Proseminarska naloga: Župnijska cerkev sv. Mavra, Izola. Sedeča Madonna v cerkvi Marije Alietske. Vottore Carpaccio, Sacra Conversazione

7/24/2019 Proseminarska naloga: upnijska cerkev sv. Mavra, Izola. Sedea Madonna v cerkvi Marije Alietske. Vottore Carpa

1/15

Univerza v Ljubljani

Filozofka fakulteta

Oddelek za umetnostno zgodovino

Zala Kri !

! upnijska cerkev sv. Mavra, Izola

Sede "a Madonna v cerkvi Marje AlietskeVittore Carpaccio, Sacra Conversazione

Proseminarska naloga

Mentorica: doc. dr. Helena Sera ! in

Ljubljana, 2015


2/15

Kazalo

" upnijska cerkev sv. Mavra, Izola 3

Slikovno gradivo 9

Bibliografija 10Viri slikovnega gradiva 10

Madonna z detetom 11

Viri in literatura 13

Sacra conversazione (Marija z detetom na prestolu s svetniki) 14

Viri in literatura 15

2


3/15

! upnijska cerkev sv. Mavra, Izola

OPIS

" upnijska cerkev sv. Mavra stoji na najvi # ji to $ki starega dela mesta, nekdanjega srednjeve #kega

otoka Izola. Triladijska bazilika je krita z dvokapno streho, obe njeni stranski ladji, pa imata po #tiri

razli $no globoke kapele, kar nakazuje na to, da je $as njihovega nastanka razli $en in so

najverjetneje produkt kasnej #ih prezidav. Na vzhodni strani se cerkev zaklju $uje z ravno

zaklju $enim korom. V cerkev z zahodne strani vodijo trije portali, s severne je vstop mo ! en skozi

eno izmed kapel v stranski ladji ter skozi prizidek ob koru, na ju ! ni strani pa se po nekaj stopnicah

lahko povzpnemo do vrat, ki v cerkev vodijo skozi prizidek ob koru.

Neoromanska fasada cerkve, pobarvana z izmenjujo $imi horizontalnimi trakovi oran ! ne (nekoliko

tanj #i) in breskove barve (debelej #i trakovi), ima obliko paladijevske fasade, s tremi okenskimi

osmi. Vertikalno je $lenjena s pilastri, ki lo $ujejo fasado glavne ladje od fasade stranskih ladij, ter

stojijo tudi na skrajni levi in desni strani fasade (na stranskih ladjah). Okra #eni so z okrasom iz

#tuka, ter stojijo na nizkih podstavkih. Pod streho je stopnjevani, dekorativno nazob $ani zidec.

Stranska portala sta nekoliko manj #a od glavnega, zaklju $ujeta se s polkro ! nim $elom, ki je

nekoliko poglobljen v samo fasado, ter sta obdana z okrasom v obliki vrvi, ki se na vrhu zaklju $ujez manj #im sklepnikom. Osrednji portal, ki ima prav tako polkro ! no $elo ter je obdan z okrasom, ki

spominja na vrv, pa stoji pod nadstre #kom. Ta se na vrhu zaklju $uje trikotno, pod streho ima enak

stre #ni zidec kot preostali del fasade, stoji pa na dveh stebrih, s korintskimi kapiteli. Vsi trije portali

imajo v zgornjem levem in desnem kotu v kamnu upodobljen kri ! v krogu. Nad glavnim portalom

stoji rozeta, nad portaloma stranskih ladij pa slepa medaljona. Na sami zunanj #$ini cerkve najdemo

tri table z napisi. Dve enaki, na severni in ju ! ni fasadi, z napisom SACRATO, ter tablo nad vrati,

ki vodijo v prizidek ob koru s severne strani, z napisom, ki pri $a o posvetitvi cerkve s strani

koprskega #kofa Tommasa Stella 10. avgusta leta 1553. Na ju ! ni strani cerkve je mo $ na zunanji

strani opaziti tudi opornik.

Glavno ladjo v notranjosti od vsake stranske ladje lo $uje niz #estih arkad, ki slonijo na petih stebrih

in dveh polstebrih, ti pa imajo toskanske kapitele. Nad arkadnim nadstropjem glavne ladje se

dviguje svetlobno nadstropje s #tirimi segmentnimi okni na vsaki strani, ritem katerih pa ne sledi

ritmu arkad. Strop ladje je obokan z zrcalnim obokom s sosvodnicami nad okni, medtem ko je obok

v stranskih ladjah kri ! ni. Na vzhodu se cerkev zaklju $uje z razpotegnjenim korom, tlak katerega je

za vi #ino petih stopnic vi # ji od ladijskega dela cerkve, njegova globina pa je prav tako rezultat3


4/15

kasnej #e dogradnje. Kor je ravno zaklju $en, razdeljen na dve obo $ni poli, ter ima na vsaki stranici

#e prizidek. Zahodna obo $na pola je pokrita s plitko kupolo, strop vzhodne je raven, sledi mu pa #e

plitek oltarni prostor. Prizidka na ju ! ni strani se dr ! i #e en manj #i prizidek, s stopnicami na zunanji

strani, ki vodijo na ulico, prizidek na severni strani pa je razdeljen v ve $ prostorov in ima prav tako

izhod - ta vodi na trg pred cerkvijo.

Pred cerkvijo, lo $eno od samega cerkvenega objekta stoji samostoje $i zvonik, v osi zahodne fasade,

visok 30 metrov, kvadratnega tlorisa. Vanj z vzhodne strani vodi portal s #ilastim zaklju $kom.

Zgrajen je iz kamnitih blokov pe #$enjaka, ter je bil na vrhu kasneje (v 16. stoletju) #e dograjen z

nadstropjem, katero se na vse #tiri strani odpira z biforami.

Barokizirana notranjost cerkve je zelo bogata. Ima deset oltarjev. V levi stranski ladji so to oltarji

Sv. Ane, Joahima in Marije, kapela Karmelske Matere Bo ! je s $ude ! i (to kapelo pokriva ovalna

kupola), kapela Lur #ka votlina s kipom Lur #ke Marije ter oltar Marije z detetom in svetniki, na

vzhodu pa se ladja zaklju $uje z oltarjem s tabernakljem, ki je bil sem prenesen z Bernardina. V

desni stranski ladji se vrstijo oltar Marije z detetom na prestolu med sv. Jo ! efom in Nikolajem, oltar

sv. Bo #tjana, oltar sv. Roka ter na vzhodni strani v zaklju $ku ladje oltar Bo ! jega groba s krstilnim

kamnom. V prezbiteriju stoji glavni oltar sv. Mavra.

Notranjost cerkve, ki so ji bili novi oltarji in obokanje dodani ob predelavi v $asu baroka, skriva

dela predvsem priznanih in vodilnih slikarjev na platno 16. in 17. stoletja s podro $ ja Benetk.Milo #$ina sv. Lovrenca (1545-1563) in %ude ! sv. Cite (1545-1563), sta deli, ki so jo poprej zmotno

pripisovali furlanskemu slikarju Antoniu Carneu, a danes ti dve sliki povezujejo z najo ! jim krogom

Bernarda Strozzija, slikarja, ki je v Benetke v 30. letih 17. stoletja pri #el iz Genove. Prva slika

prikazuje sv. Lovrenca, ki na ukaz pape ! a Siksta II. (ki je poleg sv. Mavra in sv. Donata eden od

zavetnikov izolske ! upnije) med reve ! e deli cerkveno premo ! enje, da se ga ne bi polastil cesar

Valerijan, ki je kristjane preganjal. Druga slika, %ude ! sv. Cite, prav tako kot prva prikazuje

usmiljenost in dobroto. Sv. Cita je upodobljena po tem, ko je med reve ! e razdelila kruh svojega

gospodarja, in jo ta povpra #a kam neki je kruh izginil. Ko je Cita razprostrla prt, v katerem je poprej

nosil kruh, je bil ta poln cvetlic. Pri obeh slikah najdemo ina $ice motiva pri slikah Strozzija, kar

potrjuje tezo, da je umetnik teh slik, verjetno Strozzijev sodelavec, dobro poznal dela tega

bene #kega mojstra.

Slika Ro ! novenska Marija (1589), katere avtor je neznan in sta jo cerkvi podarili dru ! ini Carlin in

Contesini, prikazuje motiv legende dominikanskega izvora. Osrednji prizor zavzema Marija, ki

podaja ro ! ni venec sv. Katarini Sienski, v naro $ ju pa dr ! i Jezusa, ki ro ! ni venec izro $a sv.

Dominiku. Nad obema figurama leti #est angelov, ki v rokah prav tako dr ! ijo ro ! ne vence, ter na4


5/15

Marijo z detetom trosijo vrtnice. Okrog osrednjega prizora si v pravokotnih poljih sledijo prizori

posameznih skrivnosti ro ! nega venca.

Sliko v prvem oltarju severne stanske ladje, Marija z detetom na prestolu med sv. Jo ! efom in

Nikolajem (1537) (motiv sacra conversazione), je naslikal Girolamo da Santacroce, in je edino

podpisano in datirano delo tega umetnika na obmo $ ju slovenskega primorja. Na sliki Marija z

Jezusom sedi na bogato okra #enem prestolu, dete pa ima desno roko v gesti blagoslavljanja. Na dnu

stopnic, na levi strani, stoji sv. Jo ! ef s cveto $o palico, na desni pa v #kofovskem obla $ilu sv. Nikolaj

iz Barija, ki v roki dr ! i zlata jabolka. Na stopnicah, ki vodijo do prestola sedi angel muzikant, ki

igra na lutnjo. Prav tako v severni ladji se nahaja slika Marija z detetom in svetnika (sv. Rok, sv.

Bo#tjan) in donatorja, ki je delo Zorzija Venture in je poleg tega, da je podpisana, tudi datirana

(1603). V tej ladji najdemo tudi sliko Prenos Kristusovega trupla, ki prikazuje trenutek, ko snamejo

Kristusovo truplo s kri ! a, preden ga polo ! ijo v grob. Delo je datirano leta 1582 in je delo slikarja

Palme mlaj #ega. Sv. Bo #tjan (17. stoletje) je najverjetneje delo u $enke bene #kega renesan $nega

slikarja Tiziana Vecellija, Irene di Spilinbergo. Lik sv. Bo #tjana, ki stoji v rahlem loku, je postavljen

pred temno ozadje.

V kapeli ju ! ne ladje stoji slika Marija s pasom (1670, Francesco Minotto), na kateri so poleg Marije

z detetom #e sv. Toma ! Akvinski, sv. Avgu #tin, Anton Pu #$avnik, Klara in Anton Padovanski. Sliko

pripisujejo slikarju Francescu Minottu. Prav tako v ju ! ni ladji, na steni v kapeli Karmelske matere bo ! je s $ude ! i stojita sliki preroka Elija, obkro ! enega s svetopisemskimi osebami in sv. Mavra v

procesiji z novozaveznimi svetniki na drugi strani.

Na glavnem oltarju stoji slika Sv. Maver mu $enik in jo je leta 1581 naslikal Andrea Seccante.

Cerkev ima poslikan tudi strop ter stene glavne ladje. 1

OPREDELITEV AVTORSTVA, ! ASA, KRAJA IN OKOLI "! IN NASTANKA

Dana #nja cerkev je nastala na mestu svoje manj #e predhodnice o kateri pa ne vemo prav veliko - le

to, da je leta 1212 dobila pravico do kr #$evanja, leta 1303 pa je bila omenjena kot kolegiatna

cerkev. Proti sredini 16. stoletja njena velikost verjetno ni ve $ zadostovala potrebam ! upnije in so

tako manj #o cerkev podrli, ter za $eli z gradnjo nove, nastanek katere pa je zelo dobro dokumentiral

mestni notar Pietro Coppo. Tako so 15. junija, leta 1547 na mestu stare, za $eli z gradnjo ve $ je

Darko DAROVEC, Vesna KAMNIK KAJFE " , Martina VOVK, Med izolskimi spomeniki = Among the monuments1of Izola. Umetnostno-zgodovinski vodnik po umetnostni dedi !" ini Izole = art history guide to the cultural heritage of

Izola , Koper 2010, pp. 40-45. 5


6/15

cerkve, cerkve sv. Mavra, denar za gradnjo katere so prispevale izolske bratov #$ine in posamezne

dru ! ine.

Cerkev je zgradil bene #ki mojster Lunardo Mazzafuogo, ki je v gradnji sodeloval z uveljavljenim

koprskim tesarjem in stavbenikom Francescom da Colognem.

Kljub temu, da je gradnja cerkve s strani Pietra Coppa dobro dokumentirana in da o njeni

avtenti $nosti ne gre dvomiti, saj gre tu za pri $evanje o $ividca, pa se v zvezi s $asom dokon $anja

gradnje porajajo dvomi. Po Coppovih zapisih naj bi bila gradnja cerkve zaklju $ena ! e konec leta

1547 (natan $neje 14. decembra, ko so bila narejena in zaklenjena vrata), torej leta, ko se je

gradnja tudi za $ela. A na nasprotno ka ! e letnica posvetitve cerkve, ki je bila s strani koprskega

#kofa Tommasa Stella posve $ena #ele 10. avgusta leta 1553. Prav tako na druga $en $as zaklju $itve

ka! e zapis Paola Naldinija, ki kot datum zaklju $itve kora cerkve navaja letnico 1566 (mo ! no je, da

gre tukaj za napako, ali pa, da je Naldini letnico 1566 navedel zato, saj je tega leta prenehalo

#kofovanje #kofa Tommasa Stella v Kopru).

Cerkev je v 19. stoletju do ! ivela pove $avo prezbiterija, prav tako v 19. stoletju so ji bile dodane tudi

kapele v stranskih ladjah. Obok v ladji in segmentna okna pa so prav tako rezultat kasnej #ih

prezidav. 2

FORMALNA IN VSEBINSKA ANALIZA

Pri iskanju vzorov za cerkev sv. Mavra moramo pri njeni podobi odmisliti kasneje dozidane kapele

ob vzdol ! nih stranicah, spremenjeni kor in obok v ladji ter segmentna okna nad stranskimi ladjami.

Tako si moramo cerkev v prvotni podobi predstavljati kot preprosto neobokano baziliko

renesan $nih oblik, najverjetneje s pokon $nimi okni z lo $nimi zaklju $ki. Slavolok, ki je preproste

renesan $ne oblike, je verjetno ohranjen #e v prvotni obliki, na kar ka ! e oblika pilastrov s kapiteli v

vi#ini zidca, ki poteka nad arkadami ladji. Slavolok nam pomaga tudi pri dolo $itvi vi #ine prvotnega

stropa ladje. Kapeli na vzhodni strani stranskih ladji sta bili najverjetneje spremenjeni ob obokanju

stranskih ladij, a sta sicer v druga $ni obliki obstajali ! e od samega za $etka.

Ko imamo pred seboj prvotno podobo cerkve lahko tudi poi #$emo vzporednice z drugimi cerkvami

tega $asa in podro $ ja. Podobno zasnovane so tako naprimer cerkve S. Maria dei Carmini, S. Sofia in

S. Croce alla Giudecca, podobno longitudinalno zasnovo pa lahko najdemo v katedrali v Bellunu.

Samo &TEFANAC, Arhitektura izolske ! upnijske cerkve sv. Mavra v 16. stoletju, Zbornik za umetnostno zgodovino,2#tevilka 46, 2010, pp. 57-60.

6


7/15

Triladijskih bazilike pa najdemo tudi v sami Istri, to sta koprska stolnica in pa piranski sv. Jurij v

podobah iz 16. stoletja.

Predvidevamo lahko, da je bil neposredni vzor cerkvi sv. Mavra v Izoli prav S. Maria Maggiore, ki

je bila dokon $ana v 30. letih 16. stoletja. Obe cerkvi sta longitudinalno zasnovani, s #estimi

arkadami, le izvedba je zaradi razlike v obdobjih nekoliko druga $na. Prav tako bi bil lahko kor sv.

Mavra prvotno podoben koru Santa Maria Maggiore - torej s tridelno ravno zaklju $eno in banjasto

obokano zasnovo. Da je arhitekt sv. Mavra dobro poznal bene #ko arhitekturo ni dvomljivo, saj je bil

po rodu Bene $an, kar #e dodatno podkrepi tezo, da je sv. Maver neposredno zasnovan po vzoru S.

Marie Maggiore.

Cerkev sv. Mavra je bila spo $etka neobokana najverjetneje zaradi ekonomskih razlogov in pa

preproste gradnje. Edino kar pri sv. Mavru odstopa od drugih cerkva te oblike so toskanski kapiteli,

ki jih ne najdemo drugod (razen v cerkvi sv. &tefana v Montovunu konec 16. stoletja). Malo

verjetno je da so kapiteli v tej obliki nastali ob kasnej #ih predelavah. Morda so se ob gradnji za to

preprosto obliko kapitelov odlo $ili iz ekonomskih razlogov a tega ne moremo z gotovostjo trditi. 3

POSTAVITEV V PROSTOR IN ! AS IN OSTALO

Obliko cerkve sv. Mavra bi lahko za ta $as, sredo 16. stoletja, na kulturnem podro $ ju Benetk

ozna $ili za konzervativno, saj tu vse od poznega 15. stoletja prevladujejo predvsem centralno

zasnovane stavbe s kupolo ali pa kombinacije centralne in longitudinalne zasnove, od srede 16.

stoletja pa najdemo predvsem stavbe s palladijevsko zasnovo.

A kljub temu, da bazilikalni tip stavb ni prevladoval, ga ne moremo enostavno ozna $iti za

zastarelega, saj je bazilika eden osnovnih stavbnih tipov in je bil #e vedno aktualen tudi v prvi

polovici 16. stoletja, kar ka ! ejo cerkve S. Maria dei Carmini, S. Sofia in S. Croce alla Giudecca, ki

sta prav tako imeli podobno zasnovo, in pa longitudinalni tip katedrale v Bellunu. Triladijski

bazilikalni tip stavbe pa je bil od starokr #$anske pa do baro $ne dobe nekak #en kanonski tip stavbe

za katedrale in ! upnijske ter kolegiatne cerkve v Istri, na kar ka ! eta tudi koprska stolnica in piranski

sv. Jurij v podobi iz 16. stoletja, zato nas oblika sv. Mavra ne bi smela preve $ presenetiti.

Izolska ! upna cerkev je posebnega pomena, saj je prva cerkev v Istri narejena po vzorih bene #ke S.

Marie Maggiore in to le dobro desetletje po njenem nastanku. Arhitektura te bene #ke vzornice pa je

&TEGANAC 2010 (cit. n. 2), pp. 60-61.3

7


8/15

mo$no vplivala na arhitekturo cerkva v Istri, kot se ka ! e na primer pri cerkvi sv. &tefanu v

Motovunu ter nekaterih triladijskih cerkvah iz 17. in 18. stoletja (Fu #kulin, Labinci, " bandaj). 4

&TEFANAC 2010 (cit. n. 2), pp. 61-67.4

8


9/15

Slikovno gradivo

9

Slika 1: Izola, ! . c. sv. Mavra, fasada in zvonik

Slika 2: Izola, ! .c. sv. Mavra, notran #$in

Slika 3: tloris z vrisanim domnevnim obsegomcerkve v 16. stoletju


10/15

Bibliografija Samo &TEFANAC, Arhitektura izolske ! upnijske cerkve sv. Mavra v 16. stoletju, Zbornik za

umetnostno zgodovino , #tevilka 46, 2010, pp. 57-73.

Darko DAROVEC, Vesna KAMNIK KAJFE " , Martina VOVK, Med izolskimi spomeniki =

Among the monuments of Izola. Umetnostno-zgodovinski vodnik po umetnostni dedi !" ini Izole =

Art history guide to the cultural heritage of Izola , Koper 2010.

Stane BERNIK, Organizem slovenskih obmorskih mest. Koper, Izola, Piran . Ljubljana 1968.

Viri slikovnega gradivaSlika 1: http://www.izola.eu/libs/window_opener.php?title=Sv.Maver&img=http://www.izola.eu/

sites/izola_eu/silos//4a38f575956669702f2a162e8dedff90

Slika 2: Samo &TEFANAC, Izola, ! .c. sv. Mavra, notranj #$ina (Isola dIstria, parrocchiale di S.

Mauro, interno), in: Arhitektura izolske ! upnijske cerkve sv. Mavra v 16. stoletju, 2010, p. 59.

Slika 3: Samo &TEFANAC, Izola, ! . c. sv. Mavra, tloris z vrisanim domnevnim obsegom cerkve v

16. stoletju (Isola dIstria, parrocchiale di S. Mauro, planimetria con indicazione dellipotetico

perimetro della chiesa nel Cinquecento) in: Arhitektura izolske ! upnijske cerkve sv. Mavra v 16.

stoletju, 2010, p. 59.

10
http://www.izola.eu/libs/window_opener.php?title=Sv.Maver&img=http://www.izola.eu/sites/izola_eu/silos//4a38f575956669702f2a162e8dedff90


11/15

Madonna z detetom

tehnika: " tuk

mere: 170 cm

nahajali "# e: cerkev Marije Alietske, Manziolijev trg, Izola

datacija: za # etek ali prva polovica 14. stoletja

ohranjenost: dobra, restavrirano

Figuri madone in malega Jezusa, sede $ega na njenem levem kolenu, sta upodobljeni frontalno.

Otrok z desno roko blagoslavlja, Marija pa v dvignjeni desnici dr ! i zlato jabolko. Gube Marijine

tunike na njenem trupu so navpi $ne in vzporedne, njen pla #$, ki se nadaljuje v oglavnico, pa je v

zgornjem delu skorajda brez gub, v spodnjem delu pa so upodobljene skorajda vzporedne skledaste

gube, ki so dokaj globoko in mehko modelirane - na enak na $in je oblikovano tudi obla $ilo malega

Jezu #$ka. Obla $ilo otroka v Marijinem naro $ ju in njen pla #$ sta zlato rumene barve s tekstilnim

vzorcem med seboj nepovezanih kri ! nih rok v kombinaciji temnomodre barve in pozlate, na

notranji strani pa je Marijin pla #$ rde $e barve. Njena tunika je na delu pod prsmi kovinsko modra z

zlatimi pikami, na prsih pa zlata, z razli $no velikimi krogi, geometri $no razporejenimi okoli ve $ jega

kroga v sredini. Jezu #$kova tunika je nekoliko temnej #e modre barve in je okra #ena z motivi zlatih

rombov. Na glavi imata tako Marija kot njen otrok krono. Obstaja mo ! nost, da so izpod Marijinega

obla $ila na dnu nekdaj gledale konice $evljev.

Glede na frontalno upodobitev figur, polo ! aj otroka z razmaknjenimi koleni in oblikovanje draperije

bi lahko nastanek kipa datirali v $as romanike, a oblikovanje obrazov obeh figur, mehke valovite

gube Marijine oglavnice, polnoplasti $nost in proporcionalna kompozicija figur ter draperija pa ka ! e

nakazujejo $as nastanka v obdobju gotike. Na $as 14. stoletja prav tako ka ! ejo vzorci na obleki, ki

so ta $as eden najbolj raz #irjenih vzorcev v italijanskem slikarstvu. Tako lahko kip datiramo v 13.

stoletje (po ostanku #e romanskih zna $ilnosti) ali pa #e verjetneje v za $etek ali prvo polovico 14.

stoletja.

Bolj zapleteno pa je vpra #anje izvora kipa, saj ta ne ka ! e nobenih vzporednic s kipi, nastalimi v

Benetkah in na njenem #ir #em vplivnem podro $ ju. Je pa nekaj zanimivih primerov iz Toskane, ki se

ali zaradi slogovne usmeritve in stopnje razvoja ali po tipologiji pribli ! ajo na #i sede $i madoni. To

sta relief Marije v Cigoliju v cerkvi S. Giovanni Battista (ki je na #i figuri podobna oblikovanju in

proporcioniranju obrazov ter figure) ter kip stoje $e lesene Madone v Sieni pripisane Maestru

11


12/15

dellAnnunciazione di San Cassiano (ki po podobna v oblikovanju draperije). Zna $ilnosti me #anja

romanike in gotike ter frontalno dr ! o pa se opazi tudi v kipu, datiranem v leto 1321, nastanek

katerega je postavljen v Padovo. Najbli ! je izolski Madoni pa je verjetno leseni kip na oltarju pod

orgelsko emporo stolnice v Arezzu, kljub temu da ima zaradi zgodnej #ega nastanka nekoliko

konzervativnej #i slog, a sta si kipa podobna v kompoziciji in ikonografiji. Tako je mogo $e, da je kip

nastal v Toskani in bil prene #en k nam ! e kmalu po nastanku. ( &TEFANAC 2012, 15-26).

12


13/15

Viri in literatura Samo &TEFANAC, Kip Marije Alietske v Izoli = La statua della Madonna dAlieto a Isola

dIstria, Zbornik za umetnostno zgodovino, #tevilka 48, 2012, pp. 15-34.

13


14/15

Sacra conversazione (Marija z

detetom na prestolu s svetniki)

avtor: Vittore Carpaccio

tehnika: olje na platno

mare: 350 x 240 cm

nahajali #$e: stolna cerkev Marijinega vnebovzetje,

Izolska vrata 24, Koper

datacija: 1516

napisi: VICTOR CARPATHIVS/VENETVS PINXIT/M.D.XVI; spodaj, Cosroe Dvsi Ven.s

Restavr.t MDCCCXXXIX

Na sliki Marija na prestolu s svetniki (Sacra conversazione), pozno delo bene #kega renesan $nega

slikarja Vittoreja Carpaccia, je prikazana Marija, ki sedi na velikem privzdignjenem prestolu,

katerega naslonjalo je pregrnjeno z rde $e tkanim blagom. Oble $ena je v rde $o obleko, $eznjo ima

oble $en moder pla #$, na glavi pa ima belo oglavnico. Na njeni desni nogi stoji golo dete, ki desno

roko dr !i v gesti blagoslavljanja. Pod Marijinim prestolom, na stopnicah, sedita dva puta z

ukrivljenim rogom ter med njima angel muzikant, ki igra na lutnjo. V dvorani so okrog Marije,

stoje $i na stopnicah, razporejeni svetniki sv. Hieronim, sv. Jo ! ef, sv. Rok, sv. Bo #tjan, sv. Nazarij (ki

v roki dr ! i maketo Kopra) in najverjetneje sv. Teodor. Celotni prizor, ki je osvetljen z desne, je

postavljen v dvorano z arkadami, za monumentalno arhitekturo pa se v ozadju odpira pokrajina z

nebom in nekaj zelenja.

Figure na sliki so razporejene v dva trikotnika. Prvi trikotnik, katerega vrh predstavlja Marija, se

preko svetnikov, razporejenih po stopnicah nadaljuje do samega dna stopnic, ki predstavlja spodnjo

stranico trikotnika. Drugi, manj #i trikotni pa predstavljajo trije sede $i angeli, vrh tega trikotnika pa

je angel z lutnjo.

V obla $ilih figur na sliki prevladujeta rde $a in modra barva, prav tako rde $e je pregrinjalo, ki

pokriva Marijin prestol, medtem ko v ozadju prevladuje predvsem nevtralna sivo-rumenkasta barva,

ter rumeno-zlata na stropu ter kapitelih. (PASIAN 1999, 41-43).

14


15/15

Viri in literatura Alessio PASIAN, Vittore Carpaccio, in: Istria.Citt maggiori : Capodistria, Parenzo, Pirano,

Pola : opere d'arte dal Medioevo allOttocento (ed. Giuseppe Pavanello) , Trieste, 19999, pp-

41-43.

Istarska enciklopedija (ed. Miroslav Berto #a, Robert Matija #i' ), Zagreb 2005, p. 685.

15

Documents

Proseminarska naloga: Župnijska cerkev sv. Mavra, Izola. Sedeča Madonna v cerkvi Marije Alietske. Vottore Carpaccio, Sacra Conversazione