Propisi Mk Vg

  • View
    45

  • Download
    0

Embed Size (px)

DESCRIPTION

mks propisi

Text of Propisi Mk Vg

  • KODOVI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

    MK-Visokogradba

    prof. Elena Dumova-Jovanoska

  • KODOVI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRANJE

    Istoriski gledano, propisite za aseizmi~koproektirawe bile dodavani na postoe~kite kodovi zaproektirawe kako odgovor na lekciite nau~eni od{tetite do`iveani od razli~ni zemjotresi.

    Iako razvojot na tehni~koto razbirawe naodnesuvaweto na konstrukciite pod dejstvo nazemjotres go vodel i razvojot na ovie propisi, sepaknapredokot na ovie kodovi bil voden pove}e odpoliti~ki odkolku od tehni~ki dostignuvawa.

    Zaednicite so dobro razvieni politi~ki mehanizmi za tretirawe na op{tata bezbednost bile pioneri vo voveduvaweto na kodovi za aseizmi~ko proektirawe.

  • CEL NA KODOVITE ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

    Zemaj}i go predvid intenzitetot na zemjotresiteosnovni celi se:

    Konstrukciite treba da gi pre`iveat slabite zemjotresi bez bilo kakvi {teti.

    Konstrukciite treba da gi izdr`at umerenite zemjotrsi bez konstruktivni {teti, no se dopu{ta pojava na odredeni nekonstruktivni {teti.

    Najjakite zemjotrsi koi se o~ekuvaat na soodvetnata lokacija ne smeat da dovet do kolaps na konstruktivniot sistem iako se o~ekuvaat zna~itelni konstruktivni i nekonstruktivni {teti.

  • PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE

    Preporakite vo seizmi~kite kodovi variraat vo svojata kompleksnost vo zavisnost od rizikot soodveten na odredeni konstruktivni tipovi.

    So zgolemuvawe na seizmi~kiot rizik se zgolemuvaat i ograni~uvawata pri konstruktivnoto proektirawe, a so toa i obemot na kodovite (pravilnicite) raste za da vklu~at pogolem broj na parametri koi gi pridru`uvaat posofisticiranite metodi za analiza na odnesuvaweto na konstrukciite.

    Vo slednata tabela ilustrirano e kako nekoi parametri koi se definirani vo kodovite zavisat od proektnite uslovi a so toa vlijaat na ograni~uvawata koi proizleguvaat od obezbeduvaweto na aseizmi~ko odnesuvawe.

  • PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE

    Vlijae na proektnite seizmi~ki tovari

    Vlijae na odgovorot na konstrukcijata pri dejstvo na zemjotres

    Konstruktiven sistem za prifa]awe na popre~nite tovari

    Materijal od koj se izraboteni elementite od toj sistem

    Faktori na odnesuvawe, nosivost, duktilnost, stati~ka neopredelenost

    Mo`e da uslovi primena na posofisticirani metodi za analiza na konstrukciite

    Gabarit Dimenzii vo osnova Konstruktiven sistem

    Klasifikacija spored konfiguracija na objektite

    Uslovuva izbor na soodvetna procedura dadena vo kodovite

    Pravilen izbor na lokacijaKategorizacija na objektite spored nivnoto zna~ewe

    Vlijae na mo`nosta za primena uprosteni metodi

    Iziskuva primena na postrogi kriteriumi

    Opredeluvawe na prostor okolu niv

    Kategorizacija na objektite spored broj na lu\e vo niv

    Vlijae na proektnite sili Vlijae na odgovorot na

    konstrukcijata

    Visina na objektot Izbor na konstruktiven

    sistem

    Perioda na prvata tonova forma

    Nestabilni po~bi baraat detalni pred istragi

    Koeficientot od tipot na podlogata vlijae na intenzitetot na proektnite sili

    Karakteristiki na po~vite vlijaat na odgovorot na konstruk.

    Se odreduva od nacionalni i regionalni podlogi

    Polo`bata na objektot na odredena lokacija

    Kategorii na tlo (karakteristiki na tloto)

    Vlijae na intenzitetot na proektnite seizmi~ki sili

    Se odreduva od nacionalni i regionalni podlogiZabrzuvawe na podlogata

    Ograni~uvawa koi proizleguvaat od obezbeduvaweto na

    aseizmi~ko odnesuvaweProektnite uslovi

    Seizmi~ki proektni parametri

  • METODI ZA ANALIZA PRI ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

    ANALIZA

    LINEARNA NELINEARNA

    STATI^KA DINAMI^KA STATI^KA DINAMI^KA

  • METODI ZA ANALIZALINEARNI

    Stati~kata linearna analiza odgovara da se primenuva na konstrukcii so pravilna konfiguracija ~ii {to oscilacii se opredeleni so prvata (osnovnata) tonova forma.

    Dinami~ka verzija na linearniot pristap e poznata kako analiza na tonovi formi ili modalna analiza (mode tonova forma). Ovaa postapka se bazira na primena na idealiziran spektar na odgovor i go zema predvid i vlijanieto na povisokite tonovi formi na odnesuvaweto na konstrukcijata. Bidej}i analizata e linearna, deformaciite dobieni vo razli~nite tonovi formi mo`at da se superponiraat za da se dobie vkupniot odgovor i na toj na~in da se opredelat kriti~nite sostojbi. Ovoj tip na analiza se prepora~uva za primena za konstrukcii so neregularna konfiguracija za da se dobie porealna slika za nivnoto odnesuvawe.

    Linearnite postapki se nesporedlivo naj~esto primenuvani i skoro isklu~ivo pri proektirawe na novi konstrukcii.

  • METODI ZA ANALIZANELINEARNI

    Postapkata poznata kako push-over (bi mo`ela da se prevede kako tovarewe do lom) pretstavuva stati~ka nelinearna analiza. Ovaa postapka podrazbira potreba od pove}e pati povtoruvawe na stati~ka postapka pri {to se zemaat promenite na materijalnite karakteristiki na elementite kako rezultat na plasti~noto odnesuvawe. Ova ovozmo`uva da se vizuelizira propagacija na {tetite niz konstrukcijata. Ovaa postapka ~esto se koristi za da se uo~at i kontroliraat slabite mesta a so toa da se vidi o~ekuvaniot mehanizam na lom na konstrukcijata.

    Nelinearnata dinami~ka analiza ili u{te poznata kako analiza na istorijata na odgovorot e najsofisticirana postapka koja istovremeno bara mnogu matemati~ki operacii a so toa i presmetkovno vreme, no i mnogu detalni informacii kako za karakteristikite na konstrukcijata taka i za samata pobuda. Relativno retko se primenuva pri proektirawe na novi konstrukcii i pred se se koristi vo istra`uva~ki celi.

    Iako nelinearnite metodi se primenuvaat i pri proektirawe na novi konstrukcii sepak primenata na ovie metodi e mnogu po~esta pri izbor na na~in i merki za sanacija i zajaknuvawe na postoe~ki konstrukcii.

  • push-overstati~ka nelinearna analiza

  • Osnovnata filozofija na ovoj pravilnik e: Konstrukciite da se proektiraat taka da pri najjak o~ekuvan zemjotres tie pretrpuvaat {teti no nesmee da dojde do nivno ru{ewe.

    AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

    Vo ramkite na op{tite odredbi definirano e deka ovie propisi se odnesuvaat na proektirawe vo oblasti so seizmi~ki hazard od VII, VII i IX stepen spored skalata MKZ (Merkali-Kankani-Ziberi), dodeka za seizmi~nost od X stepen se primenuva posebna postapka kako za objekti von kategorija.

  • AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

    Opredeluvawe na seizmi~ki sili

    Konstrukciite od visokogradbata se analiziraat na dejstvo na horizontalna seizmi~ka sila najmalku vo dva vzaemno ortogonalni pravci.

    Od dejstvo na vertikalna seizmi~ka sila posebno se analiziraat pred se konzolnite konstrukcii no i drugi konstrukcii kaj koi vertikalnata komponenta mo`e da bide merodavna.

    Vkupnata te`ina na objektot G se opredeluva kako suma od postojanite tovari, 50% od korisniot tovar i tovar od sneg. Tovar od veter ne se kombinira so dejstvo od zemjotres.

  • AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

    Opredeluvawe na seizmi~ki sili

    - koeficient na kategorijata na objektot

    - koeficient na seizmi~kiot intenzitet

    - koeficient na dinami~nost

    - koeficient na duktilnost i prigu{uvawe

    Na{ite aktuelni propisi za aseizmi~ko proektirawe, so isklu~ok na objektite von kategorija se baziraat na linearna analiza na konstrukciite pod dejstvo na ekvivalentna horizontalna seizmi~ka sila. Ekvivalentnata seizmi~ka sila ili proektnata sila se opredeluva kako proizvod na te`inata na objektot i eden vkupen seizmi~ki koeficient:

    GKS pdso KKKKK

    oK

    sKdKpK

  • - KOEFICIENT NA KATEGORIJATA NA OBJEKTOT

    oK

    Privremeni objektiIV kategorija

    0.75Pomo{no-proizvodni

    objektiIII kategorija

    1.0Stanbeni zgradi, hoteli,

    restorani, nekoiindustriski objekti

    II kategorija

    1.5

    Sportski sali, kinosali,sajmi{ta i~ili{ta, teatri,

    bolnici, industriski objekti i sl.

    I kategorija

    Nuklearni centrali, brani, energetski objekti,

    industriski oxaci i sl.Von kategorija

    KoficientTip na objektotKategorija na

    objektot

  • - KOEFICIENT NA SEIZMI^KIOT INTENZITET

    sK

    Ovoj koeficient zavisi od stepenot na seizmi~nosta na lokacijata, koj pak se opredeluva od karti na koi e izvr{ena podelba na regioni so isto nivo na seizmi~ki rizik.

    Na celata teritorija na na{ata zemja mo`at da se javat slednite tri intenzitetea na seizmi~ki rizik:

    0.100IX

    0.050VIII

    0.025VII

    koeficientIntenzitet sporedMCS

  • III

    II

    I

    Grani~na vrednost naKategorija na

    tlo

    - KOEFICIENT NA DINAMI^NOSTdK

    Koeficientot na dinami~nost zavisi od periodata na slobodniteoscilacii i kategorijata na tloto na koe e fundiran objektot.

    dK dK

    T50.0Kd 33.0K0.1 d

    T70.0Kd 47.0K0.1 d

    T90.0Kd 60.0K0.1 d

  • PROEKTNI SPEKTRI

    P roekt ni spekt r i

    0

    0,2

    0,4

    0,6

    0,8

    1

    1,2

    1,40

    0

    ,

    1

    0

    ,

    2

    0

    ,

    3

    0

    ,

    4

    0

    ,

    5

    0

    ,

    6

    0

    ,

    7

    0

    ,

    8

    0

    ,

    9 1

    1

    ,

    1

    1

    ,

    2

    1

    ,

    3

    1

    ,

    4

    1

    ,

    5

    1

    ,

    6

    1

    ,

    7

    1

    ,

    8

    1

    ,

    9 2

    P er i odi (sek.)

    Bi t ol ski ot zemjot r es

    zemjot r esot Ul ci w-Al bat r os

    kat egor i ja na t l o Ikat egor i ja na t l o II

    kat egor i ja na t l o III

  • - KOEFICIENT NA DUKTILNOST I PRIDU[UVAWE

    pK

    vred

Search related