ANDRAGOGIKA

3.L

PROF. MONIKA GOVEKAR-OKOLIŠ

PRVE ZAMISLI O POMEMBNOSTI UCENJA IN IZOBRAZEVANJA

ODRASLIH Andragogika kot samostojna veda je zelo mlada.

1. Konfucij na Kitajskem, 2000 pr. n. š t. Znan je bil kot učitelj, ki si je prizadeval, da bi se ljudje skoz in skoz učili »Učenje razvija človeka k popolnosti.«

2. Sokrat, Platon, Aristotel – Anti č na Gr č ija Pri učenju odraslih imajo svoje metode; Kako poučevati odrasle ljudi?{ Platon: v svoji Državi piše o vzgoji in izobraževanju otrok, mladine

in odraslih do 35. leta starosti. (Povprečna življenjska doba tistega časa: okoli 35 let)

3. Kvintiljan – Anti č ni Rim Nadaljuje tradicijo stare Grčije. Delo: O vzgoji govornika.

4. Moore : UtopijaCampanella: Mesto sonca

V njunih delih najdemo nove poglede na vzgojo in izobraževanje odraslih v renesansi. Gre za prizadevanje, da bi bili ljudje bolj kulturno in civilizacijsko izobraženi.

5. Komensky (Češka)Je idejni vodja znanosti o vzgoji in izobraževanju, ki vsebuje vzgojo in izobraževanje mladih in odraslih. Komensky zahteva nenehno izobraževanje: »Vse naše življenje je nenehna šola!«

6. Francija: Rousseau, Voltaire, Helvetius, Diderot, CondorcetZaznamujejo jih zamisli o izobraževanju ljudskih množic. Posebej poudarjajo naravno pravico vseh ljudi do izobrazbe.

V vseh delih omenjenih mož najdemo andragoške nazore. O »andragogiki« še ne moremo govoriti!

2

RAZVOJ POJMA ANDRAGOGIKE IN ANDRAGO sKE TEORIJE

1. Prvič se ime andragogika kot veda pojavi v literaturi na Holandskem sredi 19.stol. Gre samo za omembo imena, potem pa o njem dolgo ni več slišati.

2. Na prelomu 19. stol. v 20. stol. v Nemčiji – Berlin: Schulenberg v okvir pedagogike in sociologije vključi teorijo »Erwachsenenbildung«. (Še vedno ne gre za andragogiko)

3. v 30ih letih 20.stol. nastane teorija o izobraževanju odraslih znotraj pedagogike, imenovana:

»adultna pedagogika«adult = odrasel, zrel pedagogika = voditi dečke, voditi otroke

Teorija izobraževanja odraslih, znotraj pedagogike ?????? Nekam paradoksno.

{ izobraževanje odraslih znotraj pedagogike je predmet proučevanja teoretikov vzgoje in izobraževanja: Natorp, Kerschensteiner, Dewey, idr.

4. V začetku 50ih let 20. stol. pa končno pride do preloma in izobraževanje odraslih se prevesi v vedo: Hanselmann (Švica)!!!!!!!!Hanselmann trdi, da je teorija o izobraževanju in vzgoji odraslih samostojna in jo poimenuje:

andragogika (iz gr. aner -> 2.skl. andros = mož, človek; + ago =voditi)

NA PODROČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE:

5. Zagreb: Ogrizović : andragogika je samostojna veda o izobraževanju in vzgoji odraslih; 1956 v Zagrebu Katedra za andragogiko.Drugi znani andragogi v Zagrebu: Andrilović, Pastuović, Pongrac

6. Beograd, 60ta leta 20.stol.: Začne delovati Oddelek za andragogiko: Savičević, Filipović, Samolovčev Andragogika je samostojna veda.

3

NA SLOVENSKEM:

7. 30. leta 20.stol.{ Dr. Karel Ozvald (pedagog) = ustanovitelj Katedre za

andragogiko na FF; omenja pojem andragogike in poudari pomen stalnega izobraževanja odraslih in razvoj Ljudskih visokih šol

{ Dr. Franjo Žgeč (pedagog): veliko je delal na področju didaktike in pedagogike na FF. Vzgoja naroda postane sama po sebi vrednost. »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda« (1923) zavzema se za razvoj Ljudskih visokih šol in za izobraževanje delavstva.

8. 1964 – Andoljšek : razdeli andragogiko na več vej in s tem prvi govori o andragogiki kot o zares samostojni vedi:

{ OBČA ANDRAGOGIKA:Se na splošno ukvarja s predmetom, s cilji in z učnimi načeli andragogike; proučuje sistem ustanov in odnos med učiteljem(andragogom) in odraslimiučenci.

{ ANDRAGOŠKA DIDAKTIKA:Se ukvarja z metodami in oblikami izobraževanja odraslih, z učnimi sredstvi, s pripomočki in s tehniko izobraževanja.

{ SOCIALNA ANDRAGOGIKA:(danes imenovana: andragogika ciljnih skupin)Izobraževanje in vzgoja odraslih v institucijah: bolnišnica, dom za ostarele, okrevališča in drugi zavodi (slepi, gluhi,ipd.)

{ DRUŽINSKA ANDRAGOGIKA:Izobraževanje v družinah, da otroci preko staršev spoznajo vrednost učenja in znanja; preučevanje odnosov v družinah: vloga sodobne mame, sodobnega očeta, komunikacija, prehranjevalne navade, preživljanje prostega časa. Ta veja jeizredno povezana s psihologijo in sociologijo (primarna socializacija).

{ INDUSTRIJSKA ANDRAGOGIKA:V industriji, podjetjih, gospodarstvu. Gre za izobraževanje delavcev in zaposlenih.

{ PENOLOŠKA ANDRAGOGIKA:Penologija = prevzgoja oseb z motnjami v vedenju. Pri penološki andragogiki gre za(pre)vzgojo in izobraževanje kaznjencev oz. zapornikov.

4

{ VOJNA ANDRAGOGIKA:Izobraževanje in vzgoja vojakov in vojske v vojaških šolah.

{ ANDRAGOGIKA MASOVNEGA, POLITIČNEGA IN KULTURNEGA DELA:Seminarji, tečaji, klubi – širjenje politične ideologije.

{ ZGODOVINA ANDRAGOGIKE:Se deli na: * Občo zgodovino (splošna svetovna zgodovina izobraževanja odraslih) in na: *Nacionalno zgodovino andragogike.Na FF prvič 1997 Dr. Jurij Jug.

9. 1972/73 na FF: je uvedena andragogika kot predmet znotraj študija pedagogike.

10. 1976: dvopredmetni študij andragogike v treh smereh: andragoška, šolska in domska.

11. 1992: začetek samostojnega študija andragogike poleg samostojne pedagogike. Naziv: Dipl. Pedagog – smer andragogika.

5

OPREDELITEV ANDRAGOGIKE

ANDRAGOGIKA = veda, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem odraslih v praksi.

DISCIPLINA ANDRAGOGIKE

FAZE ANDRAGOŠKEGA SPOZNANJA Gre za razvoj andragogike v smislu znanstvenih raziskav. Začetek v 30./40. letih, kot samostojna veda pa šele v 50./60. letih.

1. Deskriptivne raziskave2. Kavzalne raziskave

Iskali so vzroke – začetek primerjalne andragogike; zgodovina. Iskali so pojave: Kakšna je vloga andragoga? Kako se odrasli učijo? a) Raziskovanje skupin b) Raziskovanje posameznika – ALLAN TOUGH

Naredi metodološko prelomnico v raziskovanju odraslih: izhaja iz posameznika skupino se sestavi naosnovi potreb posameznika, njegovih želja, ipd.

3. Participatorne raziskave a) Akcijsko raziskovanje, je pomembno.

Pomeni, da so odrasli učenci objekti raziskave in raziskovalci hkrati; subjekti, ki tudi evalvirajo izobraževalni proces – tako svoj izob.proces, samega sebe, kot tudi mentorja. b) Delfi metode

V 90ih; preučuje se pojav na treh nivojih: kako je bilo z njim vpreteklosti, kako je z njim v sedanjosti in kako bo z njim v

prihodnosti(futorološko predvidevanje je znotraj andragogike zelo

pomembno);npr.: Pojav brezposelnosti.

V zadnjem času so pomembne predvsem akcijske in delfi raziskave.

6

PREDMET ANDRAGOGIKE KOT VEDE

Predmet andragogike so odrasli, ki se izobražujejo na različne načine, po različnih metodah, v različnih načinih in iz različnih namenov.

Posebnost odraslih so »ciljne skupine«: gre za posebnosti v izobraževanju odraslih, za posebne potrebe odraslih, ki se izobražujejo. Npr.: »Ciljna skupina: mlajši odrasli« - (15-25 let), ki nimajo končane šole – katerekoli, ki nimajo službe.ki so odvisni od staršev in jim mora družba ponuditi pomoč pri motivaciji za izobraževanje in zaposlitev. »Ciljna skupina: starejši odrasli« - upokojenci: tečaj računalništva. »Ciljna skupina: Zaporniki« »Ciljna skupina: Prizadeti ljudje« »Ciljna skupina: Starši s prizadetimi otroci« itd.

CILJI ANDRAGOGIKE KOT VEDE

individualni družbeni

tesno prepleteni in drug brez drugega ne obstajajo

Vsakemu posamezniku je treba dati možnost, da se izobražuje in razvija svoje potenciale, da razvija svoje zanimanje za znanje. Tako se razvija družba, več ko ima družba izobraženih posameznikov, bolj je razvita. Gre za razvoj družbenih odnosov, ohranjanje tradicije, kulture.Več ko država vlaga v izobraževanje odraslih (tudi dodatno izobraževanje), bolj bogata, ekonomsko razvita je država.

7

CILJI IZOBRA zEVANJA IN VZGOJE ODRASLIH (Pastuović)

govori o treh ciljih:1. HUMANISTIČNI CILJI2. EKONOMSKI CILJI3. SOCIALNI CILJI

1. HUMANISTIČNI CILJIo razvoj osebe, dopolnjevanje osebnosti k popolnostio širjenje obzorij pri posameznikuo razvoj vrednoto samozavesto motivacija za učenjeo možnost nuditi splošno izobrazbo

Pastuović pravi: Humanistični cilji so notranji cilji posameznika, ker z njimi pri posamezniku razvijamo osebnostne lastnosti, znanje, spretnosti in navade ter spodbujamo možnosti za razvijanje vsega tega. Gre za razvoj osebnosti na področju spoznavnih, emocionalnih, telesnih in motivacijskih lastnostih.

2. EKONOMSKI CILJIo boljši ekonomski položajo boljše ekonomske možnosti za izobrazboo večja ekonomska razvitost celotne družbe kar daje možnosti na

splošno večje razvitosti družbeo Učinkovitost in fleksibilnost pri delu

Ekonomski cilji po Pastuoviću pomenijo spodbujanje ekonomskega oz. gospodarskega razvoja določene družbe. Ekonomski cilji so odvisni od razvitosti in rasti individualne organizacije in družbene produktivnosti dela.Dolgoročni cilji ekonomske politike: polna zaposlenost ljudi, večja gospodarska rast, čim nižja inflacija vse to tudi pospešuje izobraževanje odraslih.

3. SOCIALNI CILJIo manjše socialne razlikeo večja demokratičnosto manjša nestrpnost do drugačnih

8

Pastuović: Socialni cilji so sestavljeni iz pospeševanja položaja posameznika, idejne homogene družbe in odnosov, ki v njej prevladujejo. Socialni cilji so odvisni od socialne strukture, socializacije posameznika in njegovega usposabljanja. Izobraževanje je eden od dejavnikov socialne in družbene moči (možnost prehoda iz nižjega v višji sloj).

· Formalno izobraževanje: v okviru institucije s pripravljenim programom – na koncu zaključek s potrdilom, ki nam dvigne stopnjo izobraženosti;

· Neformalno izobraževanje = brez dokumenta (v Slo. 80%).

-------------------------------------------------------------------

Humanistični cilji osebnostni razvoj razvoj:o morale, vrednoto identitete s samim seboj in z okoljemo emocionalne trdnostio različnih sposobnosti (samoaktivnost, večja samostojnost)o osebnostne kompetentnosti (oseb. lastnosti, ki jih išče vsak

delodajalec)o sposobnosti komunikacijeo znati se učiti in samostojno planirati;

Pričakovane osebnostne spremembe MALCOLM KNOWLES prehajanje iz enih lastnosti k drugim; od subjektivnosti k objektivnosti, od neznanja k razgledanosti, poučenosti, od nerazvitih sposobnosti k razvitim, itd. (skripta, str. 14).

Ekonomski cilji:o dvig gosp. in ekonom. rastio integracija znanosti in gosp. (večja povezanost teorije s prakso)o uporabnost znanjao promocija izdelkov in znanj na svetovnem trgu (»Svet je naš trg,

je naša konkurenca. Postanimo posredovalci sprememb.«)o zavidljivo uspešna ustanova (privatna ali državna= vseeno) na

področju znanosti: uporaba znanja, promocija znanj in izdelkov, najpomembnejše so osebnostne kompetence, kot: samodisciplina, fleksibilnost, delavnost, prilagodljivost,…)

o projektna skupina: skupen cilj, skupno vodstvo (hierarhije ni več), uglašenost skupine, visoka motivacija, integracija različnih strok, dobra komunikacija;

o sredstva: intelektualni kapital, materialni kapital, podpora države, univerze in strokovnjakov, pomemben je čas

9

o pospeševanje časa: biti vladar časa, znati načrtovati in biti dosleden, priden, itd.

Socialni cilji:o manjše socialne razlikeo vsakemu dati možnost za izobraževanjeo denarna pomoč pri izobraževanjuo dvig izobrazbene ravni lažje vključevanje in opravljanje

različnih delo pomen vseživljenjskega izobraževanjao Ključno vprašanje jutrišnjega dne, naj bo: Kako vsakemu domu

zagotoviti internet?o Vsako podjetje bo tudi izobraževalo, ali pa propadlo.o Bodite uspešni in obogatite, a ostanite majhni.o »Ne imeti«, čedalje bolj izhaja iz »ne znati« in »ne narediti«.o Lahko se – ne glede na starost – naučimo česarkoli!

Cilji pri izobraževanju odraslih morajo biti določeni. Cilji so sestavljeni iz potreb in želja odraslih - andragoški ciklus. Zavedati se je treba, da redni šolski sistem ne daje več vsega potrebnega znanja za življenje in, da je vseživljenjsko učenje dandanes nujno!

10

RAZVOJ INSTITUCIONALNEGA IZOBRA Z EVANJA ODRASLIH V

ZGODOVINI Od kdaj sploh lahko govorimo o izobraževanju odraslih? 2 tezi:

1. Teza: Izobraževanje odraslih je ena od najstarejših dejavnosti človeštva.

C. HARTLEY GRATAN 2. Teza: Izobraževanje odraslih se začne s tem, ko se o tem pojmu sploh govoriti in to v smislu industrijske revolucije. DR. FRANZ PÖGGLER

Izobraževanje odraslih se pojavlja vedno takrat, ko se v družbi pojavi širša družbena potreba po izobraževanju ljudi po končanih rednih šolah. Na začetku 19.stol. sovpadanje z razvojem industrije (kmetje obubožajo, rokodelci propadajo selijo se v mesta, kjer se razvija industrija in so boljše možnosti zaposlitve delo s stroji???)

Prvi začetki izobraževanja odraslih imajo svojo pot, svojo zgodovino:

1. DANSKA 1844 – socialno gibanje: Danska = prva država, ki začne z organiziranim izobraževanjem odraslih NIKOLAI GRUNDTWIG s svojo skupino strokovnjakov

prof. na univerzi, začne s skupino kolegov z univerze pripravljat načrt za šolo, ki bi izobraževal odrasle. 1844 – 1. LJUDSKA VISOKA ŠOLA (v predmestju Koepenhagna – v Roddingu) ne upošteva nobenega spričevala, internatskega tipa, krajši in daljši tečaji namenjeni že zaposlenim oz. brezposelnim odraslim učenci in učitelji so odrasli. Gre za razvoj nacionalne zavesti Dancev, posredovanje strokovnih – konkretnih znanj nekaj splošne in konkretne, strokovne izobrazbe. Oblast je to šolo kaj kmalu prepovedala, NIKOLAI pa je vztrajal in pripravljal programe, ki so bili tako dobri, da so ljudje kar prihajali GRUNDTWIG uspe,njegove šole se širijo.

11

1860 – mreža 54ih Ljudskih šol na Danskem 1906 – 130 Ljudskih šol na Danskem

Oblast kmalu spozna, da je ta tip šole dobrodošel, saj razvija nacionalno zavest in strokovno usposablja, kar vodi k večji zaposlenosti ljudi. Ljudske šole so bile različne: splošne, bolj specialne, delavske, za mlade, verske. Na Danskem ustanovijo še delavske šole, delavske in ljudske akademije (konec 19.stol.) in študijske krožke za usmerjeno samoizobraževanje (kjer so jih učili, kako naj se sami izobražujejo, dopolnjujejo.).

Dogodki na Danskem so imeli vpliv na področje Nemčije, Poljske, Skandinavskih dežel, kjer so v prvi polovici 19.stol. bile ljudske visoke šole že ustaljena oblika izobraževanja odraslih.

2. NEM C IJA (takratna BDR)

delovalo 900 Ljudskih visokih šol, ki danes delujejo:o na občinskem nivojuo občinska zvezao državna zveza (Zveza ljudskih visokih šol)

Nemci so tovrstne šole porabili predvsem za strokovno usposabljanje, medtem ko je bilo pri Dancih pomembna tudi splošna izobraževanje.

3. ANGLIJA Ima poseben položaj, zato ni bila prva pri uvajanju tovrstnega izobraževanja. Angleške plemiče so izobraževali v humanističnih/družboslovnih vedah, ne pa v tehnoloških. Tehnologija je bila stvar delavcev. Vendar pa gre industrijski razvoj tako daleč, da nastane potreba po tehnični inteligenci, zato:

Usposabljanje za industrijsko delo že zaposlenih ljudi v industriji, ljudi, ki so bili uspešnejši redne oblike strokovnega izobraževanja odraslih.

na nivoju univerze JAMES STUART: University Extansion, 1870 Cambridge = prva univerza, ki ima izredni študij za odrasle = prva institualizacija za zaposlene odrasle v Angliji.

Ruskin College v Oxfordu, 1899: razširjen univerzitetni študij za odrasle ob delu niso dajali akademskih nazivov, odrasli študentje pa so dobili diplome in so lahko zavzemali vodilne položaje v industriji.

12

Tovrstno izobraževanje ostaja na nivoju univerz, kar je posebnost Anglije.

ISAAC PITTMAN (1840): poskus organiziranega dopisnega izobraževanja odraslih v administrativnih delih predhodnik izobraževanja na daljavo; potekalo je preko pisem po pošti. Program: neka vsebina+vaje+motivacija za te ljudi, na koncu pa srečanje.

vpliv na ŠVEDSKO: H.S. HERMODS, 1890: ustanovi privatno dopisno šolo v Malmoju (najbolj znana v času 1.sv.vojne) izobraževanje odraslih za bolj zapleteno uradniško delo: stenografija, knjigovodstvo, splošni predmeti, na koncu pa diploma, spričevalo srednje šole.

4. FRANCIJA, Š PANIJA, ITALIJA (v vseh treh državah je razvoj potekal podobno)

Francija v 19.stoletju in na prehodu iz v 20. stoletjeo v začetku 19.stol. prvi tečaji za nepismene odrasleo prva društva za ljudsko prosvetoo sistem izobraževanja odraslih se začenja šele na prehodu v 20.

stoletje: Ljudske univerze (Université populaire)

Kulturni domovi (gibanje Ljudska prosveta) Kulturna društva

o Kasneje se razvijejo centri za izobraževanje delavcev v delavnih organizacijah (strokovno izobraževanje).

5. ZDA (sredina 19. stol.)

Številne ladje s priseljenci – masa ljudi na obalah z iskanjem nove eksistence

tečaji: prvo poklicno usposabljanje delavcev v industriji večšole (sreda 19.stol. že čez 3000 takih šol) – gre za splošno in strokovno izobraževanje odraslih. na prelomu iz 19. v 20. stoletju pride do prenasičenosti v industriji in s tem do velike brezposelnosti:o večerne šoleo univerze = glavni razvojni nosilci izobraževanja odrasliho tovarniški centri za usposabljanje in izobraževanje delavcevo dopisno šolanje (Boston, Mehika, Južna Amerika – Brazilija) – tudi

na nivoju OŠ; območja, ki so bila od šol oddaljena.

13

6. SOVJETSKA ZVEZA, C E Š KA, MAD Z ARSKA o Konec 19. stol. nastajajo ljudske univerze (programi za strokovno

in splošno izobraževanje),o tečaji za nepismene.o V začetku 20.stol.: Domovi kulture – nastanejo po zgledu ljudskih

visokih šol iz Danske (kulturno in nacionalno izobraževanje ljudi),o Delavske univerze (zgled po University extansion).

14

1. Pred 1. svetovno vojno o uradni jezik = nemščinao sloj: pretežno kmetjeo druga ½ 19. stol.: nastanek prvih ustanov za izobraževanje odraslih –

ljudi, ki so že zaposleni in ljudi, ki rabijo OŠ 1860: Zakon avstrijskega šolskega ministrstva o obvezni OŠ tako se na naših tleh pojavijo problemi, ker so imeli naši otroci daleč do šol in največkrat šole niso zaključili. Z novim zakonom tako pri nas nastanejo:

Nedeljske ponavljalne šole: da so otroci šolanje lahko zaključili, so hodili v šolo ob nedeljah, največkrat po maši; šolo so vodili duhovniki, razred je sestojal iz otrok različnih starosti do 20. leta. ravno ta prehod: iz prekinjenega šolanja vrnitev v šolo, imenujemo izobraževanjeodraslih zato je tu govor o izobraževanju odraslih (in ne otrok).Idejo o nedeljskih ponavljalnih šolah zasledimo že leta 1774, vendar pa do uveljavitve zakona o obvezni OŠ ni bila realizirana.

2 tipa nedeljskih ponavljalnih šol:

v slovenskem jeziku, skupni splošni predmeti (verouk, branje, pisanje, računanje), učijo se iz slo. učbenikov (1. slo. učbenik: »Blaže in Nežica«, Anton Martin Slomšek)

Manjše razlike v učnem načrtu: V deželnih se učijo več vsebin iz kmetijskega področja. V mestnih pa vsebine iz trgovskih in obrtniških poklicev.

(Učni program: branje, pisanje, računanje, petje, lepo vedenje in snaga, higiena, pomoč pri nezgodah in boleznih (ker jih je veliko na poti v šolo tudi zmrznilo), kmetijstvo in gospodinjstvo, nebesni pojavi, strahovi, praznoverje, državna uprava, pisanje pisem in listin, pravopis, knjigovodstvo, spoznavanje sveta) Čitalnice: organizirane institucionalne oblike izobraževanja; večina jih je bila v

mestih, prihajali so večinoma meščani, razen na Primorskem.

15

NA SLOVENSKEM

1. deželne2. mestne

Trst, 1861: 1. čitalnica sledi razcvet le-teh v 60. letih 19.stol.: LJ, CE, MB;

V čitalnicah niso samo brali različnih literatur in časopisov v več jezikih. Tu gre tudi za utrjevanje in širjenje nacionalne zavesti: kulturne prireditve, predstave,igre > z nacionalno tematiko; plesi, petje, igranje instrumentov.

*Obstajajo tudi že kvazi potujoče knjižnice.

Društva: neinstitucionalne oblike izobraževanja odraslih (kakor se je pač

dogodilo, včasih tudi pod kozolcem )o 1848 – Društvo Slovenija (ustanovljeno na Dunaju, še istega leta

potem v LJ)o 1863 – Južni Sokolo 1866 – Dramatična društvao po 60ih letih 19.stol.: * šolska društva za učitelje OŠ in SŠ

* slo. politična društva in stranke * delavska izob. društva (narastejo v letih 1868 – 1914,

so bila povezana z ustavno pravico, da se ljudje svobodno združujejo v društvih in kasneje z zakonom, da se ljudje lahko svobodno združujejo v društvih in političnih društvih: tiskarji v LJ, delavci v MB, fužinarji, peki,…).

Splošne značilnosti delavskih društev:o nesistematična, nepovezanao ne dajejo formalnih znanj in poklicnega izobraževanjao izmenjava izkušenjo za izboljšanje življenja delavcev

V času 1. svetovne vojne je bilo delovanje vseh društev prepovedano.

Tabori: Neformalno in neinstitucionalno izobraževanje odraslih, različnih

slojev, različnih znanj, prostovoljno.o 1868: Ljutomer, Žalec, Šempaso 1869: Vižmarje

Množični shodi na prostem, zbiranje vseh slojev takratnega slovenskega prebivalstva (od kmetov do inteligence).

Splošne značilnosti:

16

o organizirani, z nekim programom, z govorniki: takratna inteligenca (Bleiweis)

o krepitev narodne zavesti,o usmeriti vse sloje k prizadevanju, da bi postali pismeni,o širitev slo. šolstva,o šole v slo. učnem jeziku, kjer bi poučevali slovenski učitelji,o zahteve po slo. univerzi,o prizadevanja za zedinjeno Slovenijo: svojo administrativno enoto

povezano z Avstrijo, svoj uradni jezik: slo.

Taborska srečanja niso trajala dolgo, že leta 1878 so bila s strani Avstrije prepovedana.

Kmetijsko izobraževanje: o 1886 – »Kmetijska šola« na Grmu pri NMo 1892 – Deželna vinarsko sadjarska šola v MB

prvi dve šoli za kmetovalceo Organizirani so bili tudi različni sadjarski, vinarski in čebelarski

tečaji – glede na potrebe kraja.

17

2. Med 1. in 2. svetovno vojno

Novost: Dobimo 1. profil šol za odrasle, ki jih narekuje zakon o ljudskih šolah iz leta 1929.

1. Izobraževanje za delo v industriji Izobraževanje po potrebah.

2. Kmetijsko izobraževanje Se naprej razvijajo. Posebnosti: To izobraževanje nudi strokovno izobrazbo kmetu, šole so prilagojene potrebam posameznih krajev. Mlekarska državna šola v Škof.Loki. Nastajajo prve knjige za izobraževanje: »Zlati nauki o gnojenju«, »Prehrana«, »Kuhanje«.

3. Delavska izobraževalna društva Razvoj gre svojo pot. 1929 zakon dovoli razvoj društev, shodov, ne glede na vsebino, na osnovo, na njihove zahteve. Društva se v tem obdobju razširijo. Značilno zanje je:

o neformalno izob. odraslih, o nudijo družbeno potrebna znanja, o dajejo izkustvena znanja delavcem,o člane navajajo k branju, k splošni in politični izobrazbi, k

zanimanju za kulturo, k zdravemu življenju, k omikanem obnašanju;

o prirejajo kulturne prireditve in spodbujajo k dramski dejavnosti.

o Različni odseki: glasbeni, dramski, šahovski, ipd.

4. Ljudske visoke šole(= Ljudska vseučilišča, Ljudska univerza) 1. tip šol po zgledu danskih ljudskih visokih šol. Po letu 1921 v CE, MB, Jesenice; 1937 v KR in na Ptuju, 1940 v LJ. Namenjene vsem ljudem, predvsem pa delavstvu. (Žgeč in Ozwald se zavzemata za ljudske visoke šole, da bi se tudi preprosti ljudje izobraževali.) Izkaže se, da šolo obiskujejo le ljudje, ki ji to zanima. Obisk preprostih ljudi upade L.V.Š. ne uspejo.

5. Kulturna prosvetna društva

18

o 1920 – Prosvetna zveza v LJ, Zveza kulturnih društev v LJ, Zveza kmečkih fantov in deklet,

o 1922 – Krekova mladina, nastanek telovadnih društev (Sokol).

6. Prva dopisna (trgovska) šola v LJ (1932)

19

3. Po 2. svetovni vojni

Novo obdobje v izobraževanju odraslih.

1. Oddelki za odrasle pri rednih šolah strokovno izobraževanje vezano na potrebe.

2. Ljudske univerze (1947 – 1. L.U. v Lj.) v krajih, kjer so potrebe po splošnem izobraževanju prebivalstva; formalnoizobraževanje.

3. Delavske univerze (v letih 1957 – 1980 številčno največ razvitih D.U.) v industrijsko razvitih središčih, kjer so delavci potrebni strokovnih znanj – poklicno, ekonomsko izobraževanje delavcev za delo v industriji.

1959 – Zveza delavskih in ljudskih univerz nove oblike, metode dela: predavanja niso več osnovna metoda, gre

za izobraževanje delavcev v vlogi samoupravljavcev.

1980 – Zakon, da se vse delavske univerze preimenujejo v ljudske univerze.

4. Izobraževalni centri v podjetjih in gospodarskih organizacijah (od 1957 dalje) Mnenje, da naj bi vsako podjetje izobraževalo svoje delavce glede na potrebe. So prva institucionalna oblika prenašanja novih odkritij dopolnilnega znanja. Izobraževalni centri počasi prehajajo v ozadje (razne gosp.krize) – obstajajo samo še v bolj razvitih organizacijah.

(Po letu 1991 samo najbolj uspešne in finančno najzmožnejše organizacije ohranijo svoje izobraževalne centre, štipendije, možnost študija v tujini Lek, Krka, ipd.)

5. Andragogika kot veda se integrira v enoten sistem vzgoje in izobraževanja.

6. Univerza za 3. življenjsko obdobje (1985)

20

4. Po letu 1991 25.6.1991 Slovenija se osamosvoji samostojna vloga pri izobraževanju odraslih.

1. Ljudske univerzeo Programi za dokončanje šol (OŠ, SŠ,…)o neformalne oblike izobraževanja (tečaji: likovni, šiviljski, ipd.)o centri za izobraževanje (tečaji glede na potrebe).

2. Izobraževalni centri v podjetjiho Krka, Lek, Banka Slovenije, Pošta Slovenije, idr.o predvsem samo najbolj razvita podjetja.

3. Univerza za 3. življenjsko obdobje = Društvo za izobraževanje za 3. življenjsko obdobje. V največjih krajih in se širijo. Gre za neformalno izobraževanje.

4. Andragoški center Slovenije (1991) En sam v Slo. (Šmartinska cesta, zgradba Gradisa) z ogromno knjižnico. Različni projekti in programi za izobraževanje odraslih:

o za odpravo visoke stopnje funkcionalne nepismenostio brezposelni in izobraževanje (1993 – velika gosp. kriza,

podjetja propadajo visoka brezposelnost)o študijski krožki (1992): tečaji za pridobitev naziva mentorja za

študijskekrožke smeš voditi odrasle pri neformalnem izobraževanju.

5. Centri za samostojno učenje (Središča za samostojno učenje) računalniki in tutorji (vodje teh središč)

6. Centri za mlajše odrasle – Projektno učenje mlajših odraslih (PUM)

7. Borza znanja (1994) je ena od institucij, ki je le posrednik in skrbi za pretok informacij. Zbira info o potrebah po znanju in info o nudenju znanja. Lj. –RIC, Izola, Škofja loka, MB, Slovenj Gradec, MS;

8. Usposabljanje za družinske vloge (»šola za starše«)9. Privatne izobraževalne institucije10. Izobraževanje odraslih za lokalni razvoj11. Šolsko izobraževanje odraslih (za dokončanje rednih šol)

21

12. Tele - / E – učenje učenje na daljavo

13. Različni tečaji retorike14. Tečaji za poslovno vodenje15. Programi za zdravstveno vzgojo

odprava alkoholizma, drog, ipd.

22

U c ENJE, Izobra z evanje, vzgoja in prevzgoja odraslih

Gre za usklajevanje pojmov: učenje, izobraževanje, vzgoja in prevzgoja odraslih.

Kdo je odrasel?1. ANDRILOVIC, ZVONAREVIC, ALLPORT in drugi

povežejo pojem odraslosti s pojmom zrelosti.

2. Drugi vidijo odraslost in zrelost kot sinonima.

3. HRNJICA Zrelost je proces in ne stanje. Loči 4 vrste zrelosti:

o biološka (fizična) zrelosto psihološka zrelost

optimalno delovanje motorike in psihomotorike, sposobnostpresojanja, nadzor nad čustvi, sposobnost abstraktnega mišljenja;

o socialna zrelost odgovornost za svoje vedenje, vzdrževanje medosebnih odnosov, ravnotežje med sprejemanjem in dajanjem, lasten sistem vrednot,fleksibilnost, prilagodljivost;

o profesionalna zrelost sposobnost za pravilno izbiro poklica in doseganje uspehov v njem;

Odraslost je bolj povezana s socialnim statusom. Prag odraslosti posameznik prestopi takrat, ko prevzame nove družbene vloge na katere se vežejo drugačne odgovornosti in pričakovanja, kot jih je imel v vlogi učenca. To so elementi,ki ločijo odrasle od otrok.

23

3 z ivljenjska obdobja

1. življenjsko obdobje = obdobje otroštva in mladostništvao vrtec, šolanje, usposabljanjeo odvisnost od odrasliho ciljna skupina: mlajši odrasli

2. življenjsko obdobje = obdobje odraslostio zaposlitev, družina, samostojnost, odgovornost, materialne

vrednote,socialni status, vrsta socialnih vlog

3. življenjsko obdobje = čas upokojitveo zamenjava socialnega statusao nove navade, osamljenost, duhovne vrednote, večja osebna

svoboda

Ali lahko odrasle ljudi u c imo, vzgajamo in izobra zujemo?

1. ucenje

Učenje je dejavnost s katero osebe, ki so intelektualno, telesno in socialno dozorele pridobivajo novo znanje, spretnosti in vedenje. Je proces v katerem odrasli pridobivajo:

o novo znanje in spretnosti, ter razvijajo o nova stališča, nove vrednote, nov pogled na svet, ter s tem o oblikujejo svojo osebnost.

Razlika med učenjem odraslih in učenjem otrok: odrasli se hočejo učiti, imajo izkušnje in nam ne verjamejo vsega, kar rečemo, imajo svoje vrednote, ki jih ne izoblikujemo.

{ BORGER SEABORNE (1966) Definira učenje kot vsako bolj ali manj permanentno spremembo vedenja, ki je rezultat izkušenj.

{ Hilgard Atkinson (1967) Učenje je celostno permanentno spreminjanje vedenja, ki se pojavi kot rezultat prakse.

24

{ FILIPOVIC

našteva principe:1. princip permanentnosti

§ vseživljenjsko učenje2. princip funkcionalnosti

§ rezultat učenja mora biti uporaben3. princip demokratičnosti

§ odrasli so enakovredni učitelju4. princip prostovoljnosti

§ se prostovoljno učijo, nihče jih ne sili§ učijo se iz notranje potrebe§ otroci pa so prisiljeni obiskovat OŠ

5. princip raznovrstnosti in dinamičnosti§ zanimanje za različna področja interes in pozornost

seselita, ponavadi glede na trenutno dejavnost

6. princip integriranosti§ transfer med posameznimi področji vedenja jim

omogočaštevilne izkušnje

7. princip aktivne udeležbe§ želijo aktivno sodelovati v učnem procesu in sproti

preverjati naučeno

{ Knowles razlikuje učenje odraslih od učenja otrok v 5. spoznanjih:

1. samo koncept učenja odraslih je drugačen od otrokovega2. bogata zaloga izkušenj, ki jih lahko prenesejo v učno

situacijo je vir za novo učenje3. odrasli so se bolj pripravljeni učiti4. učenja se lotevajo problemsko, otroci bolj subjektivno5. odrasli so bolj notranje kot zunanje motivirani za učenje.

Paziti moramo na to, da so odrasli drugačni v psiho-socialnih značilnostih, priporočena je drugačna učna praksa, medtem ko otroke vodimo, usmerjamo, rešujemo kakšne probleme, otroci so soc. odvisni, nesamostojni, imajo skromno zalogo izkušenj, so veliko bolj podrejeni.

2. izobrazevanje

25

Zavestno določimo čas, učenje, učni načrt, ipd. Zavestno, načrtno, ciljno pridobivanje znanja, spretnosti in navad; So tiste dejavnosti, ki so usmerjene k razvijanju znanja, moralnih vrednot, …

{ JARVIS (1986) »Učenje je nadredni pojem, ki obsega tudi izobraževanje in vsakršno

načrtno ali nenačrtno prizadevanje, da bi nekaj doumeli, razumeli ali

spremenili.«

Razlika med izobraževanjem otrok in mladine ter izobraževanjem odraslih:

1. IZOBRAŽEVANJE OTROK =Ø obdobje začetnega izobraževanja od vstopa v šolo do

izstopaiz nje.

2. IZOBRAŽEVANJE MLADINE =Ø nadaljno izobraževanje, dejavnost ali proces – vključijo se

organizirane dejavnosti.3. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH =Ø vseživljenjski proces. Nenehno izobraževanje, izobraževanje postane način življenja, spreminjata

se vsebinska in časovna razporeditev učenja, povezuje se izobraževanje mladine in odraslih, pomembno razvijanje sposobnosti, pripravljenost za samostojno učenje in izobraževanje skozi življenje.

Vrste izobraževanja:

1.formalno in neformalno o formalno institucija, učitelj, pridobitev izobraževalne stopnje

(spričevalo);o neformalno ni spričevala, tečaji, konzultacije, diskusije,

mentorstvo;o izobraževanje na daljavo nekje vmes med form. in neform.

izob.2.posredno in neposredno o posredno ni učitelja, izobraževanje na daljavo;o neposredno fizična prisotnost učitelja

26

3.kompenzacijsko in inovacijsko o kompenzacijsko izobraževanje in pridobivanje znanja, ki je

bilo v času rednega šolanja objektivno dosegljivo, a oseba tega znanja ni dobila;

o inovacijsko posamezniki v času rednega šolanja niso pridobili znanja, kije bilo novo.

4.formativno in informativno o formativno daje formalno stopnjo, dvig nivoja, izobrazbe, dvig

1. stopnje;o informativno posredovanje info, ki poglobijo znanje

5.dopolnilno o lahko kompenzacijsko ali inovacijskoo zajema izpuščeno snov, nova znanja, pospešuje obnavljanje

izobrazbe6.samoizobra ž evanje o proces, ki ga ločimo na dva tipa:o čisto samoizobraževanje = oseba sama načrtuje, določi cilje in

časo vodeno samoizob. = pod mentorstvom (npr. status absolventa)

Ovire odraslih pri izobraževanju:o situacijske: čas, stroški, družina, oddaljenost;o institucijske: ustreznost izob. programov, urnik, informiranje,

vpisni pogoji;o dispozicijske: psiho. značilnosti, samozavest, stališča,

motivacija, podoba o sebi, odnos do izob., zmožnost za izobraževanje;

3. vzgoja in prevzgoja

Vzgoja je nadaljnji osebnostni razvoj odraslih, sistematična in načrtna dejavnost, pridobivanje novih in bolj zaželenih osebnostnih lastnosti. Svoje izkušnje obogatijo z novimi spoznanji o sebi in svetu in se spremenijo.

Vrste vzgoje:1. funkcionalna

gre za funkcioniranje zunaj skupin (primarni in sekundarnih), je načrtna

27

2. nefunkcionalna spontano oblikovanje osebnostnih notranjih značilnosti: značaj, vrednote, stališča;

28

Prevzgoja odraslih: pomeni, prevzgojo določene skupine ljudi: zaporniki, alkoholiki, ljudje pod vplivom drog = patološko deprivirani (po eni strani nimajo dovolj razvitega ega, po drugi strani pa superego, agresivnost);

Permanentno izobraževanje se je pojavilo v 60ih letih, teorije je postavil Paul Legrau na Unescovi konferenci, po letu 1991 – vseživljenjsko izobraževanje: načrtno- vseživljenjsko učenje: (širše – nenehno spremljanje)

29

andragoski ciklus = Izobraževalni ciklus

Sistem postopkov – kako pripraviti izobraževalni program in ga speljati.

Andragoški ciklus vsebuje več faz vzgojno-izobraževalnega dela z odraslimi:

1. faza:ugotavljanje

potreb

5. faza: 2.faza: evalvacija programiranje

4. faza: 3.faza: uresničevanje planiranje

30

1. Faza Ugotavljanje potreb po izob. odraslih

1. Kaj je potreba po izobraževanju? Razlika med znanjem, spretnostmi in drugimi osebnostnimi lastnostmi, ki se razvijajo z izobraževanjem in tistim znanjem, spretnostmi in drugimi osebnostnimi lastnostmi, ki jih oseba že ima. (Pastuović) Ugotoviti potrebe po znanju:

2. Kako ugotavljamo potrebe po znanju? Na splošno z različnimi sredstvi:

o posameznikove potrebe – osebni stik Razgovor, pogovor, intervju, raziskava;

Osebna komunikacija: pozorni smo na določeno stopnjo motivacije

pri teh osebah: manj motivacije = več našega trudao institucionalne potrebe

Upoštevamo razvoj organizacije,planiranje organizacije, dejavnost, delo, njeni cilji, motivacijski dejavniki na zaposlene; Za ugotavljanje predznanja uporabimo: ankete, vprašalnike (kaj jim primanjkuje, kaj bi želeli, kaj že znajo, itd.)

o potrebe skupnosti, družbe Ugotavljanje kakšne potrebe ima skupnost / družba, kako jim zadostiti in ugotavljanje oblike izobraževanja, ki se že uporabljajo; Ugotavljamo s pomočjo komunikacije s posamezniki, z organizacijami, s skupnostjo.

Potek procesa ugotavljanja potreb:1. Ugotavljanje potreb pojava (analiza obstoječih potreb)2. Določanje znanja in spretnosti ali drugih oseb. lastnosti3. Ugotavljanje posameznikovega predznanja in izkušenj (tudi v

skupini)4. Določanje potreb po izob., skupne večini posameznikov.5. Ko so potrebe dokončno znane postavitev ciljev programa.

3. Na kakšen način sestavimo program?

31

o določimo operativne potrebe (sredstva institucije)

o upoštevamo možnosti za izob. po področjih in oblikah izob. v instituciji

o upoštevamo možnosti za izvajanje: prostor: svetlost, zračnost, razpored stolov (mora omogočati veliko aktivnost prisotnih diskusija o tem, kaj že vedo, izmenjava izkušenj in nadgradnja le-teh) čas (glede na delovni čas odraslih, družina,…)

finančni načrt!!!!

Rezultat 1. faze: določeni so izobraževalni in operativni cilji

sredstva,

prostor,

tehnika;

32

2. faza programiranje izob. odraslih

1. Sestavljanje vsebine izobraževanja odraslih Je faza konkretizacije in prilagajanja izobraževalnih programov. Pastuović loči dve vrsti programiranja:o predmetno po znanstvenih disciplinaho integracijsko programiranje: glede na potrebe posameznika

* Zelo pomembno je izhajati iz posameznika!!!!

2. Upoštevanje različnih dejavnikov: različni viri znanj razpoložljiva učna sredstva okoliščine za učenje;

3. Opredelitev dela snovi za uporabo v praksi Dajemo tista znanja, ki bodo v tem primeru uporabna!

4. Priprava izobraževalne vsebine v učbenikih in drugih virih za uporabo pri samostojnem učenju.

5. Priprava vsebine za delo v skupini pripravljamo tudi: ekskurzije, izlete povabimo druge strokovnjake;

33

3. faza planiranje izob. odraslih

Pomeni predvidevanje organizacije izobraževalnega procesa: Določimo:

o trajanje izob.,o metode vzgojno-izobraževalnega procesa [VI – proces],o oblike VI – procesa,o tehnike za izvajanje VI – procesa.

Urejamo pogoje za učenje. Izbiramo ustrezne vire za doseganje VI-smotrov. Vključimo ustrezne strokovnjake v program.

Kako poteka planiranje izob. odraslih?1. viri2. oblike VI – dela

Se spreminjajo glede na učno vsebino, VI-smotre, naloge, učno gradivo; Najbolj značilne oblike andragoške prakse so: seminarji, tečaji, konzultacije, mentorstvo, instrukcije, učni ali študijski krožki.

3. metode VI – delao metoda predavanja

Učna snov se podaja v frontalni obliki; učitelj je subjekt, ki podaja

učno snov, »slušatelji« so »objekti« = pasivni. Uporaba: izključno za podajanje popolnoma novih znanj – ko odrasli

nimajo nobenih izkušenj s tega področja + ko imamo številsko

ogromno skupino + stiska s časom. Tej metodi se pri izob. odraslih raje izogibamo.

o metoda razgovora Skupinska metoda, ki potrebuje veliko priprave s strani mentorja. Ta

mora upoštevati predznanje odraslih udeležencev, ki ga potem

dopolnjuje. S to metodo se oblikujejo različna stališča, vsak pove svojo izkušnjo. To metodo uporabljamo pri formalnem in neformalnem izob.

34

o metoda diskusije Skupinska metoda, ki zopet zahteva veliko priprav s strani mentorja.

Ta mora poznati predznanje, izkušnje, potrebe odraslih učencev. Naloga mentorja: stati ob strani, na robu diskusije – kot poslušalec;

na koncu podati povzetek in tisto, kar je bilo na novo naučenega.

Razlika med metodo razgovora in metodo diskusije:> Pri diskusiji je potrebno vsako podano mnenje vzročno opredeliti, argumentirati, ga zagovarjati. Mentor spodbuja izražanje mnenja, spodbuja nastajanje trenj različnih mnenj in ob tem poskuša podajati nova znanja.

o metoda igranja vlog Gre spet za skupinsko metodo, ki jo gre uporabljati bolj v vzgojne

namene. Gre za nadaljni osebnostni razvoj: spreminjanje stališč, vrednot,

vedenja. Po odigranju vlog morajo »igralci« sami sebe analizirati. (marsikdaj

so ljudje presenečeni sami nad seboj, nad svojimi reakcijami) Najboljše je, če gre pri igranju vlog za zamenjavo vlog (npr. nadrejeni

igra podrejenega in obratno) in za reševanje konfliktov. Prisotna je tudi kontrolna skupina, ki na koncu poda mnenje o

odigranem.o metoda preučevanja primerov

Lahko skupinska ali individualna metoda vzgojnega namena. Izhaja iz prakse, izkušenj, primerov. Veliko priprav mentorja – ob tem, ko se primere analizira, je njegova

naloga vzpodbujati, podkrepiti nova znanja, kritičnost, empatijo,

razumevanje socialnih odnosov.o metoda dela s pisnimi viri

35

Skupinska ali individualna metoda pogovor o vsebini teksta. Osebni zaključki, povzetki vsebine, seminarji, seminarske naloge.

4. določitev pogojev za VI – deloo Organizacija, kjer bo delo potekalo: OŠ, SŠ, FAX.o Preverjanje razmer prostora, kjer bo program potekal.o Odločiti se za vrsto izobraževanja: ob delu (v prostem času), iz

dela (v času službe- delovna organizacija te pošlje min. za 14 dni na izobraževanje, po končanem izob. se vrneš na svoje delovno mesto), vikend seminarji.

o Upoštevanje šolske oblike izob. odraslih: Krajše oblike dopolnilnega izobraževanja, oblike splošno-izobraževalnega programa, dopisno izobraževanje ali izobraževanje na daljavo > E-izobraževanje.

5. pogoji za vzgojo in izobraževanje odraslih (Ana Kranjc)

subjektivni objektivni I. tipa objektivni II. tipao prosti čas Vezani na izob. o instit. možnostio sposobnosti program in institucijo. o ekonomska osnovao predznanje o izob. potrebe o ekološki pogojio izkušnje o vrsta izob.

programao prostorske razmere

o učne tehnike in navade

o vrsta in obseg drugih

o družbeno polit. cilji

o motivacija dejavnosti o zakonodajao stopnja

obremenjenostio učna sredstva

o družbeni status o vrsta poklicnega dela

o psiho-fiz. stanje o andragoški kadrio socialni status

6. Izbira andragoskih delavcev Glede na planirani VI-program, glede na potrebe, vsebine in zahteve odraslih pri izob. Več vrst profilov, vključenih v program izob.:

36

o učitelji: OŠ, profesorji: SŠo predavateljio animatorji (razvoj na področju kulture)o svetovalcio usmerjevalci programao avtorji učbenikovo analitiki za proučevanje izob. potrebo programerji VI-dejavnosti.

37

4. faza uresnicevanje oz. realizacija programa

= Osrednja faza VI – procesa. Pomembni so Filipovičevi principi, ki ji moramo upoštevati:

1. princip permanentnosti 2. princip funkcionalnosti

§ rezultat učenja mora biti uporaben§ vsebina, oblike, metode dela, ugot. stopnje osvojenega

znanja,aktivno osvojena znanja

3. princip demokratičnosti§ odrasli so enakovredni učitelju§ vsak se sme izobraževati

4. princip prostovoljnosti§ se prostovoljno učijo, nihče jih ne sili§ glede na potrebo udeležencev, ki sprejmejo program

za svoj.5. princip raznovrstnosti in dinamičnosti

§ zanimanje za različna področja interes in pozornost seselita, ponavadi glede na trenutno dejavnost

§ ritem učenja naj bo enakomeren, izogibanje kampanjskemuučenju.

6. princip integriranostio vsebina glede na potrebe.

7. princip aktivne udeležbe, angažiranosti§ želijo aktivno sodelovati v učnem procesu in sproti

preverjatinaučeno pripravijo primere, naloge za utrjevanje

znanja;8. izobraževanje ob delu

§ udeleženci so utrujeni, rabijo motivacijo, itd.

38

5. faza Evalvacija programa

Pomeni ugotavljanje doseganja in uresničevanja VI – ciljev. 2 vrsti evalvacije:

o neformalna, sprotna (za odrasle pomembnejša)o formalna, zaključna

Kdo vrednoti? Kdo so subjekti vrednotenja?o udeleženci samio učiteljio vodja programao zunanji sodelavcio nadzorno osebjeo predstavniki skupnosti Odvisno od programa in tega, kam je bil ta namenjen.

Evalvacija poteka na več ravneh:o posameznikao učitelja, mentorjao organizacijo, institucijo (kraj izvajanja programa).

Na različne načine:o vprašanja – ko gre za dvig stopnje izobraženosti: testi, izpiti. (pri

neform. izob. pa vse drugo kot to!)o zbiranje podatkov za ustrezne odgovoreo razčlenjevanje in interpretacija podatkov

Dobljeni dosežki so lahko najbolj ustrezni za nadaljne načrtovanje, programiranje in organiziranje ter uresničevanje programov. Andragoški ciklus se torej vedno znova ponavlja, ni prekinjen, zato ciklus =faze potekajo krožno in sklenjeno.

39

Pomen in vloga andragoga oz. andragoskega delavca

Razlika med andragogom in andragoškim delavcem: Andragog = študent andragogike diplomirani andragog. Andragoški delavec: zaposlen v andragoški ustanovi za poln delovni čas.

Vloge andragoga: realizacija izob. programa je v veliki meri odvisna od njega mentor, instruktor vodja VI – procesa svetovalec (na področju vzgoje in prevzgoje odraslih) animator organizator programer in animator konzultant in korektor (izob. na daljavo)

V andragoški profil spadajo še: Stalni sodelavci, ki posvetijo samo del svojega delovnega časa izobraževanju odraslih. Občasni andragoški delavci, ki samo občasno sodelujejo.

40