Zdravstveni sistemi in Zdravstveni sistemi in zdravstveno zavarovanje zdravstveno zavarovanje

asist. dr. Marko Obradoviasist. dr. Marko Obradovićć, mag. farm., mag. farm.Katedra za socialno farmacijoKatedra za socialno farmacijo

Univerza v LjubljaniUniverza v Ljubljani-- Fakulteta za farmacijoFakulteta za farmacijo

“The female slaves of New York”

Socialna politikaSocialna politika

Zagotavljanje socialne varnostiZagotavljanje socialne varnostiZdravstveno varstvo in zavarovanjeZdravstveno varstvo in zavarovanje

Zametki v NemZametki v Nemččiji v 19.stol.iji v 19.stol.Bismarck Bismarck –– deklaracija o socialni politiki nemdeklaracija o socialni politiki nemšškega cesarstvakega cesarstva1883 1883 –– prvi zakon o bolniprvi zakon o bolnišškem zavarovanjukem zavarovanju1884 1884 –– zakon o zavarovanju za primer nesrezakon o zavarovanju za primer nesrečče pri delue pri delu1889 1889 –– zakon o zavarovanju za primer invalidnosti in starostizakon o zavarovanju za primer invalidnosti in starosti1911 1911 –– enoten kodeks socialnega zavarovanjaenoten kodeks socialnega zavarovanja

Sledile tudi ostale evropske drSledile tudi ostale evropske držžave ave Slovenija:Slovenija:

1887 1887 –– zakon o zavarovanju za primer nesrezakon o zavarovanju za primer nesrečče pri delue pri delu1888 1888 –– zakon o bolnizakon o bolnišškem zavarovanju delavcevkem zavarovanju delavcev

Cilji vseh Cilji vseh zdrzdr. sistemov:. sistemov:Enaka dostopnost do Enaka dostopnost do zdrzdr. varstva . varstva Kakovostne Kakovostne zdrzdr. storitve. storitveStroStrošškovno ukovno uččinkovite inkovite zdrzdr. storitve. storitveNadzor rasti javnih financ za zdravstvoNadzor rasti javnih financ za zdravstvo

Izzivi:Izzivi:Staranje populacije (Staranje populacije (http://www.stat.si/Piramida2.asphttp://www.stat.si/Piramida2.asp ))Vedno draVedno dražžje je zdrzdr. tehnologije. tehnologijeNezadostna kakovost Nezadostna kakovost zdrzdr. procesov. procesovNeustrezna uporaba zdravilNeustrezna uporaba zdravil

UdeleUdeležženci na zdravstvenem trgu :enci na zdravstvenem trgu :Bolniki: neomejen dostop do storitevBolniki: neomejen dostop do storitevZdravniki: pravico do proste izbire zdravljenjaZdravniki: pravico do proste izbire zdravljenjaFarm. industrija: profit za podporo R&DFarm. industrija: profit za podporo R&DZdrZdr. blagajna: omejiti rast stro. blagajna: omejiti rast strošškovkov

NajznaNajznaččilnejilnejšši i zdrzdr. sistemi . sistemi

BeveridgovBeveridgov modelmodelBismarckov modelBismarckov modelKomercialno naravnan modelKomercialno naravnan modelOstali Ostali –– npr. npr. SemaSemašškovkov modelmodel

BeveridgovBeveridgov modelmodel

V VB po drugi svetovni vojniV VB po drugi svetovni vojniDrDržžava prevzame vlogo vodenja in upravljanjaava prevzame vlogo vodenja in upravljanjaVir financiranja so davkiVir financiranja so davkiO deleO deležžu prorau proraččuna za zdravstvo odlouna za zdravstvo odločča dra držžavaavaIzvajalci so drIzvajalci so držžavni usluavni uslužžbenci ali pa zasebniki v pogodbenem benci ali pa zasebniki v pogodbenem odnosu z upravnimi organiodnosu z upravnimi organiVelika vloga druVelika vloga družžinskega zdravnikainskega zdravnikaVB, Kanada, Italija, Danska, VB, Kanada, Italija, Danska, ŠŠvedskavedska

Bismarckov modelBismarckov model

Temelji na naTemelji na naččelu elu obveznegaobveznega zdrzdr. zavarovanja. zavarovanjaVloga drVloga držžave majhnaave majhnaViri financiranja: prispevki delodajalcev in delojemalcevViri financiranja: prispevki delodajalcev in delojemalcevPrispevne stopnje so doloPrispevne stopnje so določčene v pogodbahene v pogodbahMoMožžna so privatna zavarovanjana so privatna zavarovanjaZasebna sredstva ne predstavljajo pomembnega deleZasebna sredstva ne predstavljajo pomembnega deležžaaNemNemččija, Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Slovenijaija, Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Slovenija

Komercialno naravnan model:Komercialno naravnan model:Vloga drVloga držžave ohlapnaave ohlapnaTemelji na naTemelji na naččelih ponudbe in povpraelih ponudbe in povprašševanjaevanjaDrDržžava ne zagotavlja skoraj nobene socialne varnostiava ne zagotavlja skoraj nobene socialne varnostiPovpraPovprašševalci si evalci si zdrzdr. storitve financirajo sami. storitve financirajo samiZDAZDA

SemaSemašškovkov model:model:BivBivšše socialistie socialističčne drne držžaveaveVse storitve dostopne vsem ljudem in brez doplaVse storitve dostopne vsem ljudem in brez doplaččilailaNi zasebnih ponudnikov Ni zasebnih ponudnikov zdrzdr. storitev. storitevSlabo ekonomsko uSlabo ekonomsko uččinkovitinkovit

ZdrZdr. sistem v Sloveniji. sistem v Sloveniji

Sistem Sistem zdrzdr. zavarovanja v polpreteklosti. zavarovanja v polpreteklostiSistem najSistem najšširiršše solidarnostie solidarnostiRazkorak med neomejenimi pravicami in ekonomsko Razkorak med neomejenimi pravicami in ekonomsko zmozmožžnostjonostjoParticipacijaParticipacijaVelika razdrobljenost Velika razdrobljenost zdrzdr. organizacij, slabi rezultati z . organizacij, slabi rezultati z dopladoplaččili, preskrba z opremo in materiali slaba, ili, preskrba z opremo in materiali slaba, birokratiziranost, premajhna vlaganja v obnovo birokratiziranost, premajhna vlaganja v obnovo infrastrukture, premalo osebne in kolektivne odgovornosti za infrastrukture, premalo osebne in kolektivne odgovornosti za zdravjezdravje

1992 1992 –– uvedba sistema obveznega uvedba sistema obveznega zdrzdr. zavarovanja . zavarovanja (ZZZS)(ZZZS)

OZZ: obseg plaOZZ: obseg plaččila doloila določčen z zakonomen z zakonom

Prostovoljno Prostovoljno zdrzdr. zavarovanje . zavarovanje –– povepoveččati skrb za ati skrb za lastno zdravjelastno zdravje

Uvedba zasebne Uvedba zasebne zdrzdr. dejavnosti . dejavnosti –– povepoveččanje anje konkurenkonkurenččnosti in izboljnosti in izboljššanja kakovosti storitevanja kakovosti storitev

Obvezno Obvezno zdrzdr. zavarovanje. zavarovanje

Nosilec: ZZZSNosilec: ZZZSMora zagotavljati uMora zagotavljati uččinkovito zbiranje in razdeljevanje inkovito zbiranje in razdeljevanje sredstev za uresnisredstev za uresniččevanje pravic zavarovancevevanje pravic zavarovancevSklepa pogodbe z Sklepa pogodbe z zdrzdr. in drugimi zavodi ter zasebniki, . in drugimi zavodi ter zasebniki, izvaja mednarodne pogodbe o izvaja mednarodne pogodbe o zdrzdr. zavarovanju. zavarovanjuPrispevki: Prispevki:

Delojemalec: 6,36% bruto plaDelojemalec: 6,36% bruto plaččeeDelodajalec: 7.09% bruto plaDelodajalec: 7.09% bruto plačče delavcae delavcaPrihodki (2008): 2.261.901.000 EURPrihodki (2008): 2.261.901.000 EUR

Pravice iz OZZ:Pravice iz OZZ:Storitve osnovne Storitve osnovne zdrzdr. dejavnosti. dejavnostiZdrZdr. storitve v dolo. storitve v določčenih socialnih zavodihenih socialnih zavodihBolniBolniššniniččne, specialistine, specialističčnono--ambulantne storitveambulantne storitveZdraviliZdravilišško zdravljenje, rehabilitacijako zdravljenje, rehabilitacijaPrevozi z rePrevozi z rešševalnim vozilomevalnim vozilomZdravilaZdravilaDenarna nadomestila: nadomestilo plaDenarna nadomestila: nadomestilo plačče, e, pogrebnina, posmrtnina, povrapogrebnina, posmrtnina, povraččilo potnih stroilo potnih strošškovkov

Za doloZa določčene skupine plaene skupine plačča OZZ a OZZ zdrzdr. storitve v . storitve v celoticelotiUveljavljanje pravic iz OZZ v vseh javnih Uveljavljanje pravic iz OZZ v vseh javnih zavodih in tudi zasebnikih s koncesijozavodih in tudi zasebnikih s koncesijo

Prostovoljno Prostovoljno zdrzdr. zavarovanje. zavarovanje

1.1.1993 1.1.1993 –– kot dopolnitev OZZkot dopolnitev OZZRazbremeniti javnoRazbremeniti javno--finanfinanččni sektor in ponuditi ni sektor in ponuditi momožžnost izbire za lastno zdravjenost izbire za lastno zdravjeCilj zavarovalnice: dobiCilj zavarovalnice: dobiččekekPremija ni vezana na plaPremija ni vezana na plaččo (prizadetost oseb z nio (prizadetost oseb z nižžjimi jimi dohodki)dohodki)Izravnalne shemeIzravnalne sheme

Oblike:Oblike:Zavarovanje za doplaZavarovanje za doplaččilo do polne vrednosti storitevilo do polne vrednosti storitevZavarovanje za veZavarovanje za veččji obseg pravic ter viji obseg pravic ter viššji standard ji standard storitevstoritevZavarovanje za dodatne praviceZavarovanje za dodatne praviceNadomestno zavarovanjeNadomestno zavarovanje

PonudnikiPonudniki

Ostale organizacije Ostale organizacije zdrzdr. varstva. varstva

Svet za zdravje:Svet za zdravje:Usklajuje delovanje vladnih resorjev ob sprejemanju aktivnosti, Usklajuje delovanje vladnih resorjev ob sprejemanju aktivnosti, ki ki zadevajo zdravje ljudizadevajo zdravje ljudi

Ministrstvo za zdravje:Ministrstvo za zdravje:Odgovorno za zagotavljanje Odgovorno za zagotavljanje zdrzdr. varstva. varstvaUstanavlja bolniUstanavlja bolniššnice in javne nice in javne zdrzdr. in. inšštitucije na nacionalni ravnititucije na nacionalni ravniFinancira specifiFinancira specifiččne izdatke, npr. za investicijene izdatke, npr. za investicijePotrjuje direktorje Potrjuje direktorje zdrzdr. in. inšštitucij titucij

Zdravstveni svet:Zdravstveni svet:Posvetovalni organ Ministrstva za zdravjePosvetovalni organ Ministrstva za zdravjeooblikujeblikuje vsebinovsebino zdravstvenihzdravstvenih programovprogramov s s stalistališšččaa njihovenjihove izvedljivostiizvedljivosti, , enakomernegaenakomernega razvojarazvoja vsehvseh strokstrok in in nanaččelaela enakeenake dostopnostidostopnosti..

InInšštitut za varovanje zdravja:titut za varovanje zdravja:Opravlja znanstvenoOpravlja znanstveno--raziskovalno in raziskovalno in vzojnovzojno--izobraizobražževalno deloevalno deloPripravlja strokovne podlage za naPripravlja strokovne podlage za naččrtovanje rtovanje zdrzdr. varstva. varstvaIzvaja Izvaja socialnomedicinskesocialnomedicinske, higienske, epidemiolo, higienske, epidemiološške programe ke programe http://www.ivz.si/http://www.ivz.si/

Ostala ministrstvaOstala ministrstvaStrokovna zdruStrokovna združženjaenjaZdruZdružženja bolnikovenja bolnikov

Organizational chart of the Slovene health care system

SploSploššnini dogovordogovor zaza posameznoposamezno pogodbenopogodbeno letoletoVrstaVrsta in in obsegobseg programovprogramov zdravstvenihzdravstvenih dejavnostidejavnosti izizobveznegaobveznega zdravstvenegazdravstvenega zavarovanjazavarovanja, , zmogljivostizmogljivosti,, potrebpotrebnne e zaza izvedboizvedbo dogovorjenegadogovorjenega programaprograma, , obsegobseg sredstevsredstev zaza dogovorjenedogovorjene programeprograme, , globalnaglobalna delitevdelitev finanfinanččnihnih sredstevsredstev popo zdravstvenihzdravstvenihdejavnostihdejavnostih terteroblikovanjeoblikovanje vrednostivrednosti programaprograma oziromaoziroma cencen zdravstvenihzdravstvenihstoritevstoritevUdeleUdeležžencienci: : predstavnikipredstavniki MinistrstvaMinistrstva zaza zdravjezdravje, , ZdravniZdravnišškeke zbornicezborniceSlovenijeSlovenije,, ZdruZdružženjaenja zdravstvenihzdravstvenih zavodovzavodov SlovenijeSlovenije, , LekarniLekarnišškeke zbornicezborniceSlovenijeSlovenije, , SkupnostiSkupnosti slovenskihslovenskih naravnihnaravnih zdravilizdravilišščč, , SkupnostiSkupnosti socialnihsocialnih zavodovzavodovSlovenijeSlovenije,, SkupnostiSkupnosti organizacijorganizacij zaza usposabljanjeusposabljanje SlovenijeSlovenije in in ZavodaZavoda zazazdravstvenozdravstveno zavarovanjezavarovanje SlovenijeSlovenije..

PodroPodroččni dogovorini dogovori

PlaPlaččevanje evanje zdrzdr. storitev. storitev

ZdrZdr. dejavnost na primarni ravni (splo. dejavnost na primarni ravni (sploššne ne ambulante, dispanzerji): kombiniran sistem ambulante, dispanzerji): kombiniran sistem glavarine in storitev (cena storitev dologlavarine in storitev (cena storitev določčena s ena s kolikoliččniki):niki):

Enotni seznam zdravstvenih storitev (Zelena knjiga)Enotni seznam zdravstvenih storitev (Zelena knjiga)--Zavod SRS za zdravstveno varstvo 1982 => Zavod SRS za zdravstveno varstvo 1982 => Nekatere posodobitve v Navodilu o beleNekatere posodobitve v Navodilu o beležženju in enju in obraobraččunavanju zdravstvenih storitev. ZZZS, 2005unavanju zdravstvenih storitev. ZZZS, 2005Seznami storitevSeznami storitev-- SploSploššne ambulante ter dispanzerji za ne ambulante ter dispanzerji za otroke in otroke in ššolarjeolarje; ; PovprePovpreččne cene zdravstvenih storitevne cene zdravstvenih storitev

* V ceno je vključena glavarina.

Povprečna cena storitve (količnika): 4,19 EUR

9,642,3Ponovni kurativni pregledK 0003

Stroški (EUR)

KoličnikOpredelitev zdravstvene storitve

Šifra

SpecialistiSpecialističčna ambulanta: storitveni sistemna ambulanta: storitveni sistemLekarniLekarnišška dejavnost: storitveni sistemka dejavnost: storitveni sistem

vrednost tovrednost toččke: 3,34 EURke: 3,34 EUR

BolniBolniššniniččna obravnavana obravnava

PodroPodroččni dogovor za bolnini dogovor za bolniššnice na osnovi Splonice na osnovi Sploššnega nega dogovora.dogovora.Akutne in neakutne bolniAkutne in neakutne bolniššniniččne obravnave. ne obravnave. Akutne bolniAkutne bolniššniniččne obravnave temeljijo na Skupini ne obravnave temeljijo na Skupini primerljivih primerov (SPP). primerljivih primerov (SPP).

Seznam SPP je uteSeznam SPP je utežžen, kar pomeni, da ima vsak SPP doloen, kar pomeni, da ima vsak SPP določčeno uteeno utežž. . Cena za uteCena za utežž je doloje določčena v Podroena v Področčnem dogovoru za bolninem dogovoru za bolniššnice in se nice in se spreminja z vsakoletnim dogovorom, medtem ko se utespreminja z vsakoletnim dogovorom, medtem ko se utežži spreminjajo i spreminjajo najvenajvečč enkrat na leto. enkrat na leto. Izvajalci z SPP obraIzvajalci z SPP obraččunavajo storitve v akutni bolniunavajo storitve v akutni bolniššniniččni obravnavi med ni obravnavi med katere sodi tudi dnevna obravnava (nekdanja dnevna in enodnevna katere sodi tudi dnevna obravnava (nekdanja dnevna in enodnevna obravnava). obravnava).

Neakutna bolniNeakutna bolniššniniččna obravnava: na obravnava: praviloma predstavlja nadaljevanje akutne diagnostipraviloma predstavlja nadaljevanje akutne diagnostiččne in ne in terapevtske bolniterapevtske bolniššniniččne obravnave.ne obravnave.obsega podaljobsega podaljššano bolniano bolniššniniččno zdravljenje, zdravstveno nego no zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo. in paliativno oskrbo. Izvajalci zaraIzvajalci zaraččunavajo ZZZS na podlagi bolniunavajo ZZZS na podlagi bolniššniniččno oskrbnih no oskrbnih dni. dni. Cena bolniCena bolniššniniččno oskrbnega dne je dolono oskrbnega dne je določčena v Podroena v Področčnem nem dogovoru za bolnidogovoru za bolniššnice. nice.

Podatki ZZZS za leto 2005:Podatki ZZZS za leto 2005:

Razmerje vrednosti akutne bolniRazmerje vrednosti akutne bolniššniniččne obravnave glede na ne obravnave glede na neakutno bolnineakutno bolniššniniččno obravnavo 98 : 2. no obravnavo 98 : 2. Ocena stroOcena strošškov na podlagi akutna bolnikov na podlagi akutna bolniššniniččna obravnavena obravnave

enota Plačana realizacija storitev 2005

Vrednost (SIT)

- zdravstvena nega in paliativna oskrba

BOD 109.119 2.399.518.080

556.882.568

Opombe: BOD= bolnišnično oskrbni danPartnerji so kot osnovo za plač ilo programov v letu 2005 opredelili SPP uteži in ne primerov.

- podaljšano bolnišnično zdravljenje

BOD 25.325

133.121.546.466

Neakutna bolnišnična obravnava: BOD 134.444 2.956.400.648

Program

Akutna bolnišnična obravnava* SPP utež 418.865

Akutni miokardni infarkt, SPP 2005:Akutni miokardni infarkt, SPP 2005:

Šifra SPP Utež Št. primerov Št. uteži Vrednost (SIT)

F41A

Okvare obtoč il z akutnim miokardnim infarktom z invazivnimi srčnimi preiskavami s katastrofalnimi ali resnimi spremljajoč imi bolezenskimi stanji ali zapleti 2,79 149 415,71 132.118.840,39

F41B

Okvare obtoč il z akutnim miokardnim infarktom z invazivnimi srčnimi preiskavami brez katastrofalnih ali resnih spremljajoč ih bolezenskih stanj ali zapletov 1,70 131 222,70 70.777.382,68

F60A

Okvare obtoč il z akutnim miokardnim infarktom brez invazivnih srčnih preiskav s katastrofalnimi ali resnimi spremljajoč imi bolezenskimi stanji ali zapleti 2,26 712 1.609,12 511.402.344,07

F60B

Okvare obtoč il z akutnim miokardnim infarktom brez invazivnih srčnih preiskav brez katastrofalnih ali resnih spremljajoč ih bolezenstanj ali zapletov 1,31 1.069 1.400,39 445.064.835,82

F60COkvare obtoč il z akutnim miokardnim infarktom brez invazivnih srčnih preiskav, umrli 1,30 163 211,90 67.344.981,55

2.224 3.859,82 1.226.708.384,51

Akutni miokardni infarkt

Skupaj akutni miokardni infarkt

Izdatki za Izdatki za zdrzdr. dejavnost. dejavnost

KoriKoriššččenje zdravstvenega varstvaenje zdravstvenega varstva

VirVir: HFA : HFA kazalnikikazalniki (European health for all database HFA(European health for all database HFA--DB), IVZ, SURS DB), IVZ, SURS

Delež izdatkov za zdravstvo (% BDP) v OECD državah

Vir: http://www.oecd.org

R2 = 0,9614

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

9,0

10,0

1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010

Year

Tota

l exp

endi

ture

on

healt

h (%

GD

P)

442

258

291

336

363

413

398

200

250

300

350

400

450

500

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

M E

UR

Celoten trg zdravil v Sloveniji

Vir: PharmMis podatkovna baza

ZdrZdr. struktura in osebje. struktura in osebje

Slovenija

Vsi sistemi skuVsi sistemi skuššajo na nek naajo na nek naččin nadzorovati in nadzorovati porabo javnih sredstev za zdravstvo:porabo javnih sredstev za zdravstvo:

Zdravila: nadzor cen, razvrZdravila: nadzor cen, razvrššččanje na liste, sistem anje na liste, sistem medsebojno primerljivih zdravil, vpliv na medsebojno primerljivih zdravil, vpliv na predpisovanje zdravilpredpisovanje zdravilvpliv na obravnave bolnikovvpliv na obravnave bolnikovvpliv na vrsto in obseg vpliv na vrsto in obseg zdrzdr. programov. programovspodbujanje lastne odgovornosti za zdravjespodbujanje lastne odgovornosti za zdravje