PROJEKTNI TEDEN

DOBA NEUMNOSTI

________________________________________________________________

( ime in priimek )

______________________

( razred )

LJUBLJANA, marec 2010

KAZALO

URNIK..................................................................................................................................................................3

NAVODILA.........................................................................................................................................................4

PREDMET: SLOVENŠČINA...................................................................................................5

JAVNO IN URADNO PISMO.............................................................................................................................7

TOČKOVNIKI ZA OCENJEVANJE................................................................................................................10

PREDMET: MATEMATIKA.................................................................................................12

RAZPREDELNICA OKVIRNIH CEN EMBALAŽ.........................................................................................13

STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV.....................................................................................................16

PREDMET: SOCIOLOGIJA...................................................................................................21

PREDMET: NEMŠČINA........................................................................................................24

DIE WASSER – KRISE.....................................................................................................................................26

PREDMET: GEOGRAFIJA....................................................................................................29

GEOGRAFSKI POGLED NA RAVNANJE Z ODPADKI...............................................................................30

KAJ SO ODPADKI IN KAKO JIH DELIMO...................................................................................................31

STRATEGIJA SODOBNEGA RAVNANJA Z ODPADKI..............................................................................32

PREDMET: ANGLEŠČINA...................................................................................................34

WARM-UP ACTIVITIES..................................................................................................................................35

RECYCLING.....................................................................................................................................................36

THE GREENHOUSE EFFECT.........................................................................................................................37

PREDMET: KEMIJA..............................................................................................................38

KAKOVOST VODA..........................................................................................................................................39

PREDMET: BIOLOGIJA........................................................................................................44

CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA KRANJ...............................................................................................45

PREDMET: UPORABA IKT METOD.................................................................................47

2

URNIK

dan ure 2. A 2. B 2. C 2. D 2. E 2. F 2. GP 8.00-9.00

UVOD (Cotman,Kobler) 54

UVOD (Ferder,Tršek) 58

UVOD (Luštek, Kuret) 24

UVOD (Mlakar) 10

UVOD (Bizjan) 9

UVOD (Ceklin, Kuhar) 25

UVOD (Levstek) 59

O 9.10-10.00DELOVNI SESTANEK

DELOVNI SESTANEK

DELOVNI SESTANEK

DELOVNI SESTANEK

DELOVNI SESTANEK

DELOVNI SESTANEK

DELOVNI SESTANEK

N 10.30 KINO DVOR KINO DVOR KINO DVOR KINO DVOR KINO DVOR KINO DVOR KINO DVOR

T 7.30-9.00IKT(Kuret, Bizjan) 119

MAT (Cotman) 54 KRANJ

MAT(Levstek) 59 KRANJ KRANJ

NEM(Kuhar) 35

O 9.30-11.00MAT (Cotman) 54

SOC (Mlakar) 10 KRANJ

IKT(Kuret, Bizjan) 119 KRANJ KRANJ

MAT(Levstek) 59

R11.10-12.40

NEM 2A,B (Kuhar) 35

NEM 2A,B (Kuhar) 35 KRANJ   KRANJ KRANJ

IKT(Kuret, Bizjan) 119

S 7.30-9.00 KRANJ KRANJSLO (Luštek) 24

MAT(Levstek) 59

SOC (Mlakar) 10

SLO (Ceklin) 25 KRANJ

R 9.30-11.00 KRANJ KRANJMAT(Cotman) 54

SOC (Mlakar) 10

MAT(Levstek) 59

IKT(Kuret, Bizjan) 119 KRANJ

E11.10-12.40 KRANJ KRANJ

SOC (Mlakar) 10

SLO (Luštek) 24

IKT(Kuret, Bizjan) 119

MAT(Cotman) 54 KRANJ

Č 7.30-9.00SOC (Mlakar) 10

SLO (Ceklin) 25

NEM 2C,E (Kuhar) 35 KRANJ

NEM 2C,E (Kuhar) 35

MAT(Cotman) 54

MAT(Levstek) 59

E 9.30-11.00SLO (Luštek) 24

MAT (Cotman) 54

IKT(Kuret, Bizjan) 119 KRANJ

MAT(Levstek) 59

NEM(Kuhar) 35

SOC (Mlakar) 10

T11.10-12.40

MAT (Cotman) 54

IKT (Kuret, Bizjan) 119

MAT(Levstek) 59 KRANJ

SLO (Luštek) 24

SOC (Mlakar) 10

SLO (Ceklin) 25

P 8.00-10.00SKUPINSKO DELO

SKUPINSKO DELO

SKUPINSKO DELO

SKUPINSKO DELO

SKUPINSKO DELO

SKUPINSKO DELO

SKUPINSKO DELO

E10.30-11.15

POROČILA (Cotman, Kobler) 54

POROČILA (Ferder, Tršek) 58

POROČILA (Luštek, Kuret) 24

POROČILA (Mlakar) 10

POROČILA (Bizjan) 10

POROČILA (Ceklin, Kuhar) 25

POROČILA (Levstek) 59

T11.20-12.05 EVALVACIJA 54 EVALVACIJA 58 EVALVACIJA 24 EVALVACIJA10 EVALVACIJA 10 EVALVACIJA 25 EVALVACIJA 59

Razpored učilnic za delovni sestanek (ponedeljek)

Dejavnost Mentor 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.GLikovne delavnice več profesorjev 58 58 10 10 9 9 59Čiščenje šole Kretič 57 57 57 57 57 57 57Zbiranje odpadkov Tršek 44 44 44 44 44 44 44Reportaža Ceklin 25 25 25 25 25 25 25Članek Luštek 24 24 24 24 24 24 24Obisk tržnice Kobler (54), Kuret(35) 54 54 54 35 35 35 35

Razpored učilnic za skupinsko delo (petek)

Dejavnost Mentor 2.A 2.B 2.C 2.D 2.E 2.F 2.GLikovne delavnice več profesorjev 54 58 57 10 9 35 59

Čiščenje šole Kretičkab BIO

kab BIO

kab BIO

kab BIO

kab BIO

kab BIO

kab BIO

Zbiranje odpadkov Tršek 44 44 44 44 44 44 44Reportaža Ceklin 25 25 25 25 25 25 25Članek Luštek 24 24 24 24 24 24 24Obisk tržnice Kobler, Kuret avla avla avla avla avla avla avla

NAVODILA

3

Uvodna ura: je v ponedeljek ob 8.00. Ob 10.00 je malica, zatem pa ob 10.30 ogled filma Doba neumnosti v kinu Dvor.

Strokovna ekskurzija v Kranj: odhod ob 8. 00 izpred dvorane Tabor, prihod domov ob 14.00.

Malica: v ponedeljek in petek je malica ob 10.00, ostale dneve pa ob 9.00. Na ekskurziji dijaki malico dobijo na avtobusu.

Delovne skupine: vsak posamezni dijak izbere svojo delovno skupino. Možnosti so:

čiščenje šole (po 2 dijaka iz oddelka),

zbiranje baterij, zamaškov… (po 2 dijaka iz oddelka),

reportaža o projektnem tednu (po 3 dijaki iz oddelka),

članek o projektnem tednu (po 3 dijaki iz oddelka),

obisk tržnice in raziskava o ekološko pridelani hrani (po 6 dijakov iz oddelka),

likovno ustvarjanje iz odpadnega materiala (vsi ostali dijaki):

mentorji likovnih delavnic: 2a–Cotman, 2b-Ferder B., 2c-Berlan, 2d-Mlakar, 2e-Bizjan, 2f-Kuhar, 2g-Levstek.

Glede na izbrano delovno skupino se dijaki udeležijo delovnega sestanka (v ponedeljek) in skupinskega dela (v petek).

MOJA DELOVNA SKUPINA JE: _____________________________________________

4

PROJEKTNI TEDEN

DOBA NEUMNOSTI ___________________________________________________________________________

PREDMET: SLOVENŠČINA

V projektnem tednu se bodo dijaki pri pouku slovenščine naučili pisati javno in uradno pismo, s katerima se bodo aktivno vključili v sodobno problematiko odnosa družbe in posameznika do narave. Izbrani primeri bodo ocenjeni po priloženih kriterijih v času projektnega tedna.

Različne dejavnosti v projektnem tednu bodo dijaki sproti beležili, rezultate pa strnili v zapisano poročilo in reportažo, ki ju bodo v skupinah, oblikovanih 1. dan projektnega tedna, med tednom oblikovali in dopolnjevali, zadnji dan projektnega tedna pa zaključili in oddali. Skupine bodo zadnji dan projektnega tedna predstavljale poročila in reportaže v svojih razredih, izbrani primeri bodo ocenjeni po priloženih kriterijih v naslednjem tednu, ocene pa bodo posredovane učečim učiteljem slovenščine.

UČNA TEMA:

AKTIVNO ODZIVANJE NA AKTUALNO EKOLOŠKO PROBLEMATIKO V OBLIKI JAVNEGA IN URADNEGA PISMA IN

POROČILO IN REPORTAŽA O PROJEKTNEM TEDNU

Dejavnost vodita: Irena Ceklin Bačar, Vlasta Luštek

5

1. IN 2. URA: URADNO IN JAVNO PISMO

POTEK URE: :

UVODNA MOTIVACIJA (NUJNOST ODZIVANJA POSAMEZNIKA IN SKUPIN NA DRUŽBENE PROBLEME, POVEZANE Z EKOLOGIJO)

POGOVOR O RAZLIČNIH MOŽNOSTIH ODZIVANJA V JAVNOSTI KOT POSAMEZNIK OZ. KOT SKUPINA

RAZLAGA ZNAČILNOSTI URADNEGA IN JAVNEGA PISMA

SKUPINSKO DELO: PISANJE BESEDILNIH VRST RAZLIČNIM NASLOVNIKOM

3. URA: IZDELOVANJE DOKONČNE OBLIKE POROČILA IN REPORTAŽE

POTEK URE:

DIJAKI SE SEZNANIJO S KRITERIJI OCENJEVANJA OBEH BESEDILNIH VRST. IZBRANI PRIMERI POROČIL IN REPORTAŽ BODO PO KONCU PROJEKTNEGA TEDNA OCENJENI. Z OCENAMI BODO SEZNANJENI UČEČI PROFESORJI V SEDMIH DELOVNIH DNEH PO PROJEKTNEM TEDNU.

PREGLEDOVANJE GRADIVA V DELOVNU MAPI V SKUPINAH (DIJAKI DOPOLNJUJEJO POROČILO IN REPORTAŽO).

SKUPINE PRIPRAVIJO DOKONČNO OBLIKO SVOJIH POROČIL IN REPORTAŽ ZA PREDSTAVITEV V SVOJEM RAZREDU.

PO ZAKLJUČKU PROJEKTNEGA TEDNA BODO DIJAKI SKUPINSKE IZDELKE POROČIL IN REPORTAŽ ODDALI.

6

JAVNO IN URADNO PISMO

JAVNO PISMO URADNO PISMO

znač

ilnos

t bes

ediln

e vr

ste

namenjeno je določenemu naslovniku, objavljeno v množičnih občilih, ker sporočevalec meni, da bi morala biti z vsebino seznanjena javnost, saj problem prizadeva širši krog ljudi

domov ga dobimo z uradov (občina, regija, država)

nanaša se na uradne zadeve

lahko ga pišemo in odpošljemo tudi sami, ko kaj zahtevamo od urada ali prosimo

zuna

nja

oblik

a

ima naslov (temu včasih sledi ogovor konkretnega naslovnika), jedrni del, ime in priimek sporočevalca (včasih tudi naslov)(glej primer spodaj)

ima podobno obliko kot javno pismo, le da ne navajamo naslovnika

nače

la

upor

abe

poleg dejstev sporočevalec navaja tudi svoje stališče

do konkretnega naslovnika mora biti vljuden

če pošiljamo zahtevane dokumente, to navedemo v rubriki »Priloge«

7

PRIMER JAVNEGA PISMA

Gospod Jernej PavlinKabinet predsednika Vlade RSGregorčičeva 201000 Ljubljana 

Spoštovani gospod Jernej Pavlin, tiskovni predstavnik Vlade RS

 

V današnjem izvodu tednika Mladina (št. 23, 06.06.2005) sem prebral kopijo e-sporočila, poslanega z vašega e-naslova, z dne 30. 5. 2005, z naslovom [Subject: NUJNO - Navodilo za komuniciranje]. Precej utemeljeno lahko sklepam, da ste pisec objavljenega dopisa prav vi. Zato vas v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja ter 39. členom Ustave Republike Slovenije naprošam, da mi sporočite, na podlagi katerega predpisa (zakona, pravilnika, uredbe, odredbe ... ) ste izdali omenjeno "navodilo za komuniciranje". Vsebina tega "navodila" je namreč šokantna in v nasprotju z mnogimi  načeli pojmovanja transparentnega delovanja vlade (oblasti, države): četudi je medij (kakršne koli vrste) po vašem mnenju kritičen, zlonameren  ali celo sovražen do vlade ali katerega koli organa, je vaša ZAKONSKA DOLŽNOST takšnemu mediju posredovati vse zahtevane informacije. "Državni organi, organi lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javne funkcije, javni zavodi in javna podjetja, ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo [...], morajo dajati RESNIČNE, POPOLNE in PRAVOČASNE informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev." (Zakon o medijih, 45. člen) Zato vas kot osebo, ki opravlja javno funkcijo, tudi naprošam, da utemeljite zahteve iz "navodila za komuniciranje": - da se do nadaljnjega "ne komunicira", - da se "komunikacijo zreducira na minimum", - da se na vprašanja "ne odgovarja", - če pa že, da se odgovarja "s stavkom ali dvema",in izpostavite skladnost "navodila za komuniciranje" z zakonsko zahtevo, ki določa, da morajo biti informacije "resnične, popolne in pravočasne". Kot svoboden in avtonomen državljan sem zaradi "navodila za komuniciranje" izrazito (in utemeljeno) zaskrbljen za nadaljnji razvoj demokracije v Republiki Sloveniji. Le upam lahko, da ne boste komunikacijskega vzorca, vsebovanega v "navodilu", razširili tudi name.

V pričakovanju vašega odgovora vas lepo pozdravljam.  Albin Keuc

VIR: http://www.zofijini.net/cenzurirano_pismo.html

PRIMER URADNEGA PISMA

8

DUNAJSKI CESARDVOR 132500 DUNAJ

Dunaj, 18. 09.1456

KRIŠTOF LAMBERGARGRAD KAMEN 38456 BEGUNJE

PROŠNJA ZA POMOČ

Spoštovani gospod Lambergar,

na Vas se obračam v težkih trenutkih s prav posebno prošnjo. Našo deželo je namreč prizadelo hudo zlo po imenu Pegam. Gre za posebnega bojevnika, znanega po svoji moči in ošabnosti, vedno pripravljenega na boj. Sedaj grozi našemu Dunaju in hlepi po prelivanju krvi. Pravi namreč, da mu nihče med nami ne more biti kos.

Tako se sedaj s srčno prošnjo obračam na Vas in Vas prosim za pomoč. Slišal sem, da slovite po Vaši moči in hrabrosti. Želel bi torej, da prijezdite na dvor in enkrat za vselej premagate nadležnega sovraga.

V kolikor Vam uspe, Vas bom seveda bogato nagradil.

Že vnaprej se Vam zahvaljujem za Vašo častno pomoč.

S spoštovanjem

Dunajski cesar

VIR: http://www2.arnes.si/~bstefa6/7.%20RAZRED%20-%20SLO/URADNO%20PISMO.htm

9

TOČKOVNIKI ZA OCENJEVANJE

JAVNO PISMO

ZGRADBA IN OBLIKA.glavačlenjenostoblika

3/

VSEBINA:kdo pišeo čem, namen pisanjapotek dogajanjasodelujočiželja, poziv

9/

JEZIKza vsako napako -1 točka

6/

SLOGOVNA USTREZNOST jasnost glavne teme jedrnatost primernost živost

1/

OBSEG10 besed več ali manj – 1 točka

1/

SKUPAJ 20/

URADNO PISMO

ZGRADBA IN OBLIKA.glavačlenjenostoblika

3/

VSEBINA:kdo piše, o čem, namen pisanjakraj, čas poteksodelujoči

9/

JEZIKza vsako napako -1 točka

6/

SLOGobjektivno stališče

1/

OBSEG10 besed več ali manj – 1 točka

1/

SKUPAJ 20/POROČILO

10

ZUNANJA OBLIKA naslov podpis odstavčna členitev

2/

VSEBINA predstavitev prireditve kraj dogajanja čas dogajanja poročanje o povabljencih, sodelujočih časovni potek vsebinski potek

8/

NAČIN RAZVIJANJA TEME preteklik časovno sosledje

2/

UBESEDITVENO STALIŠČE objektivno

1/

SLOG jedrnatost, primernost

1/

JEZIKOVNA PRAVILNOST za vsako napako – 1 točka

6/

SKUPNO 20/

REPORTAŽAZUNANJA OBLIKA

naslov podpis odstavčna členitev

2/

VSEBINA predstavitev prireditve kraj dogajanja čas dogajanja poročanje o povabljencih, sodelujočih časovni potek vsebinski potek

8/

NAČIN RAZVIJANJA TEME preteklik časovno sosledje

2/

UBESEDITVENO STALIŠČE subjektivno

1/

SLOG izvirnost

1/

JEZIKOVNA PRAVILNOST za vsako napako – 1 točka

6/

SKUPNO 20/

PROJEKTNI TEDEN

11

DOBA NEUMNOSTI

__________________________________________________________________________

PREDMET: MATEMATIKA

Pri urah matematike je delo v projektnem tednu razdeljeno na dva dela.

V prvi uri dijaki zberejo embalažo izdelkov, jo sortirajo glede na surovino (plastenke, pločevinke, tetrapak), pregledajo z vidika geometrijskih teles ter ocenijo odnos med površino in volumnom. Glede na cene osnovnih surovin določijo okvirno ceno odpadne embalaže. Delo poteka v skupinah.

V drugi in tretji uri se dijaki seznanijo z osnovnimi statističnimi pojmi ter izdelajo statistično nalogo: poraba pijače (plastenke, pločevinke) v enem tednu. Podatke uredijo, jih grafično predstavijo in izračunajo povprečno porabo na dijaka. Nato ocenijo finančni vidik odkupa embalaže za posameznega dijaka, mesto Ljubljana in državo Slovenijo. Glede na časovne in prostorske zmožnosti bomo statistično nalogo izdelali tudi s pomočjo računalniškega programa Excel.

Potrebni pripomočki za delo:

geotrikotnik, kalkulator, trije kosi različne prazne embalaže pijače (plastenke, pločevinke).

Dejavnost vodita: Tanja Levstek, Uroš Cotman

RAZPREDELNICA OKVIRNIH CEN EMBALAŽ

12

Parametri

Embalaža

r(polmer

embalaže)

v(višina embalaže)

P in V(površina in prostornina embalaže)

P/V(odnos med površino ter volumnom)

cena kvadratnega metra surovine

okvirnacena embalaže

Pločevinke

P =

V =

P =

V =

P =

V =

P =

V =

P =

V =

Plastenke

P =

V =

P =

V =

P =

V =

P =

V =

P =

V =

Parametri a, b(širina in dolžina embalaže)

v(višinaembalaže)

P(površinaembalaže)

V(volumenembalaže)

cena kvadratnega metra surovine

okvirnacena embalaže

13

Embalaža

Tetrapaki

a =

b =

a =

b =

a =

b =

a =

b =

a =

b =

UPORABNI PODATKI

Volumen valja:

Površina valja: P =

14

Koliko stane kvadratni meter posameznih surovin

surovina embalaža površina cena

plastika plastenke 0,45 €

alumunij pločevinke 0,6 €

plastificiran karton tetrapaki 0,3 €

Za radovedne

Zelo težko je dobiti podatke, koliko stane kvadratni meter določene surovine, saj je v tovarnah veliko pomembnejša kilaža posamezne surovine. Z malo truda in fizikalnega znanja pa se kljub vsemu da priti do iskanih podatkov. Spodaj je naveden primer, kako to naredimo v primeru pločevink:

Za neko razumno povprečje lahko vzamemo 1500 $/tono.

Izračunajmo sedaj maso omenjene aluminijaste plošče. Njen volumen izračunamo takole:

; gostoto odčitamo iz

podatkovnika: , odtod hitro lahko izračunamo maso

Če 1000kg aluminija stane 1500 dolarjev, potem 2,7kg bržkone stane $4,05=3,03€. Torej kvadratni meter pločevinke stane približno 0,6 €.

Pomen recikliranja(primer: plastenke)

S postopkom mehanskega recikliranja plastike “prihranimo” plastiko, ki bi jo sicer morali na novo pripraviti iz nafte v energijsko bolj potratnem procesu. Pri tem potrebujemo energijo in vodo, tako kot v večini industrije pa povsem neškodljiv tudi ta postopek ni. Predvsem pri nevestnem odlaganja in kurjenju odpadne embalaže kar v domačih pečeh,

15

pa se sproščajo številni nevarni plini, med njimi dioksin, ki nastajajo pri nepopolnem gorenju.

STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV

Osnovni statistični pojmi:

Populacija – množica, ki jo proučujemo

Statistična enota – posamezni element populacije, npr. dijak, družina, premoženje, plača, nesreča...

Statistični znak ali spremenljivka ali variabla – značilnost (lastnost) posameznih enot, ki se spreminja (varira) in zavzame katero koli vrednost iz določene množice vrednosti, npr. višina dohodka od 0 do ..., število članov gospodinjstva od 1 do ..., emigrantska država: Bosna, Hrvaška, Italija...

Statistični parameter – značilnost populacije kot celote, mera za merjenje lastnosti populacije.

Vzorec – končna podmnožica populacije, del proučevane populacije. Vzorec je lahko slučajen oz. naključen ali pa strukturiran.

Na podlagi vzorca sklepamo oz. posplošimo na celotno populacijo.

Urejanje in prikazovanje podatkov:

Pri proučevanju velikega števila podatkov (N) razdelimo vrednosti statistične spremenljivke v razrede.

Absolutna frekvenca je število enot v k-tem razredu.

Relativna frekvenca pove delež vrednosti znaka v k-tem razredu.

Porazdelitev frekvenc grafično prikažemo s frekvenčnim poligonom, histogramom, kolačem.

Srednje vrednosti:

Srednja vrednost pove povprečno (središčno) vrednost spremenljivke.

Srednje vrednosti so:

Aritmetična sredina : je vrednost, ki jo dobimo, če vsoto vseh vrednosti enakomerno porazdelimo na vse enote populacije (vzorca).

16

(navadna aritmetična sredina)

(ponderirana aritmetična sredina)

Vse vrednosti iz frekvenčnega razreda so kar enake sredini tega razreda .

Modus : je vrednost, ki se v populaciji najpogosteje pojavlja. Mediana : je vrednost, za katero velja, da ima polovica enot v populaciji (vzorcu)

manjšo vrednost, druga polovica pa večjo.

Problem odpadkov:

V sodobnem svetu odpadki predstavljajo rastočo težavo predvsem razvitega sveta. Vsako leto se količina odpadkov poveča za 15%, ocenjujejo pa, da bomo leta 2020 metali proč 45% več odpadkov kot leta 1995. Zato je čas, da se tudi mi spoprimemo s težavami, ki jih povzročajo rastoče gore odpadkov.

Ideja:

Z odkupom embalaže bi lahko privarčevali kar nekaj denarja, obvarovali okolje in ozavestili državljane, da odpadki predstavljajo veliko grožnjo človeštvu, a hkrati tudi velik vir surovin za ponovno uporabo. Seveda lahko predstavljajo tudi vir morebitnega zaslužka, saj je znan pregovor: ''V smeteh je denar!''

Statistična naloga:

17

Vsak dijak zase premisli, koliko kosov embalaže pijače (plastenke, pločevinke) porabi v enem ''običajnem'' tednu?

Podatke za svoje sošolce vnesi v tabelo:

Uredi podatke v frekvenčni tabeli: vrednosti (statistične znake) grupiraj v razrede (5–6 razredov) in jih zapiši v tabeli:

Razred IntervalSred.int.(xk)

Št. enot (fk)

Relat.frek.(fk' ) v %

1      

2      

3      

4      

5      

       

Skupaj / /

Izračunaj navadno aritmetično sredino in ponderirano aritmetično sredino

, ugotovi modalni razred (Mo) in mediano (Me).

Predstavi podatke z diagrami:

18

Poligon:

frekvenca

               

               

               

               

               

               

               

               

               

                 

  sredina razreda

Histogram:

frekvenca                

               

               

               

               

               

               

               

               

                 

  interval razreda

19

Tortni diagram (prikaz relativne frekvence)100% = 3600

Legenda:

fk ' (v %) stopinje      

Finančni vidik odkupa embalaže:

Ocena za posameznega dijaka: v mesecu dni dijak povprečno uporabi ________ kosov embalaže. Pri okvirni odkupni ceni ________ € na embalažo bi bila mesečna vsota zbranega denarja za dijaka _____________ € .

Če posplošimo odkup na mesto Ljubljana: leta 2006 je v Ljubljani bilo registriranih 267.386 meščanov in 43.989 študentov. Groba ocena – 300.000 prebivalcev mesta bi ob odkupu embalaže zbrali ______________ €.

Ocena za državo Slovenijo: konec leta 2007 je imela Slovenija 2.025.866 prebivalcev. Torej, 2.000.000 Slovencev bi z odkupom embalaže privarčevalo ____________________ € .

Kakšno korist bi z odkupom imela država? (razmislite in navedite primere)

20

PROJEKTNI TEDEN

DOBA NEUMNOSTI

___________________________________________________________________________

PREDMET: SOCIOLOGIJA

Ekološki razvoj in družbena vprašanja

Pri urah sociologije bomo analizirali, ovrednotili in se predvsem pogovarjali o filmu Doba

neumnosti. Obnovili in poglobili bomo vse že pridobljeno znanje o ekološki krizi, globalnih

ekoloških problemih, vzrokih zanje in možnostih za njihovo odpravljanje.

Doba neumnosti (The Age of Stupid )

Velika Britanija, 2008

režija Franny Armstrong

Kratka vsebina filmaLeto 2055, konec sveta: zemlja je opustošena, človeška civilizacija ni preživela. Osamljeni arhivar Postlethwaite je edini preživeli človek. S pomočjo ohranjenega video arhiva iz začetka 21-tega stoletja, nam prikazuje neumnosti, s katerimi je kapitalizem, s pomočjo politične ignorance in splošne neaktivnosti prebivalstva, povzročil usodno ekološko katastrofo. Arhivar popelje gledalce nazaj preko starih novic, dejstev in osebnih

21

dokumentarnih zgodb od leta 2004 do leta 2008 in se sprašuje, zakaj nismo ustavili klimatskih sprememb, ko je bil za to še čas. Film prikazuje stanje duha človeka 21. stoletja, ki ga ne zanima ne jutri in ne generacije, ki bi nam utegnile slediti.

Dejavnost vodi: Darja MlakarVprašanja pred ogledom filma:

1. Kako si razlagaš naslov filma Doba neumnosti?

2. Navedi glavne vzroke ekološke krize.

3. Navedi glavne posledice ekološke krize.

Med ogledom :

4. Ali bi lahko označili film kot aktivističen? Zakaj?

5. Na kratko si zapiši vsebino vseh šestih zgodb, ki so bile predstavljene v filmu.

Po ogledu filma bomo pri urah sociologije:- spoznavali in razpravljali o različnih pogledih na spreminjanje klimatskih pogojev in

njihovih posledicah,- ugotavljali vpliv človekovih dejanj na klimatske spremembe,- razmišljali o povezavi med segrevanjem planeta in človekovimi pravicami,- razmišljali o alternativnih scenarijih prihodnosti našega planeta,- razvijali ideje o aktivnostih, ki bi pripomogle pri razvijanju nove ekološke etike.

Obravnavane teme:

1. Ekološka kriza in meje rasti

2. Vzroki ekološke krize

22

3. Globalni ekološki problemi

4. Ekološka kriza in človekove pravice

5. Možnosti odpravljanje ekološke krize

6. Možnosti za participacijo posameznika in javnosti pri usmerjanju razvoja nove ekološke etike.

23

PROJEKTNI TEDEN

DOBA NEUMNOSTI

___________________________________________________________________________

PREDMET: NEMŠČINA

Načrt dela:

1. Reševanje testa: Ali znam varčevati z vodo?

2. Delo z besedilom »Wasser-Krise« / Kriza z vodo

a) bralno razumevanjeb) odgovori na vprašanjac) prevajanje v angleščino

3. Pisanje krajšega spisa na temo »Kann ich mit dem Wasser sparsam

umgehen?« /Ali znam varčevati z vodo?/

24

Dejavnost vodi: Matejka Kuhar

25

DIE WASSER – KRISE

26

Fakten:

1. Von 1950 bis 1990 hat sich der Wasser-Verbrauch auf dem amerikanischen Kontinent verdoppelt, in Europa verfünffacht.

2. Ein Europäer verbraucht im Durchschnitt zehnmal so viel Wasser wie ein Afrikaner.

3. Nur ein Prozent der weltweiten Wasser-Vorräte ist Süßwasser.

4. Drei Viertel vom Trinkwasser verbraucht die Landwirtschaft.

5. Im Jahr 2025 wird die Industrie dreimal so viel Wasser verbrauchen wie heute.

6. Im Jahr 2050 wird mehr als ein Drittel der Welt-Bevölkerung kein sauberes Trinkwasser haben.

Wasser wird knapp. Schon heute trinken zwei Milliarden Menschen verschmutztes Wasser. Fünf Millionen sterben jedes Jahr daran. Experten glauben, dass es im 21. Jahrhundert eine große Wasser-Krise geben wird. Die Gründe? Die Welt- Bevölkerung wird immer mehr und es gibt nicht genug Wasser-Vorräte für sie. Die Industrie verschwendet immer mehr Wasser und die Landwirtschaft vergiftet immer mehr. Außerdem wird das Klima trockener. Die Erde verdurstet. Und was tun wir?

Im Durschnitt verbraucht ein Deutscher 140 Liter Wasser pro Tag. Und das ist relativ wenig. Ein Italiener verbraucht 251 Liter pro Tag und ein Amerikaner etwa 900 Liter!Wie kommt das? Es ist ganz einfach! Das meiste Wasser braucht man für Hygiene: Wenn man beim Zähneputzen das Wasser laufen lässt, verbraucht man 20 Liter Wasser. Wenn man badet, verbraucht man fünf- bis sechsmal so viel Wasser wie beim Duschen. Und immer wenn man auf die Toilette geht, verbraucht man etwa neun Liter Wasser. Aber das ist nicht alles. Eine Waschmaschine verbraucht 35 Liter Wasser und Geschirr-Spülmaschine neunzehn Liter. Dann benutzen wir natürlich Wasser zum Kochen und Trinken. Wenn man dann noch das Auto wäscht, die Blumen gießt und den Garten bewässert, dann hat man bald viel mehr als 140 Liter pro Tag verbraucht.Im Moment haben wir noch genug Wasser. Aber wir müssen lernen Wasser zu sparen. Die Wasser-Krise ist ein weltweites Problem. Heute gibt es in 26 Ländern nicht genug Wasser. Das könnten im Jahr 2010 95 Länder sein – wenn wir nicht heute anfangen, etwas für das Wasser zu tun.

im Durchschnitt - on averageder Verbrauch - consumptionverdursten - to die of thirstvergiften - to poisonverschwenden - to wasteder Vorrat - supplyArbeitsblatt 1

27

Sind die folgenden Behauptungen richtig (R) oder falsch (F)? Kreuze an!

1. In Europa hat sich der Verbrauch des Wassers von 1950 bis 1990 verdoppelt.

R F

2. Etwa 5 Prozent der Wasser-Vorräte auf der Welt ist Süßwasser.

R F

3. Die Landwirtschaft verbraucht ca. 75% vom Trinkwasser.

R F 4. Im Jahr 2050 werden mehr als 75% der Menschen auf der Welt verschmutztes Wasser haben.

R F

5 Jedes Jahr sterben 5 Millionen Menschen wegen der Wasserverschmutzung.

R F

6. Die Industrie verschwendet nicht viel Wasser. R F

7. Unser Planet verhungert.

R F

8. Beim Zähneputzen kann man viel Wasser sparen.

R F

9. Beim Duschen verbraucht man mehr Wasser als beim Baden.

R F

10. Die Wasser-Krise ist ein großes Problem in Slowenien.

R F

Arbeitsblatt 2

28

Beantworte kurz die Fragen!

1. Wann hat sich der Wasser-Verbrauch in Europa verfünffacht?

__________________________________________________

2. Wer verbraucht mehr Wasser: ein Europäer oder ein Afrikaner?

__________________________________________________

3. Wie viele Menschen trinken heute verschmutztes Wasser?

__________________________________________________

4. Warum wird es eine große Wasser-Krise geben? 2 Gründe.

__________________________________________________

5. Wer vergiftet das Wasser immer mehr?

__________________________________________________

6. Wo verbraucht man das meiste Wasser?

__________________________________________________

7. Wofür verbraucht man das meiste Wasser?

__________________________________________________

8. Wie viel Wasser verbraucht man, wenn man auf die Toilette geht?

__________________________________________________

9. Welche Maschine verbraucht das meiste Wasser?

__________________________________________________

10. Womit müssen wir gleich anfangen, wenn wir genug Wasser haben wollen?

___________________________________________________

PROJEKTNI TEDEN

29

DOBA NEUMNOSTI

___________________________________________________________________________

PREDMET: GEOGRAFIJA

Delovni list pri geografiji je delno prilagojen ogledu Komunale Kranj, delno pa splošni seznanitvi z odpadki. Vaša naloga je, da spremljate razlago in ob njej spoznate:

1. Kaj so odpadki in kako jih delimo?

2. Strategijo sodobnega ravnanja z odpadki.

3. Kako z odpadki ravnati pravilno in gospodarno.

Eden od pomembnih ciljev projektnega tedna je, da sam razmisliš, kako si do sedaj ravnal z odpadki in kako boš z njimi ravnal v prihodnje. Prav zato je tvoja zadnja naloga načrt, kako bi vzpostavil ločeno zbiranje odpadkov v šoli ali doma.

Dejavnost vodi: Tatjana Ferder Brunšek

GEOGRAFSKI POGLED NA RAVNANJE Z ODPADKI

30

Danes boste spoznali enega od pomembnih delovanj Komunale Kranj, in sicer ravnanje z odpadki na smetišču. Vaša naloga je, da spremljate razlago in ob njej spoznate:

1. Kaj so odpadki in kako jih delimo?

2. Strategijo sodobnega ravnanja z odpadki.

3. Kako z odpadki ravnati pravilno in gospodarno.

Eden od pomembnih ciljev današnjega dne je, da sam razmisliš, kako si do sedaj ravnal z odpadki in kako boš z njimi ravnal v prihodnje. Prav zato je tvoja zadnja naloga načrt, kako bi vzpostavil ločeno zbiranje odpadkov v šoli ali doma.

Oglej si zemljevid spodaj.

Na zemljevidu označi lego Komunale Kranj.

V kateri občini leži komunala Kranj?_______________________________________

Mogoče veste, kdo je župan?______________________________________________

O katerem okoljskem problemu v tej občini se je veliko govorilo po sredstvih javnega obveščanja?

___________________________________________________________________________

Kako bi ti rešil to problematiko?

___________________________________________________________________________

Za katere občine Komunala Kranj še deponira odpadke? Naštejte jih.

31

___________________________________________________________________________

KAJ SO ODPADKI IN KAKO JIH DELIMO

Pri določanju vrst odpadkov se uporablja veliko kriterijev. V praksi se največkrat uporablja delitev na: a) KOMUNALNE ODPADKE b) INDUSTRIJSKE ODPADKE.

Glavna razlika med komunalnimi in industrijskimi odpadki je v tem, da so industrijski zelo raznovrstni.

a) Kaj so komunalni odpadki in kako jih delimo?

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

b) Navedenih imaš nekaj komunalnih odpadkov. Ob posameznem odpadku napiši vir nastanka tega odpadka (gospodinjstva, tovarne, kmetijska proizvodnja, bolnišnice).

- papir in lepenka ________________________________________________- steklo ________________________________________________________- drobna plastika in drugi odpadki iz plastike __________________________- drobni kovinski odpadki _________________________________________- les __________________________________________________________- kompostirani kuhinjski odpadki ____________________________________- barve, lepila in umetne smole _____________________________________ - pralna sredstva_________________________________________________ - zdravila_______________________________________________________- pesticidi____________________________________________________________

STRATEGIJA SODOBNEGA RAVNANJA Z ODPADKI

32

je zasnovana na prednostnem redu:

1. preprečevanje nastajanja odpadkovKako lahko k temu mi prispevamo? Razloži._________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

2. neposredna uporaba odpadkovNavedi kakšno svojo idejo. ___________________________________________________________________________

3. materialna reciklaža sekundarnih surovin iz odpadkov in njihova uporaba z ustrezno predelavoRazloži besedo reciklaža na primeru predelave bioloških odpadkov.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

4. izraba energetske vrednosti, ki jo vsebujejo odpadki

Pri razkroju odpadkov nastane tako imenovani odlagališčni oz. deponijski plin iz metana in ogljikovega dioksida. Ta plin preko procesa kogeneracije (pretvorbe plina v električno energijo) prehaja v javno uporabo električne energijo.

Imamo v Sloveniji kakšen takšen primer izrabe? ___________________________________________________________________________

5. odlaganje odpadkov na trajnih deponijah

Odlaganje odpadkov je postopek trajnega odstranjevanja odpadkov in pomeni odstranjevanje odpadkov z mesta nastanka in odlaganje na urejena odlagališča. V Sloveniji se odpadke odlaga samo na nadzemna odlagališča. Trenutno je v Sloveniji 50 odlagališč za komunalne odpadke. Najbližje odlagališče v Kranju se imenuje Tenetiše.

Navedi najbližje odlagališče za tvoj domači kraj: ___________________________________

Z odpadki moramo ravnati pravilno, odgovorno in gospodarno. Le tako bomo ohranili naravo čisto in lepo. Ali smo dovolj odgovorni in ekološko osveščeni ob odpadkih, ki jih vsi ustvarjamo? Razmisli in odgovori na naslednja vprašanja.

1. Ločeno zbiranje odpadkov. Ali doma ločujete odpadke? Katere?

__________________________________________________________________________________

2. Ločevanje odpadkov poteka preko:

33

- Ekoloških otokov- Zbirnih centrov oz. reciklažnih dvorišč- Akcij zbiranja kosovnih odpadkov- Akcij zbiranja nevarnih odpadkov

Kje bi ti postavil ekološke otoke? V bližini katerih javnih stavb so smiselni?

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Kateri družbeni problemi se pokažejo ob kosovnem zbiranju odpadkov?

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Kaj vpliva na povečevanje odpadkov v gospodinjstvu?

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Ponovno uporabo lahko prakticiraš doma. Ko določen izdelek izgubi svoj prvotni namen, ga lahko uporabiš za kaj drugega. Poišči vsaj en primer.

___________________________________________________________________________

Kako lahko uredimo zbirališče za odpadke, da ne bi preveč okrnili izgleda pokrajine?

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Ob ekoloških znakih spodaj napiši, kaj ti sporočajo.

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

PROJEKTNI TEDEN

34

DOBA NEUMNOSTI

___________________________________________________________________________

PREDMET: ANGLEŠČINA

Načrt dela:

1. ogled filma ''The Age of Stupid'',

2. ogled smetišča in čistilne naprave v Kranju,

3. branje in razčlemba besedila, delo s tekstom, vstavljanje besed; besedotvorje, usvajanje besedišča.

Dejavnost vodi: Diana Kobler

WARM-UP ACTIVITIES

35

I. Guess whether the following statements are true or false:

a) Recycled car headlights can be used to make windows.

b) Carpets can be made from recycled plastic.

c) There is a lot of waste produced in recycling metal.

d) The Japanese use American scrap metal to make cars.

II. For questions 1 – 10 choose answers from

A – Paper

B – Plastic

C – Metal

D – Glass

III. According to the text, which material …

0. ... is stronger than glass? B

1. … is the least difficult to recycle? __

2. … costs less to recycle than to replace? __

3. … can be used to make roads? __

4. … can be recycled a great number of times? __

5. … can be used in farming? __

6. … is sent to another country and bought back? __

7. … has been made into a product? __

8. … is the most difficult to recycle? __

9. … does not have to be changed to be used again? __

10. … can eventually be used to produce power? __

RECYCLING

36

Fill in the gaps:

Recycling is a very important subject and one that is becoming more so all the time. As we all know it reduces w___________ and is good for the e_________________. But what do recycling centres do with the things we _____________ away?

Recycling paper has been the biggest success. In 1990, in the USA, more than 20 million tons of paper were recycled and turned into birthday cards, cereal boxes and hundreds of other things. Paper is the easiest material to recycle and, before burning it, you can use it six times over.

Wisconsin cow farmer George Plenty had the most interesting use for recycled paper: he uses it instead of s__________ in his barn. 'It's cheaper,' he said, 'but even if the price were the same, I wouldn't go back.'

Plastic is the hardest material to recycle, because there are so many different kinds, all of ____________ need to be treated differently. At the moment only two percent of the plastic used in the US is recycled. But it does have its uses: one company uses plastic from recycled car headlights to make windows. In some ways they are better than normal windows because they are much harder to break. Another company uses plastic to make carpets and r______.

The manager told us how attitudes towards recycling had changed. 'We worried that people might r___________ to buy the carpets if they knew they were recycled. Now we advertise the fact as a marketing strategy.

Metal is another important material. It is easier to recycle an aluminium c_______ than to make a new one. It is also 20 percent cheaper and uses only 5 percent of the energy that making a new can would use. So many of the things we use are made of metal and can all be reused after they stop working. Recycling car parts, for example, is a big business. There is also very little waste involved in recycling metal. Steel is 100 per cent ________________

(RECYCLE) and can be recycled hundreds of times. Recycling steel is cheaper than mining it. A lot of America's scrap metal is taken by the Japanese, recycled, and eventually sold back to America as new cars.

20 per cent of America's glass is recycled and used for a number of things. For example, it can be m___________ with asphalt or cement to pave the s______________. It can also be melted down and used to make new b____________. However, unlike the other materials, glass can also be reused commercially in its original form. many types of bottles are returned to bottling plants, sterilised and re___________. Recycling and reusing glass is actually a huge worldwide business, with bottle banks appearing everywhere.

So remember, think before you throw things away – they may still be u__________. If we all make an effort to recycle, we can make a planet a cleaner place to live.

THE GREENHOUSE EFFECT

37

Fill in each gap with only one word:

Gases pollute the atmosphere because they are produced _________ quickly to be cleared away naturally __________ rain, winds or plant life. These poisonous gases ____________ from several sources such as oil producers, industries which burn fuel and motor vehicles. When the gases are released, they have two harmful effects. _____________, some of the gases are caught by rain clouds and fall as acid rain, ______________ damages the environment. Secondly, increasing amount of carbon dioxide forms a cover over the earth, keeping the heat of the sun close __________ the earth's surface just ___________ a greenhouse keeps heat in. The increase in carbon dioxide is ____________ worse by the cutting down ____________ forests. Trees use carbon dioxide, and the fewer trees ________ are, the more of this gas remains _________ the air. The USA is now leading an international effort to limit deforestation. In 1996, Washington set goals for industry, and several international agreements ____________ already been effective in reducing the production __________ harmful gases. Only international cooperation can ____________ this problem which, if ____________ controlled, may threaten all life on earth.

Fill in the gaps with words derived from the words in brackets: (WORDFORMATION)

There are many problems which _________________(THREAT) our natural environment. Acid rain, ______________(GLOBE) warming and air and water _________________ (POLLUTE) are among the most serious ones. There are several ways to help improve the situation. Firstly, we should encourage __________________(RECYCLE) because it is the __________________(PRODUCE) of new materials which causes the most damage. We must learn to reuse things like plastic bags and glass jars. Secondly, driving an environmentally-friendly car is also ______________(HELP). Furthermore, joining an _________________(ORGANISE) which plants trees or cleans up beaches would be _________________(PROVE) that you are really _________________(CONCERN) about the environment. Lastly, supporting groups, such as Greenpeace, which try to prevent many ______________________(ENVIRONMENT) disasters would help to ensure that our planet will be clean and safe for future generations.

PROJEKTNI TEDEN

38

DOBA NEUMNOSTI

___________________________________________________________________________

PREDMET: KEMIJA

Kemijski del projektnega tedna bo potekal na čistilni napravi v Kranju. Dijaki bodo s pomočjo analiznega kovčka za hitre meritve onesnaženja na terenu analizirali različne vzorce vode ter na podlagi rezultatov analiz ugotavljali kvaliteto posameznih vodnih virov.

Dejavnost vodita: Špela Tršek, Olga Berce

KAKOVOST VODA

39

Površinske oziroma podzemne vode lahko ocenjujemo z različnimi kriteriji kvalitete, ki so odvisni tudi od namena uporabe vode. Zato moramo najprej definirati rabo vode (voda za pitje, kopalna voda, ...), potem pa glede na rabo definirati parametre in njihove mejne vrednosti.

PARAMETRI, KI JIH SPREMLJAMO V PITNI VODI

Predpis, ki ureja kakovost pitne vode v RS, je Pravilnik o pitni vodi. Pravilnik je usklajen z ustrezno direktivo Evropske unije. Z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode pravilnik določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati pitna voda. Prav tako določa posamezne parametre in njihove mejne vrednosti. Nekateri parametri bodo skupaj z mejnimi vrednostmi predstavljeni v nadaljevanju, za dane vzorce vode pa boste njihove vrednosti izmerili sami.

POTEK DELA

S pomočjo analiznega kovčka in priloženih navodil določite koncentracijo izbranih ionov v različnih vzorcih vode in jih primerjajte z mejnimi vrednostmi. Rezultate izmenjajte in zapišite zaključke.

40

1. Fosfati (PO43-)

Prevelike količine fosfatov v vodi se pojavljajo zaradi prevelike uporabe mineralnih gnojil, pralnih praškov in detergentov. Fosfati so vir hrane v vodi. Zaradi povečane koncentracije se tako močno poveča rast alg, ki lahko prekrijejo površino vode ter s tem preprečijo, da bi sončna svetloba prodrla globlje v vodo. Zaradi tega pride do odmiranja dela vodnih rastlin. Pri razgradnji odmrlih rastlin sodelujejo aerobne bakterije, ki za ta proces porabljajo kisik. Na ta način se zmanjšuje koncentracija kisika v vodi, kar povzroči smrt vodnih organizmov. Povečana koncentracija fosfatov v vodi torej poruši vodni ekosistem.

Mejna vrednost za fosfat je 4,7 mg/L.

Tabela 1

vzorec (kraj, datum) PO43- (mg/L) vzorec (kraj, datum) PO4

3- (mg/L)

41

2. Nitrati (NO3-) in nitriti (NO2

-)

Dušik v naravi kroži v ciklusu, katerega del sta tudi vmesni oksidacijsko/redukcijski stopnji, nitrat in nitrit, poleg tega pa se v naravi nitrati in nitriti pojavljajo tudi kot posledica človekove dejavnosti: umetna in naravna gnojila, komunalne odplake, industrija. V vodi so nitrati in nitriti dobro topni.

Ljudje smo nitratom in nitritom izpostavljeni preko hrane in vode. Nahajajo se v nekaterem sadju in zelenjavi (npr. v pesi, zeleni solati, redkvi, špinači), živilom so dodani kot konzervansi (npr.: v prekajenem mesu), so sestavni del nekaterih zdravil. Zaradi različnih prehrambenih navad zaužijemo s hrano različno količino nitratov. Delež vnosa nitratov preko pitne vode v telo narašča z naraščanjem koncentracije nitratov v pitni vodi.

Nitrati se v telesu reducirajo v nitrite. Najbolj znan škodljiv učinek nitratov oz. nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije, kot posledica oksidacije hemoglobina. Oksidiran hemoglobin - methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do 6 mesecev starosti, predvsem zalivančki. Ogrožene so lahko tudi nosečnice in ljudje s pomanjkanjem nekaterih encimov. Številne študije o pojavljanju drugih obolenj v povezavi z nitrati v pitni vodi niso dale enotnih rezultatov. Prav tako še ni trdnih zaključkov o vplivih mešanic nitratov z drugimi polutanti na zdravje.

Mejna vrednost za nitrat je 50 mg/L in za nitrit 0,50 mg/L. Pogoj za mejno vrednost je, da je [nitrat]/50 + [nitrit]/3 1.

Pitna voda s koncentracijami nitratov nad vrednostjo 50 mg/l predstavlja zdravstveni problem za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Uživanje take vode zanje ni primerno in je potrebna omejitev uporabe. Prekuhavanje vode nitratov ne uniči, zaradi izhlapevanja vode, se njihova koncentracija lahko celo poviša. Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti nitritom in nitratom preko pitne vode so kratko in dolgoročni. Če koncentracija presega 50 mg/L, je potrebna nadomestna oskrba za ogrožene skupine: npr. s predpakirano (embalirano) pitno vodo. Dolgoročno je potrebno preventivno delovanje za zmanjšanje koncentracije nitratov v virih pitne vode.

Tabela 2

vzorec (kraj, datum) NO3- (mg/L) NO2

- (mg/L) [nitrat]/50 + [nitrit]/3

42

3. Amonijak (NH4+)

Amonijak se zelo dobro topi v vodi. Pri reakciji z vodo nastane amonijev ion (NH4+), ki ga

določimo pri analizi vode in ga imenujemo amonij. Amonij v vodi v okolju je posledica komunalnega, kmetijskega in industrijskega onesnaženja.

Amonij je člen v presnovi dušika. Toksični učinek amonija se pojavi pri izpostavljenosti nad 200 mg/kg telesne teže. V koncentracijah, ki jih pričakujemo v pitni vodi, ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija ni podala zdravstveno utemeljene smernice za pitno vodo, priporočilo pa je, da skladno s t.i. dobro prakso, dosežemo na pipah uporabnikov čim nižje koncentracije.

Mejna vrednost za amonij je 0,50 mg/L. Le-ta ni določena na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, ampak nam daje informacijo o urejenosti celotnega sistema in nas opozarja, zlasti ob spremembah, da se z vodo nekaj dogaja.

Tabela 3

vzorec (kraj, datum) NH4+ (mg/L) vzorec (kraj, datum) NH4

+ (mg/L)

43

ZAKLJUČKI:

___________________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

________________________________________________________________

44

PROJEKTNI TEDEN

DOBA NEUMNOSTI

___________________________________________________________________________

PREDMET: BIOLOGIJA

Obiskali bomo centralno čistilno napravo v Kranju in izpolnili delovni list.

Dejavnost vodi: Ina Kretič

CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA KRANJ

45

NAVODILA: Izpolni (reši) delovni list. Pozorno poslušaj razlago, ker ti bo v pomoč pri pisanju odgovorov.

1. Kakšne vrste čistilna naprava deluje v Kranju?______________________________________

__________________________________________________________________________________

2. Od kod dobiva čistilna naprava odpadne vode? _____________________________________

__________________________________________________________________________________

3. Kakšno kapaciteto (zmogljivost) ima čistilna naprava? ________________________________

__________________________________________________________________________________

4. Razloži pojem »populacijska enota« ______________________________________________

__________________________________________________________________________________

5. Kako si sledijo faze čiščenja odpadnih voda?

A. _______________________ , katerega namen je _____________________________

__________________________________________________________________________________

Kaj so produkti A faze čiščenja in kaj naredijo z njimi?_______________________________________

__________________________________________________________________________________

B. _______________________ , katerega namen je _______________________________

__________________________________________________________________________________

Kaj so produkti B faze čiščenja in kaj naredijo z njimi? _______________________________________

__________________________________________________________________________________

C. ______________________ , katerega namen je ______________________________

__________________________________________________________________________________

Kaj so produkti C faze čiščenja in kaj naredijo z njimi? ______________________________________

__________________________________________________________________________________

D. ______________________ , katerega namen je ______________________________

__________________________________________________________________________________

Kaj so produkti D faze čiščenja in kaj naredijo z njimi? _______________________________________

46

__________________________________________________________________________________

6. Kolikšen je končni učinek biološkega čiščenja odpadnih voda v Kranju? __________________

__________________________________________________________________________________

7. Kakšna je specifika (posebnost) delovanja bioloških čistilnih naprav?

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

8. Katere skupine (mikro)organizmov (naštej 3) sodelujejo pri čiščenju odpadnih voda? Uvrsti jih tudi v sistem: Bodi natančen/-na.

______________ , spada med ___________________________

______________ , spada med ___________________________

______________ , spada med ___________________________

9. Kaj so glavni ekološki problemi kranjske čistilne naprave?

__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

10. Kakšen je tvoj vsakodnevni prispevek k okoljevarstveni problematiki? Bodi odkrit/a!

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________

11. Kakšno vodo piješ doma in kakšno v šoli (ustekleničeno / iz pipe)?__________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Zakaj?

47

PROJEKTNI TEDEN

DOBA NEUMNOSTI

_____________________________________________

PREDMET: UPORABA IKT METOD

V projektnem tednu bodo dijaki v računalniški učilnici s pomočjo IKT tehnologije poiskali odgovore na teme: eko kmetije, ekološko kmetovanje, ekološka pridelava hrane in ekološka, sezonska in domača hrana. Dijaki bodo razdeljeni v skupine po dva dijaka, ki bosta poiskala odgovore na dve izbrani temi. S pridobljenimi podatki bodo dijaki izdelali plakate, ki jih na koncu predstavijo svojim sošolcem.

Dejavnost vodita: Vlasta Kuret, Bojana Bizjan

Teme, katere dijaki poiščejo na internetu, jih raziščejo in predstavijo s plakatom:

48

Kaj je ekološko kmetovanje?

Cilji ekološkega kmetovanja.

Kaj ekološki kmet sme in kaj ne?

Kaj je kmetija v preusmeritvi? Oznake kmetij.

Razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji.

Kaj je Biodar?

Kaj je integrirana pridelava in v čem se razlikuje od ekološke?

Število ekoloških kmetij po regijah.

49