstnih tonalnih razlikovanj, ni mogoče upoštevati.

12

Pomanjkanje te razsežnosti sem poskusila »nadoknaditi« z melodi-jami, v katere sem odela vse svoje prevode. Ob tem sem iskala inspi-racije pri harmoničnih strukturah Georga Gershwina, Jimmya Mc-Hugha, Boba Acrija, Kansasa Joe McCoya, Georgea Corya, Douglass Crossa, Belforda Hendricksa in drugih velikanih jazza. Na temelju mojih enostavnih osnovnih melodij je moj prijatelj Dejan Berden, ki je izvrsten pianist in skladatelj, ustvaril aranžmaje, ki so te preproste vokalne linije spremenili v izrazno močne in bogate kompozicije, ki dejansko zaslužijo ime glasba.

Seveda gre tudi pri teh melodijah za »zahodne« načine glasbenega izražanja. Čeprav so bile tudi številne znane klasične kitajske pesmi uglasbljene, njihove izvorne melodije seveda še zdaleč ne spominjajo na šansone v stilu jazza, kakršne lahko slišimo v obeh zgoščenkah (slo-venski in nemški), ki sta priloženi tej drobni knjižici. Ker pa gre pri pri-čujočem delu za prevode, velja isto za melodije, v katerih jih prepevam. Tudi te so namreč »prevedene« iz sveta kitajske glasbe v svet zahodne.

V prvi izdaji pričujoče knjižice sem pesmi prevedla v nemščino. Razlogi za to odločitev so večplastni. Prvič mi je nemščina osebno zelo blizu, saj sem se je naučila skoraj istočasno, kot sem se naučila svojega materne-ga jezika, torej slovenščine. Moja babica, pri kateri sem v otroštvu pre-bila veliko časa, je bila dvojezična. Njen oče je bil Slovenec, mati pa je bila Avstrijka, ki je komaj znala slovensko. Tudi zato sem se po maturi odločila za študij na Dunaju, katerega kulture in ljudje mi predstavljajo drugo domovino.

13

Razlog za to, da sem zbirko v drugi izdaji prevedla tudi v angleščino, je precej bolj preprost in pragmatičen. Angleščina, oziroma, kot pravi Anne Cheng, »globalščina« je jezik, s katerim se v današnjem postmodernem in post kolonialnem svetu sporazumevamo vsi, ki nismo užili privilegija, da bi nam bila ta lingua franca položena v zibko. S tem prevodom sem to drobno zbirko želela približati širšemu krogu bralk in poslušalcev.

Vsekakor pa je celotna zbirka kot taka povezana predvsem z odnosom do »Drugega«. Mnogovrstni izrazi tradicionalne kitajske kulture nam predstavljajo »eksotiko« drugačnosti, ki nas privlači, a nam hkrati daje občutek oddaljenosti, distance; nečesa, česar nam ni potrebno zares ponotranjiti, nečesa, kar nismo mi sami, kar ni del naše identitete. V okviru orientalističnih diskurzov »eksotike« pa je prav ta oddaljenost po drugi strani tudi razlog za to, da se lahko z njo soočamo na neobreme-njen način, saj nas ta drugačnost – ravno zaradi svoje zgodovinske in prostorske oddaljenosti – nikakor ne ogroža. Nemški jezik je po drugi strani jezik, ki je za Slovence in Slovenke, zgodovinsko gledano, precej obremenjujoč. V sodobnem globalnem svetu velja podobno tudi za an-gleščino, ki ta arhaični, majceni jezik s svojo vseprisotnostjo ogroža. In vendar gre tako pri nemščini, kot tudi pri angleščini in mnogih drugih indoevropskih jezikih za tiste, ki so slovenščini geografsko in zgodovin-sko najbližji sosedje; in kot pravi tradicionalni madžarski rek, so dobri sosedje redek zaklad. Ta drobna knjižica je nastala kot korak na poti k dobremu sosedstvu, ne glede na to, ali so sosedje tisti, ki žive takoj za dvoriščnim plotom, ali tisti, ki jih vidimo kot »oddaljenega Drugega«.

Jana S. Rošker

15

THE HERMITClassical Chinese Lyrics in Slovene and English TranslationIn Slovenia, the classical Chinese Lyric is still not very well known. In the present booklet, I have introduced seven of my own translations of shorter poems that were – with the exception of the first one, which was composed a bit later – mostly written in the so-called golden era of Chinese poetry, i.e. during the Tang Dynasty (618-907AD). The Chinese lyrics of this period definitely belong to the highlights of world poetry and represent an indispensable part of the human cultural heritage. However, despite their great literary value, Slovene translations of these lyrics are still very few and were mostly done by authors who did not understand Chinese and were thus translating these poems from other Indo-European languages (mostly German, English and French).

This situation changed significantly with Maja Lavrač’s translations. She is an expert of traditional Chinese literature, and has translated the lyrics of many of the most important Chinese poets from the Tang Dynasty (e.g. Wang Wei, Li Bai, Meng Haoran, Du Fu, Liu Zong-yan, and Bai Juyi), directly from Chinese into Slovene. Her work is of utmost importance, not only because it enables Slovene-speakers to obtain a more authentic and genuine insight into the treasury of

PUŠČAVNIKV pričujočem delu je zbranih sedem uglasbljenih prevodov klasične kitajske lirike v

slovenščino in nemščino. Nastalo je kot korak na poti k dobremu sosedstvu, ne glede na to, ali so sosedje tisti, ki žive takoj za dvoriščnim plotom, ali tisti, ki jih vidimo kot

»oddaljenega Drugega«.

� is is a collection of seven translated classical Chinese poems that were set to modern Western music. It came to life as a step towards good neighbourhood,

regardless of whether those neighbors are living next-door, or thousands of miles away.

Das vorliegende Werk stellt eine Sammlung von sieben vertonten klassischen chinesischen Gedichten in slowenischer und deutscher Übersetzung dar. Es entstand als ein kleiner Schritt am Wege zur guten Nachbarschaft, ungeachtet der Frage, ob es sich bei diesen Nachbarn um jene handelt, die über dem nächsten Zaun leben, oder

um jene, die als „weit entfernte Andere“ gesehen werden.

這小冊子裡有七首翻譯成斯羅文尼亞語和德語加了爵士樂的中國古典詩歌。此作品就如邁向好鄰居的一步，不管是近在咫尺的奧地利還是遠在天

邊的中國。

Jana

S. R

oške

r

幽人

羅亞娜

EREMIT / THE HERMIT

9 789612 376970

ISBN 978-961-237-697-0