25
Zapiski iz predavanja TEČAJ PRVE POMOČI

Prva pomoc

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Prva pomoc

Zapiski iz predavanja

TEČAJ PRVE POMOČI

Page 2: Prva pomoc

2 TEČAJ PRVE POMOČI

Page 3: Prva pomoc

3 TEČAJ PRVE POMOČI

KAZALO

KOŽA1. NAMEN KOŽE...........................................................................................................................................................42. PRVA POMOČ............................................................................................................................................................43. NEKAJ O KOŽI...........................................................................................................................................................4

KOSTI1. VRSTE IN NAMEN OKOSTJA......................................................................................................................................52. LOBANJA..................................................................................................................................................................53. HRBTENICA..............................................................................................................................................................54. REBRA......................................................................................................................................................................65. MEDENICA................................................................................................................................................................66. NOGE........................................................................................................................................................................67. ROKE........................................................................................................................................................................68. SKLEPI......................................................................................................................................................................7

DIHALA...............................................................................................................................................................................81. NOSNA VOTLINA.......................................................................................................................................................82. ŽRELO.......................................................................................................................................................................83. SAPNIK IN GRLO.......................................................................................................................................................84. PLJUČA.....................................................................................................................................................................85. KAKO VDIHAVAMO IN IZDIHAVAMO?......................................................................................................................9

MIŠIČNO TKIVO..............................................................................................................................................................101. SPLOŠNO O MIŠICAH...............................................................................................................................................102. DELOVANJE MIŠIC..................................................................................................................................................103. UTRUJENOST MIŠICE...............................................................................................................................................10

PREBAVNI TRAKT..........................................................................................................................................................111. USTNA VOTLINA.....................................................................................................................................................112. ŽRELO IN POŽIRALNIK............................................................................................................................................113. ŽELODEC................................................................................................................................................................114. DVANAJSTERNIK....................................................................................................................................................125. JETRA.....................................................................................................................................................................126. ŽOLČNIK IN TREBUŠNA SLINAVKA.........................................................................................................................127. TANKO ČREVO........................................................................................................................................................128. DEBELO ČREVO......................................................................................................................................................12

NENADNA OBOLENJA...................................................................................................................................................141. ŠOK........................................................................................................................................................................142. NEZAVEST..............................................................................................................................................................143. SRČNA KAP.............................................................................................................................................................154. MOŽGANSKA KAP...................................................................................................................................................155. ASTMATIČNI NAPAD...............................................................................................................................................156. EPILEPSIJA..............................................................................................................................................................157. VNETJE SLEPIČA.....................................................................................................................................................168. POČEN ŽELODEC.....................................................................................................................................................169. OSTALA NENADNA TREBUŠNA OBOLENJA..............................................................................................................16

Page 4: Prva pomoc

4 TEČAJ PRVE POMOČI

KOŽA

1. NAMEN KOŽE: Zaščiti telo pred zunanjimi vplivi in sicer biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi; Zaščiti telo pred UV žarki, ki povzročajo genetsko okvaro celic – rak. Zaščiti telo pred izgubo tekočine; Namenjena hlajenju telesa; Telo kontrolirano oddaja tekočino, ki z izparevanjem hladi kožo in s tem telo;

Preboj UV žarkom do kože onemogoča rjava snov, ki se ji reče melanin – kožni pigment. UV žarki so celicam telesa nevarni, saj imajo moč genetsko spremeniti zapis celice in jo s tem tudi okvariti. Kot primer hujše okvare celic z UV žarki je rak.

2. PRVA POMOČ:Pri odraslem človeku lahko v primeru opeklin ocenimo obseg le-teh s pomočjo dlani. In sicer je ena dlan (brez prstov) približno 1% površine telesa. V primeru otrok se obseg opeklin ne da tako dobro oceniti.

3. NEKAJ O KOŽI:

Koža sestoji iz treh osnovnih plasti – povrhnjice, usnjice in podkožja. Zunanja, najtanjša plast, je povrhnjica ali epidermis; sestavljena je iz več plasti. Med drugim se v njej nahaja melanin – kožni pigment. Sledi ji debelejša usnjica ali dermis, ki naši koži služi kot neke vrste opora oz. ogrodje. Celice v tej plasti se imenujejo fibroblasti in tvorijo dve vrsti vlaken – kolagen, neelastično vlakno z veliko natezno trdnostjo, in elastin, kot pove že ime, fleksibilno vlakno, zadolženo za raztezanje kože, torej eden izmed glavnih faktorjev za njeno prožnost. Poleg vezivnega tkiva (kolagena in elastina) je tukaj prisotnih veliko krvnih žil, živcev, žlez lojnic in znojnic, mešičkov dlak ... Usnjico in mišice povezuje podkožje - hipodermis, ki ga tvorijo mrežasto prepletajoča se kolagenska vlakna in maščobne celice.

Page 5: Prva pomoc

5 TEČAJ PRVE POMOČI

KOSTI

Kosti so izdelane iz mineralov kot sta kalcij in fosfor in iz čvrste beljakovine, imenovanje kolagen. Človeško telo sestavlja 206 kosti.

1. VRSTE IN NAMEN OKOSTJA: Omogočajo gibanje – na številne kosti so pritrjene mišice, ki

pomagajo, da se telo premika; Deluje kot ogrodje – drži telo pokonci in mu daje obliko; Ščitijo vitalne organe, kot so pljuča, srce, možgani;

Kosti delimo na: Ploščate kosti, kot je lobanja, medenica in prsnica. V teh kosteh je

kostni mozeg, ki proizvaja kri. Problemi v delovanju tega mozga povzročajo bolezni kot je krvni rak (levkemija);

Cevaste kosti so vse ostale kosti v človekovem telesu, v njih pa se nahaja maščobni mozeg. Mozeg v cevastih kosteh ima pri otrocih še funkcijo proizvodnje krvi, potem pa to funkcijo izgubi.

2. LOBANJA Lobanja je sestavljena iz dveh delov: obrazni del, ki poleg ostalih funkcij ščiti možganski del lobanje; Pri

frontalnem trku se obrazne kosti zlomijo in s tem ublažijo udarec v del lobanje, ki ščiti možgane.

možganski del lobanje z lobanjskim dnom;

3. HRBTENICA

Je sestavljena iz 33-34 vretenc: 7 vratnih vretenc 12 prsnih vretenc, od katerih so na sedmih pritrjena rebra; 5 ledvenih vretenc; 5 križničnih vretenc, ki so zraščena s križem; 4-5 trtičnih vretenc;

Hrbtenica je delno gibljiv skupek vretenc, ki s svojo obliko tvorijo cev, skozi katero teče hrbtenjača.

Vsako vretence je sestavljeno iz  telesa (sprednja stran), vretenčnega loka, dveh prečnih in enega hrbtnega izrastka. Med dvema vretencema se nahaja medvretenčna ploščica (diskus) in vse skupaj tvori hrbtenični steber.

Funkcija medvretenčnih ploščic pri blažitvi udarcev; Medvretenčne ploščice so zelo pomembni deli; njihova primarna funkcija je blažitev udarcev. Hrbtenici zagotavljajo večino njene gibljivosti. Ploščica je sestavljena iz različnih koncentričnih obročev, narejenih iz čvrstega vezivnega tkiva ter iz gelu podobnega središča. Vezivno tkivo je najmočnejši del ploščice in preprečuje, da bi se gelu podobna snov iztisnila iz ploščične strukture. To se namreč zgodi, če imamo hernijo.

Page 6: Prva pomoc

6 TEČAJ PRVE POMOČI

Skozi cev, ki jo tvori hrbtenični steber poteka hrbtenjača. Hrbtenjača je živčni vodnik, ki povezuje možgane z ostalim telesom. Med vsakimi vretencem je na hrbtenjačo pripet par živcev, ki vodi živčne dražljaje do določenega dela telesa. Par živcev, ki zagotavlja delovanje rok iz hrbtenjače izhaja med 3 in 4 vretencem, za delovanje nog pa živci iz hrbtenjače izhajajo v prsnem delu vretenc. Prekinitev hrbtenjače povzroči ohromitev živčevja za vse dele telesa, katerih živci izhajajo iz hrbtenjače pod poškodovanim delom.

4. REBRA

12 parov reber tvori močno koščeno ogrodje okoli srca in pljuč. Deset parov reber je pritrjenih na prsnico spredaj in hrbtenico zadaj. Spodnja dva para, ki se imenujeta prosta rebra, sta pritrjena samo na hrbtenico. Mišice med rebri med dihanjem potiskajo prsni koš navznoter in navzven in tako povzročajo nadtlak oziroma podtlak v komori med pljuči in rebri. Rebra imajo med drugim tudi vlogo varovanja pljuč in srca pred zunanjimi udarci.

5. MEDENICA

Medenica je obroč iz kosti v obliki sklede, ki varuje organe v spodnjem delu telesa. Z medenico je tudi hrbtenica pritrjena na noge. Beseda "medenica" prihaja iz latinske besede, ki pomeni "kotanja". Medenico delimo na levo in desno stran, vsak del pa je sestavljen iz: Križnice s trtico; Sramnice oziroma dimeljnice; Sednice; Črevnice oziroma kolčnice;

6. NOGE

Kosti nog nosijo celotno težo telesa. Sestavljene so iz močnih kosti, od katerih je stegnenica tudi najdaljša kost človeškega skeleta. Nogo sestavljajo naslednje kosti:1. stegnenica;2. golenica;3. piščal;4. pogačica (del kolena);5. kosti stopala, ki jih sestavlja 26 kosti. Te kosti so

dovolj močne, da nosijo celotno težo telesa, pa vendar dovolj gibljive, da omogočajo elegantno gibanje (hojo, tek …)

Noge so namenjene hoji in teku, torej premikanju telesa v prostoru, zato so kosti močne in velike, tako da lahko zdržijo moč velikih mišic. Velike kosti in močne mišice pomenijo vzdržljivost in moč, manj pa je poudarka na preciznosti, ki je lastnost rok.

7. ROKE

Kot smo omenili je za razliko od maloštevilnih, velikih in močnih kosti na nogi, kosti na roki več, so manjše in lažje, kar omogoča v povezavi z ustreznim mišičevjem večjo natančnost gibov. Roka je pritrjena na telo s kostmi v rami, s pomočjo katerih se tudi giblje. Zadaj je lopatica - ploščata kost v obliki lista. Spredaj je daljša, tanjša kost, ki se imenuje ključnica. Te kosti predstavljajo točke, kamor so pritrjene mišice, ki premikajo roko.

Tri močne kosti v rokah delajo skupaj z mišicami rok. Dolga kost v nadlakti se imenuje nadlahtnica. Dve kosti v podlakti se imenujeta koželjnica in podlahtnica. Te kosti se vrtijo druga okoli druge in s tem omogočajo vrtenje zapestja.

V dlani je 27 kosti. Zaradi njih so dlani izredno gibljive in omogočajo zelo natančne gibe. Kosti dlani lahko razdelimo v tri skupine: kosti zapestja, dlančnice ter členke prstov in palca.

Page 7: Prva pomoc

7 TEČAJ PRVE POMOČI

8. SKLEPI

Sklepi so stiki med dvema, tremi ali več kostmi. Sklep je sestavljen iz: Kosti; Hrustanca; Sklepne ovojnice; Sklepne tekočine; Kit in mišic;

Sicer pa glede na gibljivost in funkcijo poznamo več vrst sklepov:

Kroglasti sklep: Pri kroglastem sklepu se zaokroženi konec ene kosti prilega v sklepno ponvico druge kosti in omogoča premikanje. Takšen sklep lahko najdemo v rami in kolku. Omogoča, da roke in noge premikaš v skoraj vse smeri.

Čepasti sklep omogoča, da se ena kost vrti ob strani okrog druge kosti. Čepasti sklepi so v komolcu in v vratu. Sklep v komolcu omogoča, da se kosti podlakti vrtijo druga okoli druge, tako da lahko obrneš dlan roke navzgor in navzdol. Sklep v vratu pa omogoča, da lahko obračaš glavo v levo in desno stran.

Pri tečajastem sklepu se dve kosti prilegata skupaj in se v eni smeri premikata naprej in nazaj. Primer tečajastega sklepa je kolenski sklep. Omogoča, da se golen premika naprej in nazaj. Tečajasti sklepi so tudi v prstih na rokah in nogah.

Majhen sklep na spodnjem delu palca je primer sedlastega sklepa. Ta vrsta sklepa omogoča izredno gibljivost, zato se palec lahko premika nazaj, naprej in v krogih. Drugi sklepi na palcu so tečajasti sklepi, kot so sklepi v prstih na rokah in kolenih.

Page 8: Prva pomoc

8 TEČAJ PRVE POMOČI

DIHALA

Dihalni sistem je namenjen izmenjavi plinov v krvi. Glavni del dihal so pljuča, organ, ki s pomočjo pljučnih mešičkov vrši izmenjavo s CO2 bogatega zraka in na nadomešča s svežim zrakom, bogatim s O2. Dihala razdelimo na štiri osnovne dele:

- nosna votlina- žrelo- sapnik- pljuča

1. NOSNA VOTLINA

Zrak lahko vdihavamo skozi nos in tudi skozi usta, vendar je vdihavanje skozi nos bolj zdravo. Nosna votlina je precej obširna. Pokrita je z migetavčno sluznico, v kateri je veliko krvnih žilic. Ob topli sluznici se zrak nekoliko ogreje in ovlaži. Ob vhodu v nosno votlino so dlačice, na katerih se ulovi prah, ki smo ga vdihali z zrakom. Tako se vdihani zrak precej očisti; tudi mnogi mikrobi, ki so stalno v zraku, obtičijo na sluznici. Zrak se deloma tudi razkuži hkrati pa v nosni votlini tudi ovohavamo zrak.

2. ŽRELO

Iz nosne votline teče zrak v žrelo skozi sapnik, ki je pred požiralnikom;

3. SAPNIK IN GRLO

Sapnik je prožna cev, ki jo spredaj in ob straneh utrjujejo hrustančni pol-obročki. Na notranji površini je migetalčna sluznica, v steni sapnika pa krožne gladke mišice.Razširjeni začetni del sapnika je grlo s poklopcem, organ za proizvajanje glasu in s funkcijo preklopa med dihalno in požiralno potjo. Ogrodje grla je iz več hrustancev. Znotraj sta dve glasilki, med njima je glasilna raza. Grlo pokriva sapnikov poklopec. Če mirno dihamo, sta glasilki ohlapni. Kadar hočemo govoriti, napnemo glasilki, ki se tedaj približata druga drugi. Tako ostane med njima le ozka špranja. Zrak pri izdihavanju zatrese glasilki, kar povzroči glas. Če sta glasilki bolj napeti, je glas višji, ob manj napetih glasilkah je glas nižji. Od množine izdihanega zraka pa je odvisna jakost glasu. Če izdihnemo več zraka iz pljuč, govorimo

glasneje in je glas višji. Ob spolnem dozorevanju se fantom spremeni glas; pravimo da mutirajo. V tem času sta glasilki zelo občutljivi in jima škodi prenapenjanje. Hripavost je posledica vnetja glasilk.Sapnik se v višini srca cepi v dve veji - levo in desno sapnico ali bronhija. Vsaka sapnica se nato vejasto cepi v vedno manjše bronhijalne cevke in cevčice. Na koncu najtanjših cevčic so pljučni mehurčki, ki jih obdaja mreža krvnih žilc. Tudi sapnici in večje bronhijalne cevke razpenjajo hrustančnati polobročki.Migetalke sluznice stalno rahlo utripljejo navzven. Po sapniku navzgor potiskajo drobce prahu, ki so zašli z zrakom, zlasti pri dihanju skozi usta. S kašljanjem ki ga sproži prah v žrelu, izpljunemo izbrani prah. Migetalčna sluznica torej varuje pljuča da ne zaide vanje preveč prahu, saj, ipd,..

4. PLJUČA

Pljuča so iz cevčic in mehurčkov in imajo dve polovici: levo in desno pljučno krilo, med njima pa v prsni votlini leži srce. Desno pljučno krilo razdelimo še na 3 dele (spodnji srednji in zgornji), levo pa na 2 (zdornji in spodnji del). Stene pljučnih mehurčkov in krvnih žilic v njih so zelo tanke, tako da se skoznje lahko izmenjavata kisik in ogljikov dioksid. Ker je pljučnih mehurčkov zelo veliko je dihalna površina zelo obsežna se lahko dovolj hitro izmenjavajo plini med krvjo in vdihanim zrakom, da zagotovijo potrebe telesa. Pljuča pokriva dvojna gladka, tanka mrena: notranja, tesno na pljučnih je popljučnica (pljučna mrena, zunanja pa je po rebernicah (rebrna mrena). Porebrnica pokriva hkrati notranjo steno prsnega koša, med obema pa je brezračen prostor.

Page 9: Prva pomoc

9 TEČAJ PRVE POMOČI

5. KAKO VDIHAVAMO IN IZDIHAVAMO?

Zrak vdihnemo takrat, ko se pljuča razširijo. To se zgodi tako, da se splošči mišičnata prepona, ki je sicer vzbočena proti prsni votlini; rebrne mišice pa vzdignejo rebra nekoliko naprej in navzven. Pri tem se prostornina prsnega koša razširi. Ker je med pljuči in prsnim košem skoraj brezzračen prostor in se pljuča tesno prilegajo steni prsnega koša, se s prsnim košem razširijo tudi pljuča. Zaradi povečanja prostornine pljuč se tlak v njih zmanjša in pljuča skozi nosno votlino vsrkajo zunanji zrak, ki je pod večjim tlakom. Izdihnemo pa tako, da se rebra povesijo, prepona se splošči; stena prsnega koša stisne pljuča in iztisne zrak iz njih.

Tako pri vdihu kot pri izdihu sodelujejo prsne in trebušne mišice, pri globokem dihanju pa še mišice v vratu. Odrasel človek vdihne 16 do 18-krat v minuti, dojenček do 40-krat. Ob težjem, napornem delu dihamo hitreje in globlje. Ob mirnem dihanju vdihnemo vsakič približno pol litra zraka, z globokim vdihom pa do dva litra zraka. Ko po takem globokem vdihu izdihnemo, stisnemo iz pljuč poleg vdihanega še liter in pol zraka, torej skupaj okoli tri in pol litre zraka. Količino zraka, ki ga po najglobljem vdihu izdihnemo z najmočnejšim izdihom, imenujemo vitalno kapaciteto pljuč (zmogljivost pljuč). Vitalna kapaciteta je pri različnih ljudeh različna. Odvisna je od velikosti prsnega koša in jakosti mišic, ki sodelujejo pri dihanju, zato je razumljivo, da imajo večjo vitalno, kapaciteto pljuč zlasti tisti športniki, ki si s svojim športom krepijo prsni koš, na primer plavalci, veslači ipd. Vitalno kapaciteto merimo s posebno napravo, spirometrom. Za razvoj dihalnih mišic so potrebne posebne telesne vaje, tako imenovane dihalne vaje, pa tudi različne igre in športi na čistem zraku.

Page 10: Prva pomoc

10 TEČAJ PRVE POMOČI

MIŠIČNO TKIVO

1. SPLOŠNO O MIŠICAH

Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela. Mišica se lahko iztegne, napne ali skrči. Z delom in telovadbo lahko mišice krepimo in razvijamo.Gladke mišice so mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje. Krožna mišica zapira in odpira odprtino. Progaste ali skeletne mišice se krčijo po človekovi volji. Skeletne mišice so iz mišičnih vlaken, ki so z vezivom povezana v manjše in večje snopiče. Vsako mišico obdaja vezivna ovojnica, ki se na koncu mišice nadaljuje v kito ali v aponevrozo. Kite imajo obliko trakov ali vrvi, aponevroze pa so ploščate. Kite in aponevroze pripenjajo mišice na kosti.

V telesu je 600 mišic različnih velikosti in oblik. Mišice trupa so ploščate, v udih pa so vretenaste. Zelo raznoliko je tudi poimenovanje mišic; lahko jih imenujemo po obliki (dvoglave, triglave, trikotne, štirikotne, krožne), po okolišu, v katerem so (obrazne, vratne, ramenske, kolčne) ali pa po njihovem delovanju (upogibalke, obračalke, dvigalke). Nekatere mišice imajo tudi posebna imena (trebušna prepona).

2. DELOVANJE MIŠIC

Vsaka mišica premika tisti sklep, prek katerega poteka z ene kosti na drugo. Mišica opravlja delo tako, da se na živčno pobudo skrči in skrajša, pri čemer se tudi zadebeli in postane trša ter bolj napeta kot v mirovanju. Ko živčna pobuda preneha, se mišica sprosti in postane ohlapnejša. Za skrčenje potrebuje energijo, ki se sprošča zlasti pri izgorevanju ogljikovih hidratov (glukoze) v mišici. Ko se mišica skrči, glukoza razpade najprej v mlečno kislino, ki je vir energije, nato pa oksidira (spoji se s kisikom) ter razpade v vodo in ogljikov dioksid. Pri tej reakciji se sprošča toplotna energija, ki daje telesu določeno temperaturo. Pri razkroju mlečne kisline se razkroji samo del le-te, drugi del pa se spet spoji v glukozo, ki spet postane vir energije za krčenje.

Mišičje je glavni porabnik energije v telesu in za mišično delo porabimo večino zaužite hrane. Pri mišičnem delu se sprošča tudi mnogo toplote, ki greje telo in omogoča kemične procese v vseh telesnih celicah.

3. UTRUJENOST MIŠICE

Pri razpadu glukoze se torej tvori mlečna kislina, ki s pomočjo kisika oksidira in razpade v vodo in CO2. Če pa telo mišici ne zagotovi dovolj kisika (napori in hitro delovanje), ki je potreben za razkroj

mlečne kisline, pa se le-ta v mišici začenja kopičiti. Mlečna kislina je za mišico strup, ki v preveliki količini povzroči ohromitev mišice in povzroča bolečino. Ko mišica miruje, se zopet v določenem časovnem obdobju zagotovi dovolj kisika, ki omogoči razkroj odvečne kisline in mišica spet postane normalno delujoča.

Page 11: Prva pomoc

11 TEČAJ PRVE POMOČI

PREBAVNI TRAKT

Prebavni trakt je sistem organov , ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke. K prebavnemu traktu prištevamo:

ustno votlino; žrelo; požiralnik; želodec; tanko črevo; debelo črevo;

Hrana potuje po prebavnem traktu s pomočjo valovanja gladkih mišic - peristaltike. V prebavni trakt izločajo svoje izločke prebavne žleze:

ustne slinavke v ustno votlino; trebušna slinavka v tanko črevo; jetra izločajo žolč v tanko črevo;

1. USTNA VOTLINA

Zobje hrano prežvečijo (mehanski način razgradnje hrane) in jo zmešajo s slino (kemični način razgradnje hrane). V slini je prisoten encim amilaza, ki začne razgradnjo škroba (ogljikovih hidratov) v sladkorje. Vsako kepico s slino zmehčane hrane, imenovano grižljaj, nato pogoltnemo. S krčenjem (peristaltiko) požiralnik potisne grižljaj v želodec.

2. ŽRELO IN POŽIRALNIK

Iz ust gre prežvečena hrana skozi žrelo po požiralniku v želodec. Žrelo je prostor med ustno votlino in požiralnikom, v zvezi pa je tudi z nosno votlino, s sapnikom in srednjim ušesom. Sapnikov poklopec skrbi, da pri požiranju hrana ne zaide v sapnik, mehko nebo pa zapre pot v nosno votlino. Če med požiranjem dihamo, oziroma govorimo ali se smejimo, se lahko zgodi, da zaide drobec hrane ali kapljica tekočine v sapnik. Sapnik se temu takoj upre z močnim kašljanjem in spravi tujek iz sebe. Nevarnost se pojavi pri otrocih, ki v usta dajejo gladke predmete (bonbone, kroglice), ki med skakanjem ali smejanjem lahko zdrsnejo v sapnik in dalje do pljuč, kar lahko privede tudi do smrti.

Požiralnik je za palec široka cev, ki poteka skozi prsno votlino in predre prepono. Njegove stene so iz gladkih mišic, ki so razporejene krožno in vzdolžno, na notranji steni požiralnika pa se nahaja sluznica.

3. ŽELODEC

Želodčni sok med drugim vsebuje: Pepsin je aktivna oblika želodčnega encima, ki beljakovine

razcepi v preprostejše enote. Lipaza je encim, ki razcepi maščobe v glicerol in

maščobne kisline. Solna kislina nastaja v želodčni sluznici in je potrebna za

delovanje pepsina, hkrati pa uničuje bakterije kot sta tifus in griža. V želodčni sluznici želodčne žleze izločijo dnevno približno 3 litre želodčnega soka, ki hrano prebavijo v 3-5 urah, odvisno od hrane. Med prebavljanjem hrane se mišice v trebušni steni neprestano krčijo in z mešanjem hrane pospešujejo prebavo. Mišična zapiralka na koncu želodca in pred vstopom v dvanajstnik se imenuje vratar – pilorus, katerega naloga je zapiranje prehoda v dvanajstnik, in ko je čas, ga odpre.

4. DVANAJSTERNIK

Lipaza, encim trebušne slinavke, cepi maščobe v glicerol in maščobne kisline. Amilaza, tudi encim trebušne slinavke (pankreas), pa cepi škrob naprej v maltozo (disaharid). Tripsin in himotripsin sta zelo aktivna encima

Page 12: Prva pomoc

12 TEČAJ PRVE POMOČI

trebušne slinavke, ki cepita beljakovine v polipeptide in peptide. Zato je zelo pomemebno, da je trebušna slinavka zdrava!

5. JETRA

Jetra so največja žleza telesa in eden najvitalnejših organov človeškega telesa. So svojevrstna tovarna najrazličnejših snovi, ki so za telo nepogrešljive oziroma so potrebne za razgradnjo drugih snovi. Med drugim so jetra zadolžena za: Presnovo ogljikovih hidratov: Jetra imajo pomembno vlogo

uravnavanja glukoze v krvi, saj jo shranjujejo, presnavljajo oziroma jo izdelujejo na podlagi aminokislin, glicerola in laktoze.

Presnovo maščobnih kislin, sinteza holesterola, sinteza lipoproteinov (prenos maščob iz jeter v maščobno tkivo), sinteza maščob iz ogljikovih hidratov, sinteza maščob iz beljakovin, iz nasičenih maščob tvori nenasičene maščobe.

In najpomembnejše – presnova proteinov: Jetra predelajo 50 – 100g proteinov dnevno. Skladiščenje krvi, vode, železa v obliki feritinov, shranjevanje vitaminov A, D, E, K in B12 Razstrupljanje telesa, ki iz krvnega obtoka filtrira nevarne strupe, kot so zdravila, alkohol in podobno. Vse

odvečne snovi se potem izločijo preko žolčnika v tanko črevo. Izločanje žolčne kisline v tanko črevo;V človeškem organizmu so jetra nenadomestljiv organ, tako da so bolezni tega organa pogosto smrtonosne. Kljub temu pa imajo, bolj kot katerikoli organ, zelo dobro sposobnost obnavljanja in regeneracije.

6. ŽOLČNIK IN TREBUŠNA SLINAVKA V tankem črevesu razgrajujejo sokovi trebušne slinavke, žolča in črevesni sokovi hrano v kemične spojine, ki se nato vsrkajo v krvni obtok in porabijo v celicah organizma. Trebušna slinavka (pancreas) izloča prebavni sok, ko hrana prispe v zgornji del prebavil. Ta sok je bogat z encimi, ki razgrajujejo beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate in nukleinske kisline, vsebuje pa tudi natrijev bikarbonat, ki nevtralizira želodčno kislino. Povedati moramo, da mora biti milje v želodcu kislega pH (kislo okolje), v tankem črevesju pa alkalnega - lužnatega pH (bazično okolje). Encimi se izločajo v mrežje vodov, ki se zlivajo v skupen pankreasni vod ter po njem dosežejo dvanajstnik. Stičišče med vodom trebušne slinavke, vodom žolča in dvanajstnikom imenujemo Vaterova ampula.

7. TANKO ČREVO

Ko se hrana v želodcu do neke mere prebavi, prehaja v tanko črevo, ki je pri odraslem človeku dolgo okoli 5 m. Encimi, ki jih izločajo žleze v črevesni steni pretvarjajo sladkorje v najpreprostejše sladkorje. Encimi iz žleze v želodčni sluznici (steni). dokončno razcepijo velike peptide v manjše in nato v posamezne aminokislin e. Hrana se v tankem črevesu dokončno razgradi in skoraj vse hranljive snovi se vsrkavajo skozi črevesne stene. Tanko črevo sestavljajo 3 deli: dvanajstnik, tešče črevo in vito črevo. Tešče in vito črevo sta daljša in zavita odseka; tešče črevo je širše in nekoliko krajše kot vito črevo in ima debelejšo steno. Notranja stena tankega črevesa je prekrita s prstkom podobnimi črevesnimi resicami. V tankem črevesu razgrajujejo sokovi trebušne slinavke, žolča in črevesni sokovi hrano v kemične spojine, ki se nato vsrkajo v krvni obtok in porabijo v celicah organizma.

8. DEBELO ČREVO

Še vedno ne v celoti prebavljena hrana sedaj iz tankega vstopa v debelo črevo na desni strani trebuha, kjer njegova sluznica posrka vodo in soli. Začenja se s slepim črevesom, ki ima črvast izrastek – slepič. Slepič je pri človeku zakrnel organ, v njem mikrobi pogosto povzročajo vnetje, ki ga občutimo kot hudo bolečino v desnem spodnjem delu trebuha. Več milijard koristnih bakterij v debelem črevesu proizvaja vitamine K in B ter pline, kot so vodik, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in metan.

Page 13: Prva pomoc

13 TEČAJ PRVE POMOČI

Sluznica debelega črevesa izloča sluz, ki vlaži njegovo notranjost in lajša premikanje blata. Sluz vsebuje protitelesa, ki varujejo pred boleznimi. Natrij, klor in voda se vsrkavajo skozi notranjo sluznico debelega črevesa v krvni obtok (klor povzroča raka). Blato se tako osuši. V zameno za natrij (Na) in klor (Cl), pa se izločajo bikarbonati in kalij (K). Vlaknine, zelo pomemben del vsakodnevne prehrane, so neprebavljive snovi rastlinskega izvora. Tvorijo maso blata in spodbujajo učinkovito delovanje debelega črevesa. S tem, da upočasnijo vsrka vanje sladkorjev, uravnavajo tudi njihovo raven v krvi. Vlaknine se vežejo tudi s holesterolom in žolčnimi kislinami, ki nastanejo iz holesterola in tako znižujejo tudi vrednost maščob v krvi. Topne vlaknine, npr. pektin, se v debelem črevesu delno razgradijo, netopne vlaknine, kot npr. celuloza, pa gredo skozenj nespremenjene. Vlaknine pa se lahko vežejo tudi s pomembnimi rudninami (minerali) kot so: železo, cink, magnezij in kalcij, zato naj pazijo pri prehrani predvsem vegetarijanci. Če uživajo preveč vlaknin, telo teh rudnin ne bo moglo absorbirati. To pa je lahko vzrok mnogih, tudi težjih bolezni. V tankem in debelem črevesu živi več milijonov bakterij, ki so običajno neškodljive, če se ne razširijo v druge dele telesa. Hranijo se z neprebavljenimi vlakni v blatu in tako zmanjšujejo njegovo količino. Ob izpraznitvi črevesa približno 1/3 blata sestavljajo prav te, dobrodejne bakterije.

Page 14: Prva pomoc

14 TEČAJ PRVE POMOČI

KRVNI OBTOK

1. OSNOVNI POJMI KRVNEGA OBTOKA

Vsi telesni organi potrebujejo neprestano novih snovi, iz katerih črpajo energijo za svoje delovanje. V prebavilih se hrana tako predela, da jo celice lahko uporabljajo. Te predelane, oziroma prebavljene snovi jemlje iz prebavil kri in jih dobavlja predvsem mišicam, pa tudi drugim organom. Prav tako jemlje kri v pljučih iz vdihanega zraka kisik in ga oddaja celicam. Hkrati pa pobira kri iz celic razkrojnine, ki so "odpadni material" delovanja in so celicam odveč, celo škodljive. Kri odlaga razkrojnine deloma v pljučih (ogljikov dioksid in nekaj vode), mnogo več v koži (v znojnice), nekaj pa jih izloči skozi ledvice. Kri je torej prometno sredstvo, ki dovaža celicam potrebne snovi, nepotrebne pa odvaža. Kri je pomembna tudi zato, ker so v njej mnoge obrambne snovi, ki varujejo telo pred škodljivimi vplivi mikrobov ali pa mikrobe celo uničujejo.

V telesu odraslega človeka se stalno pretaka okoli 5-6 litrov krvi. Njen tekoči del je rumenkast in ga imenujemo krvna plazma, v njej pa so prisotna: rdeča krvna telesca ali eritrociti, ki v teku razvoja izgubijo jedro. Eritrociti so pomembni,

ker nase vežejo kisik in ogljikov dioksid in s tem prenašajo ta dva plina po telesu. Eritrociti so rdeči zaradi hemoglobina;

bela krvna telesca ali levkociti so večje, brezbarvne celice z jedrom, zadolžene za obrambo telesa pred mikrobi. Nimajo stalne oblike in jih je mnogo manj kot eritrocitov. Njihovo število se navadno poveča med prebavljanjem, po napornem mišičnem delu in zlasti pri nekaterih nalezljivih boleznih. Levkociti nastajajo v kostnem mozgu, v vranici in v bezgavkah;

krvne ploščice ali trombociti so najmanjše krvne celice in sodelujejo pri strjevanju; (koagulaciji) krvi. Če izteka kri iz krvne žile, na primer ob ranitvah, se njeni trombociti razbijejo. Zaradi snovi, ki so v njih, se določena krvna beljakovina strdi v nitje. Med to nitje se zapletejo vse krvne celice. Naredi se tako imenovana krvna pogača. Pretrgana krvna žilica se z njo zamaši in kri tedaj preneha teči iz žile. Serum je krvna plazma brez beljakovine, ki se je pri strjevanju izločila.

V krvni plazmi so raztopljene tudi razne beljakovine, sladkor, organske in anorganske snovi (kuhinjska sol);

Glavni deli krvnega obtoka: Krvne žile; Srce; Ledvica;

2. SRCE

Srce leži v prsni votlini, nekoliko poševno med obema pljučnima kriloma in je pravzaprav votla mišica. Mišice srca so sicer prečno progaste, vendar nekoliko drugačne kot mišice na kosteh. Delujejo brez naše volje in zavesti. Srce je vzdolž predeljeno v dve polovici: desna in leva. Obe polovici sta med seboj popolnoma ločeni, vsako od polovic pa razpolavlja prečna stena, ki deli zgornji preddvor in spodnji prekat. Odprtino v tej steni zapirajo srčne zaklopke.

Srčne zaklopke so pripete s tankimi nitmi na notranjo steno prekata. Zato se odpirajo le navzdol. Kri torej lahko teče le v eni smeri, to je iz preddvora v prekat, narobe pa ne. Če kri iz prekata pritisne na zaklopke, se odprtina zapre. Nitke preprečijo, da bi se zaklopke vzbočile proti preddvoru. Zaklopke so tudi na korenu žil, v katere vstopa kri iz srca.

Aktivnost srca delimo na: Električno – delovanje tkiva, ki zagotavlja in dovaja električne impulze posameznim delom srca; Mehansko – krčenje mišice;Električni impulzi, ki krčijo srce prihajajo iz električnih vlaken na srcu samem, torej srce ni kontrolirano s pomočjo možganov. Srce se krči tako, da se najprej skrčita preddvora, nato prekata, zatem sledi kratek počitek. Tako

Page 15: Prva pomoc

15 TEČAJ PRVE POMOČI

zaporedje se lahko vrši zato, ker živec, ki zagotavlja električne impulze prekatu potuje skozi tkivo, ki za impulz zakasni.Ko se stisneta preddvora, potisneta kri v prekata. Ko se stisneta prekata, vstopi kri v žile. V levi polovici je vedno kri, bogata s kisikom (svetlo rdeča arterijska kri), v desni polovici pa je temnejša kri z manj kisika, in več ogljikovega dioksida - venska kri.

Page 16: Prva pomoc

16 TEČAJ PRVE POMOČI

NENADNA OBOLENJA

1. ŠOK

Je resno in nevarno stanje, edino znamenje hude notranje krvavitve.Znaki: - blede ustnice- pomodreli prsti- hladna in potna koža, zlasti na čelu, obrazu in dlaneh- hiter in slabše tipljiv utrip- hitro dihanje- apatičnost- žeja- bruhanjeUkrepi:- poškodovanec mora ležati vodoravno z dvignjenimi nogami, da možgani dobijo dovolj krvi;- omogočiti poškodovancu svež zrak (potrebno odpeti pas, kravato…)- ustavitev krvavitve- imobilizacija poškodovanih udov- klic 112- poškodovancu ne smemo dajati pijače v večjih količinah zaradi možnosti bruhanja. Piti mu

moramo dati v požirkih oziroma samo vlažiti ustnice- Skrajni ukrep je avto-transfuzija: Noge in roke močneje povežemo, tako za kri stisnemo v

vitalne dele telesa;Vzroki šoka:- Šok nastane pri vseh hujših poškodbah, povezanih z zunanjo ali notranjo krvavitvijo;- Najpogosteje pri poškodbah oprsja, trebuha, opeklinah in poškodbi spodnjih udov;- Glavna vzroka sta huda bolečina in izguba krvi;- Šok se lahko razvije takoj po poškodbi oziroma po določenem času;

2. NEZAVEST

Je stanje, ko ponesrečenec diha, vendar se ne odziva na dražljaje iz okolice. Tako stanje je zelo resen pojav in je v mnogih primerih znamenje smrtne nevarnosti;Vzroki:- Poškodba glave (padec, udarec s topim predmetom…)- Omedlevica- Pijanost- Božjastni napad – epilepsija- Prevelika izguba krvi- Astmatični napad – pomanjkanje kisika v možganih- Možganska kap- Zastrupitve- Sladkorni šok pri sladkornih bolnikih- Kome (diabetična, hipoglikemična, hipo)- Srčna kapPomembno je da od očevidcev oziroma prisotnih izvemo, kaj se je zgodilo. Na ta način bomo lažje in učinkoviteje ukrepali:- Kaj se je zgodilo (padec, udarec v glavo…)- Kakšna boleznska znamenja je kazal ponesrečenec, preden je padel v nezavest (slabost, krči,

bruhanje…);- Kako je nezavest nastala (takoj, počasi padal v nezavest…)Ukrepi:- Ponesrečenca damo v položaj za nezavestne. Nosečnice obrnemo na levi bok – po desni strani

telesa teče vena, katero bi v primeru, da nosečnico obrnemo na desni bok, plod lahko stisnil in ustavil prekrvavitev. V arteriji je večji tlak in je možnost, da plod prepreči prekrvavitev manjša;

- Previdno pregledamo glavo (iščemo obtolčenine, podpludbe, brvavitve…)- Preverimo prisotnost alkohola v ponesrečenčevi sapi;

Page 17: Prva pomoc

17 TEČAJ PRVE POMOČI

- V prisotnosti prič preglej žepe zaradi možnih zdravil, navodil če je epileptik, sladkorni bolnik…

- Pokličemo 112-

3. SRČNA KAP

Zaradi prehranjevalnih navad in ostalih razvad (cigareti, mastna hrana, zvišan krvni tlak, prekomerna teža, sladkorna bolezem) se v srcu in žilah nakopičijo maščobne obloge. Zaradi zmanjšanega obsega žile na tem mestu je zmanjšan pretok krvi oziroma se žila zamaši. Del srca oziroma žile, ki ni ustrezno prehranjen tako odmre. Taka poškodba je trajna in nepopravljiva.Znaki:- Tiščoča ali pekoča bolečina za prsnico, ki se lahko širi v levo ramo, v vrat ali celo v spodnjo

čeljust (angina pektoris)- Bledost, težka sapa, motnje zavesti;- Bruhanje- Pogosto pride tudi do zastoja srca in dihanja;Prva pomoč:- Bolnik mora takoj leči in mirno ležati;- Odpeti pas, ovratnik in sprostiti obleko;- Če ima pri sebi predpisane tablete nitroglicerina, mu dve tableti položi pod jezik v razmaku 5

minut. Pri motnji zavesti mu tablet ne dajemo;- Pokličemo 112- Z bolnikom naj gre tudi eden od svojcev, s seboj pa naj vzame razpoložljivo medicinsko

dokumentacijo;- Če pride do zastoja srca in dihanja začnemo z oživljanjem;

4. MOŽGANSKA KAP

Nastane pri zamašitvi oziroma pri krvavitvi katere od možganskih žil.Znaki: - Nenadna in nagla nezavest;- Oči so obrnjene navzgor ali vstran;- Obraz je običajno zaripel in rdeč, včasih bled;- Hropeče dihanje;- Počasen utrip srca;- Obraz se po eni strani ponavadi obesi;- Bolnik običajno po eni strani ohromi (roka in noga ohlapno visita);Prva pomoč:- Bolnika položimo v ležeč položaj;- Omogočimo lažje dihanje (odpnemo ovratnik, pas, odpremo okna…)- Odstranimo umetne zobe;- Bolnika damo v položaj za nezavestnega;- Pokličemo 112;

5. ASTMATIČNI NAPAD

Največkrat zaradi alergične reakcije na določene snovi v naši okolici. Astmatiki imajo težave pri izdihu, kar se kaže v piskajoči sapi.Prva pomoč:- Če je mogoče, mu damo zdravilo v obliki razpršila;- Polsedeči položaj;- Omogočimo lažje dihanje (odpnemo ovratnik, pas, odpremo okna…)- Pokličemo 112

6. EPILEPSIJA

- Bolnik izgubi nadzor nad telesom in včasih čudno krikne;- V primeru nezavesti je le-ta globoka;- Bled obraz;- Škrtanje z zobmi;- Na ustih se pogosto pojavi pena, ki je lahko tudi krvava zaradi ugriza v jezik ali ustnice;- Telo mu stresajo sunkoviti krči;- Krči mu pačijo obraz in ustavljajo hrepeče dihanje;

Page 18: Prva pomoc

18 TEČAJ PRVE POMOČI

Prva pomoč:- Zavarovanje glave, da si jo med krči ne poškoduje – podložimo z kosom obleke ali podobno;- Poizkusimo preprečiti poškodbe rok in nog;- Preprečimo poškodbe ustne votline (poškodba jezika, ustnic). To izvedemo tako, da mu v

usta damo trši predmet;- Po napadu je poškodovanca potrebno pregledati zaradi morebitnih poškodb;

7. VNETJE SLEPIČA

Bolečina v trebuhu, najprej v zgornjem delu, potem se bolečina razširi po vsem trebuhu. Po 6-10 urah pa so bolečine najhujše v spodnjem desnem delu trebuha, kjer se slepič nahaja;Znaki:- Slabost v želodcu, spahovanje, bruhanje;- Zvišana telesna temperatura;- Vetrovi in blato navadno izostaneta;

8. POČEN ŽELODEC

Silovita bolečina v zgornjem delu trebuha, podobno sunku z nožem. Bolečina je zelo močna, bolnik se uleže, zvije v pasu in stoka oziroma vpije.Znaki:9. Zgornji del trebuha je boleč na pritisk in kmalu postane trd;Prva pomoč:10. TAKOJ KLIC 11211. Bolnik ne sme hoditi;12. Bolnik naj leži na hrbtu, noge ima upognjene v kolkih in kolenu, glavo dvignjeno;13. STROGO PREPOVEDANO DAJANJE VODE, HRANE ALI ZDRAVIL;14. Na trebuh daj mrzle obkladke;

9. OSTALA NENADNA TREBUŠNA OBOLENJA

Med ostala nenadna trebušna obolenja spadajo tudi razna vnetja v trebušni votlini. Vzrokov za to je lahko več, med drugim vnetja zaradi zaprtja črevesja, ki nastanejo zaradi prehrane. Naraščajoča pa so tudi vnetja zaradi poškodb pri padcih na trebuh, brcah ali poškodbah pri delu. Pri takih poškodbah lahko pride tudi do poškodb vranice, pretrganega črevesja in notranje zastrupitve.

Page 19: Prva pomoc

19 TEČAJ PRVE POMOČI

Viri:www.upt.pitt.edu/ ntress/Photos.htmhttp://med.over.net/za_bolnike/izbira_nase_telo.htm

položaji za PP: www.medtrng.com/ Fm21_11/fm211_2.htmwww.firstaid.ie/ tip_shock.htm