Projektni list - Ustvarjanje pogojev za preboj gospodarstva dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo v Mariboru in Podravju,final

OBRAZEC PREDLOG REGIJSKEGA PROJEKTA ZA VKLJUČITEV V RRP 2014-‐2020 – REGIJA PODRAVJE – MESTNA OBČINA MARIBOR I. SPLOŠNE INFORMACIJE O PREDLOGU REGIJSKEGA PROJEKTA Regijski razvojni projekt je razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete razvojne regije in izkorišča njene razvojne potenciale. Od lokalnega projekta se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike ali izkoriščanju priložnosti v okviru razvojne regije in širšem razvojnem vplivu na razvojno regijo in izven nje. Nosilci regijsko pomembnih razvojnih projektov bodo skozi usmeritev v RRP imeli možnost, da ob lastnih virih za izvedbo pridobijo sofinanciranje tudi iz naslova EU sredstev. Naziv projektnega predloga

Ustvarjanje pogojev za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo v Mariboru in Podravju

Vrsta projekta: (označite):

1. Občinski projekt 2. Regijski projekt (več občin) 3. Medregijski projekt (več občin iz različnih regij) 4. Čezmejni projekt

Nosilec projekta (upravičenec):

Naziv nosilca projekta: Mestna občina Maribor Naslov: Ulica heroja Staneta 1 Poštna številka: 2000 Maribor Kontaktna oseba: Ime in priimek: dr. Andrej Fištravec e-‐naslov: [email protected] Status nosilca projekta: lokalna skupnost javni zavod gospodarska družba zasebni zavod društvo drugo:_________________

(pri izbrani vrednosti dvoklik na kvadratek, pri »privzeti vrednosti« izberete »potrjeno«)

Sodelujoči partnerji v projektu

1. občine Podravja 2. podporne inštitucije za gospodarstvo v Podravju 3. nevladne organizacije in drugi ekonomski modeli v Podravju

Trajanje projekta (okvirni časovni načrt v mesecih/letih):

Pričetek projekta: 2014 Zaključek projekta: 2020

Projektno območje (območje izvajanja projekta)

regija/e občine/e lokacija/e Podravska regija

Mestna občina Maribor in druge občine Podravja

Občine Podravja

Označite usmeritev znotraj osnutka razvojnih področij regije, ki ga boste s projektom zasledovali Področje, kamor se projekt uvršča

Znanje, konkurenčnost in

trg dela

Infrastruktura Izobraževanje, zdravje in sociala

Naravni viri in prostor

Podjetništvo in konkurenčnost

Gospodarsko poslovna

infrastruktura

Zdravje in kakovost življenja

Voda

Raziskave in razvoj ter inovacije

Energetska infrastruktura, OVE in URE

Vzgoja in izobraževanje

Gozd in les

Privabljanje TNI in internacionalizacija

Okoljska infrastruktura

Socialna vključenost in enake možnosti

Podnebne spremembe

Zaposlovanje, nova delovna

mesta, usposabljanje

Turistična, športna in kulturna

infrastruktura

Kultura in umetnost

Kmetijstvo in samooskrba

Razvoj turizma

Prometna infrastruktura

Razvoj podeželja

Socialno podjetništvo

Socialna infrastruktura

Zavarovana območja

* opomba: RRP je še v pripravi, zato je podan osnutek prioritet in področij RRP 2014-‐2020

Kulturna in naravna dediščina

Prostor

Informacijsko-‐komunikacijska tehnologija

II. OPIS PREDLOGA REGIJSKEGA PROJEKTA Kratek povzetek projekta (max. polovica A4 strani oz. cca 1500 znakov)

Regija Podravje je po indeksu ISSO (analize ISSO, Planet GV, zbir 43 demografskih, učinkovitost delovanja občine, učinkovitost delovanja gospodarstev, trg dela, izobraženost, življenjski standard, socialna kohezija, okolje kazalnikov za leto 2012) uvrščena na 10 mesto med 12 statističnimi regijami Slovenije -‐ pred Zasavsko in Pomursko regijo. Cilj: Projekt ima za cilj vzpostavitev operativnega modela za izboljšanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva mesta Maribor (drugega največjega mesta v Sloveniji) ter podravske regije (Maribor kot gravitacijski center Podravja z izjemno geostrateško lego), ki bo ustvaril 15.000 delovnih mest (posredno in neposredno). S projektom želimo s sodelovanjem vseh ključnih akterjev na področju gospodarstva, lokalne skupnosti, izobraževanja, raziskav in razvoja ter investicij ter nevladnih oranizacij ter drugih že obstoječih ekonomskih modelov povezati znanja in moči za učinkovit lokalno razvojni in delovno-‐operativni akcijski načrt za gospodarsko-‐socialni preboj. Na osnovi vzpostavljenega modela za izboljšanje gospodarstva Mestne občine Maribor bodo pripravljeni in izvedeni revitalizacijski ukrepi, ki bodo vodili do vzpodbujanja in ustvarjanja novih delovnih mest ter posledično izboljšali konkurenčno sposobnost ne le mesta Maribor, ampak tudi podravske regije. Koncept izboljšanja konkurenčne sposobnosti je zasnovan tako, da bodo dejavnosti, ki se bodo razvile v času poteka projekta, živele, se razvijale in ohranjale samovzdržnost tudi po poteku projekta. Koncept revitalizacije je zasnovan na zelenem integralnem gospodarstvu s poudarkom na samooskrbi, holizmu in regionalni celovitosti na treh ključnih stebrih, in sicer:

• Vzpodbujanje, ustanavljanje in privabljanje start-‐up podjetij v regijo ter vzpodbujanje, širitev in rast MSP.

• TNI in greenfield investicije. • Povezovanje (a) domačih in tujih strokovnjakov za

ustanovitev brain-‐trust skupine za strateško svetovanje obstoječim subjektom b) skupnih nastopov gospodarskih subjektov in drugih deležnikov na domačem in tujem trgu – internacionalizacija; c) skupnih blagovnih znamk, grozdov in z uvajanjem novih povezovalnih ekonomskih modelov (npr. zadružništvo).

Glavni cilj je ustvariti pogoje ter vzpostaviti in implementirati model za dvig konkurenčnosti na družbeno in okoljsko odgovornem gospodarstvu, ki je usmerjeno k doseganju ekonomske učinkovitosti, trajnostnega razvoja, dolgoročni socialno etični zanesljivosti in vzdržnosti (integralno zeleno gospodarstvo), ki bo ustvaril 15.000 delovnih mest.

OPIS NAMENA PROJEKTA in PROJEKTNIH AKTIVNOSTI ZAKAJ (vzrok za izvedbo projekta – opis potreb):

Ozadje projekta (opis namena projekta, njegovih ciljev, ciljne skupine ter opis regionalnega pomena projekta

Podravska regija, ki je bila v sedemdesetih letih med najrazvitejšimi območji z ugodnimi razvojnimi potenciali in objektivnimi možnostmi za nadaljnji razvoj, je v osemdesetih letih pričela razvojno zaostajati. To se je odražalo v upadanju gospodarske aktivnosti, akumulacije in naložbene dejavnosti, kar je onemogočalo prepotrebno modernizacijo in razvoj. Prevladovala so velika podjetja (predvsem na področju kovinsko predelovalne in tekstilne industrije), terciarni sektor je bil slabo razvit. Krizo ob političnih, gospodarskih in družbenih spremembah ter ob postopnem prehodu v tržno gospodarstvo so najprej občutila velika podjetja, kjer je prihajala do izraza velika prezaposlenost, ki je zmanjševala produktivnost in konkurenčnost proizvodnje. Podjetja so bila brez materialnih in kadrovskih možnosti za prestrukturiranje ter uvajanje nove tehnologije in novih proizvodnih programov, primernih za zahtevnejša tržišča. V teh podjetjih se je najprej pokazala potreba po odpuščanju odvečne delovne sile, kar je povzročilo upadanje zaposlenosti in posledično rast registrirane brezposelnosti. Do ponovne rasti zaposlenosti je prišlo v letu 1997, kar je bila posledica rasti gospodarske aktivnosti, na katero so vplivali v predhodnih letih pričeti procesi prestrukturiranja gospodarstva, makroekonomska stabilizacija ter reforme gospodarskega sistema. V zadnjem desetletju je zaposlenost, z izjemo leta 2003, ko je ponovno upadla kot posledica zastoja v gospodarski aktivnosti, rasla in ugodno vplivala na gibanje brezposelnosti, ki je najnižjo vrednost po letu 1990 dosegla v letu 2008. V jesenskih mesecih tega leta so se že pričeli kazati znaki svetovne gospodarske krize, ki je v zadnjih letih povzročila velik upad zaposlenosti in posledično porast brezposelnosti. Tako se po številu zaposlenih in registrirano brezposelnih lahko primerjamo z letoma 2003 in 1992. Mestna občina Maribor je, tako na področju gospodarskega in socialnega razvoja, trga dela in zaposlovanja, razvoja človeškega kapitala, po številnih kazalcih pod slovenskim povprečjem in marsikje prav na repu lestvice. Vpliv krize na stanje na trgu dela, kot kaže poročilo, pripravljena na ZRSZ, se še poslabšuje. Analiza stanja: Indeks zlati kamen ISSO analiza 2013 – nekatere primerjave z drugimi slovenskimi občinami (Vir Analiza ISSO slovenskih občin 2013, Planet GV – op. podatki o indeksih, navedeni v nadaljevanju, se ne smejo razširjati, posredovati tretjim osebam in sporočati brez pisnega soglasja prijavitelja in Planeta GV) – podatki so za leto 2012 in nekateri za leto 2011:

o Mesta občina Maribor je med 210 slovenskimi občinami po indeksu zlati kamen 2013 uvrščena na 173. mesto. Indeks sestoji iz parametrov na področju demografije, učinkovitost občine, trga dela, podjetniške dinamike, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in okolja.

o Demografski podindeks (selitveni prirast, skupni prirast, indeks staranja, indeks odvisnosti) – Maribor na 176. mestu.

-‐ posebej problematičen je indeks staranja – 205. mesto! o Podindeks učinkovitosti občine meri kombinacijo varčnosti in previdnosti in na

drugi strani podjetnosti na področju investicij in zmožnosti, da občin pridobiva prihodke iz bolj kakovostnih virov – tiste na katere ima občine večji vpliv in so trajne narave – transferi iz europskih skladov (neto tekoči prihodki občine, investicije, zadolženosti, rast dolga v 2009 – 2011, odhodki za javno upravo, pridobljena sredstva EU, rast prihodkov) – Maribor na 145. mestu. - po indeksu zadolženosti na prebivalca na 122. mestu - po indeksu rast dolga v 2009 – 2011 na 123. mestu - po deležu kakovostnih prihodkov na 28. mestu!

o Podindeks gospodarstva kaže relativno moč gospodarstva glede na število prebivalcev in podjetniško dinamiko (dodana vrednost na zaposlenega, prirast podjetij, nova podjetja, rast prihodkov) – Maribor na 63. mestu.

-‐ rast prihodkov v zadnjem letu, kakor zadnjih 4 letih negativna – 169. mesto

o Podindeks trga dela (delež zaposlenih, število delovnih mest, stopnja zaposlenosti, gibanje in struktura brezposelnosti, struktura delovnih mest) – Maribor na 143. mestu. - delež zaposlenih na 195. mesto - stopnja brezposelnosti 195. mesto - gibanje brezposelnosti v 2007 – 2011 -‐6,9 % -‐ 199. mesto

o Podindeks izobrazba (izobrazbena struktura, sprememba izobrazbene strukture, delež študentov, delež diplomantov, štipendije) – Maribor na 61. mestu. - delež prebivalcev z visoko ali višjo izobrazbo – 8. mesto - delež študentov na 100 prebivalcev – 184. mesto

o Podindeks življenjski standard (plače, stanovanjske površine, prejemniki socialne pomoči, odhodki za kulturo, šport) – Maribor na 21. mestu. - indeks neto plače – 30. mesto - prejemniki socialne pomoči na 1000 prebivalcev – 176. mesto - odhodki za kulturo in šport – 17. mesto

o Podindeks socialna kohezija (socialno in asocialno vedenje; volilna udeležba in delež obsojenih storilcev kaznivih dejanj v populaciji) – Maribor na 204. mestu.

o Podindeks okolje (odpadki, varstvo okolja) – Maribor na 189. mestu Podatki vključeni v Indeks ISSO (43 podatkov) DEMOGRAFIJA

1. Selitveni prirast 2. Skupni prirast 3. Indeks staranja 4. Indeks odvisnosti

PRORAČUN – UČINKOVITOST OBČINE

5. neto tekoči odhodki 6. investicije 7. zadolženost 8. rast dolga 9. odhodki za javno upravo 10. rast prihodkov za javno upravo 11. pridobljena sredstva EU 12. rast prihodkov A 13. rast prihodkov AB

GOSPODARSTVO

14. dodana vrednost 15. prirast podjetij 16. nova podjetja 17. rast prihodka zadnjih 5 let 18. rast prihodka zadnje leto

TRG DELA

19. delež zaposlenih 20. število delovnih mest 21. stopnja brezposelnosti 22. gibanje brezposelnosti zadnjih 5 let 23. struktura brezposelnosti 24. struktura delovnih mest 25. indeks delovnih migracij 26. izobrazbena struktura

27. spremembe izobrazbene strukture 28. delež študentov 29. delež diplomantov 30. občinske štipendije

ŽIVLJENJSKI STANDARD

31. neto plača/prebivalca 32. bruto prejemek/prebivalca 33. prejemniki socialne pomoči 34. stanovanjska površina 35. odhodki za kulturo 36. odhodki za šport

SOCIALNA KOHEZIJA

37. kazalnik socialnega vedenja 38. kazalnik asocialnega vedenja

OKOLJE

39. zbrani odpadki 40. rast količine odpadkov 41. razmerje med zbranimi in odloženimi odpadki 42. odhodki za varstvo okolja 43. odhodki za učinkovita rabo energije

UVRSTITEV OBČINE MARIBOR PO KAZALNIKIH INDEKSA ISSO ŠT KAZALNIK UVRSTITEV DEMOGRAFIJA 176 1 Selitveni prirast 87 2 Skupni prirast 117 3 Indeks staranja 205 4 Indeks odvisnosti 109 PRORAČUN – UČINKOVITOST 145 5 Neto tekoči odhodki/preb. 6 6 Zadolženost/preb. 122 7 Rast dolga (2009-‐2011) 123 8 Investicije/preb. (5 let) 206 9 Odhodki za javno upravo/preb. 80 10 Rast odhodkov za javno upravo(5let) 50 11 Pridobljena sredstva EU/preb (5let) 124 12 Rast »nedržavnih«prihodkov (5let) 149 13 Delež »kakovostnih« prihodkov 28 GOSPODARSTVO 63 14 Dodana vrednost na preb. 21 15 Prirast podjetij 99 16 Nova podjetja 16 17 Rast prihodka 169 18 Rast prihodka (4 leta) 164 TRG DELA 143 19 Delež zaposlenih 195 20 Število delovnih mest (1000 preb.) 11 21 Stopnja brezposelnosti 195 22 Gibanje zaposlenosti (zadnjih 5 let) 199

23 Struktura brezposelnosti 155 24 Struktura delovnih mest 7 25 Indeks delovnih migracij 127 IZOBRAZBA 61 26 Izobrazbena struktura 8 27 Sprememba izobrazb.strukture (5let) 26 28 Delež študentov na 1000 preb. 184 29 Delež diplomantov na 1000 preb. 117 30 Občinske štipendije/100 preb. (5 let) 59 ŽIVLJENJSKI STANDARD 21 31 Neto plača 30 32 Bruto prejemek 51 33 Stanovanjska površina/preb. 111 34 Prejmnik1 socialne pomoči/1000 preb . 177 35 Odhodki za kulturo/preb. 18 36 Odhodki za šport/preb. 17 SOCIALNA KOHEZIJA 204 37 Kazalnik socialnega vedenja – volilna

udeležba 200

38 Kazalnik asocialnega vedenja – delež storilcev kaznivih dejanj

204

OKOLJE 189 39 Zbrani odpadki/preb. (kg) 198 40 Rast količine odpadkov (5 let) 75 41 Razmerje zbrani/odloženi odpadki 159 42 Odhodki za varstvo okolja/preb. (4 leta) 90 43 Odhodki za URE/preb. (4 leta) 68-‐210

Benchmarking Maribora z izbranimi evropskimi mesti

(op. podatki so last zavoda Razprimo krila in se lahko uporabljajo in navajajo ob naedbi vira). Vzorec raziskave predstavljajo naslednja mesta: Celotna populacija Celotno delovno

aktivno prebivalstvo (januar 2013)

Gradec 235.477 165.479 Aarhus 293.510 206.222 Bergen 237.430 156.176 Debrecen 204.293 147.991 Gent 229.344 151.424 Göteborg 478.055 328.038 Košice 235.006 173.075 Maribor 111.170 36.796 Analiza konkurenčnosti mest temelji na treh glavnih dimenzijah:

• socialno stanje • gospodarski učinki

• premoženje mesta

BAZA ZNANJA

Število študentov

na Univerzah/ 1000 preb.

% kadrov, ki

delajo na področju znanosti in tehnologije

Vseživljen jsko učenje

% prebivalcev, ki niso

državljani EU in prebivalci mesta z visokim indeksom

HDI (Human

development index)

%

Gospodinj stev z

dostopom do

interneta

Gradec 151,94 31,5% 13,2% 20,13% 68%

Aarhus 110,24 42,7% 30,2% 9,09% 83%

Bergen 59,75 41,6% 19,3% 6,66% 77%

Debrecen 114,01 27,4% 3,1% n.p. 46%

Gent 208,24 45,2% 6,8% 4,35% 73%

Göteborg 70,71 43,3% 33,4% 14,08% 86%

Košice 74,19 26,4% 3,3% 0,39% 57%

Maribor 31,1 26.11% 13,9% n.p. 64%

SOCIALNA KOHEZIJA

Stopnja

brezposelnosti

Število

Kriminalcev /1000 preb.

Tveganje revščine

Gradec 7,6% 85,6 12% Aarhus 5,67% 120,78 12% Bergen 2,91% n.p. 11% Debrecen 7,20% 53,19% 12% Gent 13,58% 154,55 15% Göteborg 6,3% 184,41 12% Košice 15,36% 49,6 11% Maribor 18,5% 61,91 20% GOSPODARSKA DEDIŠČINA

Delež zaposlenih v sektorjih od G do P

Delež patentnih prijav glede na vse patentne

prijave na EPO

Gradec 74,20% 31,66%

Aarhus 83,50% 27,06%

Bergen 80,68% n.p.

Debrecen 72,63% 9,70%

Gent 75,07% 32,59%

Gőteborg 76,47% 24,85%

Košice 68,08% 24,03%

Maribor 68,98% 6,48%

PRODUKTIVNOST

BDP na prebivalca v €

Gradec 33.900

Aarhus 28.145

Bergen 36.223

Debrecen 6.115

Gent 29.728

Gőteborg 41.890

Košice 5.598

Maribor 14.489 (83 % Slovenskega povprečja)

Delovna aktivnost

Delež delovno aktivnega prebivalstva 31.12.2012

Gradec 66,52%

Aarhus 70,85%

Bergen 76,26%

Debrecen 50,40%

Gent 56,06%

Gőteborg 65,90%

Košice 56,74%

Maribor 34,6% (195. mesto od 210 slovenskih občin)

KVALITETA ŽIVLJENJA

Indeks kvalitete življenja

Pričakovana leta zdravega življenja po rojstvu

Letni prirast prebivalst va v mestih

Število bolniških postelj/ 1000 prebivalcev

Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja

Gradec 77 61,1 1,36 22,15 1714

Aarhus 76 67,4 0,80 n.p. 1669

Bergen 77 66,0 0,94 n.p. 2296

Debrecen 74 57,6 -‐1,06 5,07 874

Gent 78 63,7 0,46 12,9 456

Gőteborg 76 66,0 0,79 4,19 2107

Košice 69 55,9 -‐0,15 13,24 737

Maribor 72 62,3 -‐1,3 11,69 770

Točke primerjave konkurenčnosti mest

Tehtane točke

BZ SK GD P DA KŽ SKUPAJ RANG

Gradec 10 7 3 5 7 16 48 4 Aarhus 18 8 4 7 8 12 57 2 Bergen 12 9 4,5 8 9 18 60,5 1 Debrecen 6 5 1 2 2 4 20 7 Gent 14 3 3,5 6 5 8 39,5 5 Gőteborg 16 6 2,5 9 6 14 53,5 3 Košice 2 4 1,5 1 3 2 13,5 8 Maribor 8 2 0,5 3 1 6 20,5 6 Ključni razvojni problemi, ki posledično pomenijo veliko stopnjo brezposelnosti in malo novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo:

- podjetja niso konkurenčna na globalnih trgih oziroma na njih niti ne vstopajo, - nastajajo mikro podjetja v dejavnostih (storitve), ki nimajo potenciala za rast in

internacionalizacijo, - malo število velikih podjetij predstavlja omejitev v razvoju MSP, - nizko število inovativnih podjetij z visoko dodano vrednostjo,

- v regiji je zelo malo uspešnih srednjih in velikih podjetij, - malo možnosti za zaposlovanje visoko izobraženih kadrov – povečan odliv v

tujino, - nizka dodana vrednost na zaposlenega, ki je pod državnim povprečjem (78,9%

slovenskega povprečja), - regija je investicijsko zelo podhranjena – naložbe v gospodarstvu (na

zaposlenega) so se v letu 2009, 2010 in 2011 skoraj zaustavile, - slabo razvito podporno okolje za krepitev konkurenčnosti zaposlenih in

brezposelnih oseb, - zaskrbljujoči demografski trendi (staranje prebivalstva, povečevanje deleža

starejših nad 50 let med brezposelnimi osebami). Ključni kazalci poslabšanega stanja na področju zaposlovanja na območju Maribora:

- Občina Maribor ima negativen naravni prirast. - Občina Maribor ima nadpovprečno starost občanov. - V letu 2008 je bilo delovno aktivnih prebivalcev 67.341 oseb, januarja 2013 pa

samo še 55.069 oseb, kar je za 1,984 oseb oz. 3,5% manj kot januarja 2012, ko je bilo zaposlenih 57.053 oseb.

- Od decembra 2008 do marca 2013 je brezposelnost porasla za 60,2%, kar je manj kot v Sloveniji (+85,1%) in več kot na območju Območne službe Maribor (+52,5%), kljub temu, da je bil upad delovno aktivnih v tem obdobju višji kot v Sloveniji.

- Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti (I.-‐II. 2013) MOM je 18,6%, v Sloveniji 13,6%.

- Januarja 2013 je na območju Območne služne Maribor (-‐14,4%) padec delovno aktivnih višji kot v Sloveniji (-‐10,4%) in v Podravju (-‐14,2%).

- Posledično se je znižal tudi delež delovno aktivnih na območju Mestne občine Maribor glede na vse zaposlene v Sloveniji, saj je njihov delež v decembru 2007 in 2008 znašal 7,7%, v januarju 2013 pa 7,0%.

- Povečali so se deleži brezposelnih oseb, starejših od 50 let, katerih delež je decembra 2003 znašal 19,2%, marca 2013 pa kar 35,2%.

- Delež brezposelnih oseb s VI. ali višjo stopnjo izobrazbe (diplomantov) se je iz decembra 2004 (7,4%) povečal na 15,7% v marcu 2013.

Ključni poudarki poslabšanja gospodarskega stanja v Mariboru: - Relativna moč gospodarstva v Mariboru se v zadnjih štirih letih zmanjšuje. - Število začetih in zaključenih stečajnih postopkov v gospodarskih družbah se je

precej povečalo. - Neto dodana vrednost na zaposlenega je okoli 15% nižja od slovenskega

povprečja. - V letu 2010 je neto čista izguba družb v Mariboru predstavljala kot 61,3% celotne

izgube v Sloveniji. - V Mariboru predstavlja število mikro in majhnih družb kar 98% vseh družb – v

2011 so izkazale za 29,3 mio € čiste neto izgube. - Povečuje se zadolženost gospodarskih družb v Mariboru.

Ključni poudarki poslabšanja gospodarskega stanja v Podravju: • Delež zaposlenih v gospodarskih družbah, se je glede na leto 2008 zmanjšal za

15%. • V letu 2012 je bilo začetih 90 stečajnih postopkov (leta 2011: 135), od tega 20 iz

predelovalne dejavnosti, 20 dejavnosti trgovine in 17 gradbeništva. • Število pravnih oseb z blokiranimi TRR nad 5 dni ob koncu leta 2012 je za 1/3

večje kot na začetku leta. • Povprečni mesečni znesek blokade na TRR gospodarske družbe se je iz 65.000 €

ob začetku leta, dvignil na 92.400 € ob koncu leta. • Gospodarske družbe so v letu 2012 ustvarile za 3 % manj prihodkov kot v letu

2011 oz. 15 % manj kot v letu 2008. • Obseg prodaje na domačem trgu se zadnja tri leta zmanjšuje, v letu 2012 za 4,5 %. • Rast izvoza (prihodki) v letu 2012 znaša 2,1 %, kar je bistveno manj kot v

preteklih dveh letih (okoli 17 %). • Neto čista izguba regije je 44,4 mio €, slabša je le Obalno kraška regija.

• Neto dodana vrednost na zaposlenega: 29.745 €, kar je 1/5 pod SLO povprečjem, ki je 38.006 €.

• Prihodki na zaposlenega znašajo 129.892 €, kar je 40% manj od slovenskega povprečja, ki znaša 181.064 €.

• Zadolženost gospodarskih družb je visoka: delež kapitala v celotnih obveznostih do virov sredstev je 37,9 % (v SLO: 38,8 %).

• Samostojni podjetniki so ustvarili za 1 % manj prihodkov (16 % manj kot v letu 2008), skupno 811 mio €. .

AKTIVNOSTI PROJEKTA (na kakšen način se bo projekt izvedel oz. opis posameznih projektnih aktivnosti): Glavni cilj je, ustvariti pogoje ter vzpostaviti in implementirati model za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti na družbeno in okoljsko odgovornem gospodarstvu in drugih modelih ekonomske organiziranosti, ki je usmerjeno k doseganju ekonomske učinkovitosti, trajnostnem razvoju, dolgoročno socialno etični zanesljivosti in vzdržanosti (integralno zeleno gospodarstvo), kar bo rezultiralo v 15.000 delovnih mestih z dodano vrednostjo. Projektne aktivnosti bodo zajemale naslednje:

1. Vodenje in koordinacija projekta 2. Promocija ter informiranje in obveščanje 3. Analiza stanja

• analiza panog • analiza deležnikov • analiza mreženja

4. Vzpostavitev modela za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo • opredelitev 3 ključnih področij (primarni, sekundarni, terciarni sektor) • opredelitev »vizije« (nova delovna mesta, dodana vrednost, razvoj regije ) • opredelitev deležnikov (podjetja, znanstveno raziskovalne organizacije,

univerza, finančne organizacije, NVO in javne organizacije, …) • opredelitev načinov mreženja • opredelitev načinov financiranja • opredelitev modela za pritegnitev start –upov • določitev podjetij s potencialom rasti po dejavnosti in občini • opredelitev modela za pritegnitev investitorjev • opredelitev modela skupnega nastopa na domačem trgu • opredelitev modela skupnega nastopna na tujih trgih (internacionalizacija) • opredelitev modela delovanja brain-‐trust skupine strokovnjakov • opredelitev modela vzpostavitve grozdov • opredelitev modela za vzpostavitev delovanja pod skupnimi blagovnimi

znamkami • opredelitev drugih ekonomskih modelov (npr. zadružništvo) • organizacija delavnic, okroglih miz z gospodarstveniki in ostalimi deležniki

5. Implementacija modela za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo • MSP, start-‐up • TNI, greenfield investicije • Povezovanje (brain-‐trust, skupen nastop na domačih in tujih trgih, skupne

blagovne znamke, ustvarjanje grozdov, kreiranje drugih ekonomskih modelov v smislu zadružništva ipd.)

Aktivnost 1: Vodenje in koordinacija projekta

Aktivnost zajema naloge koordiniranja, vodenja, usklajevanja in organiziranja vseh deležnikov na projektu.

Vključuje vzpostavitev neodvisnega strokovnega mednarodnega nadzora nad porabo sredstev in zajema planiranje in nadzor terminskega doseganja zastavljenih ciljev in porabe vseh resursov.

Aktivnost 2: Promocija ter informiranje in obveščanje

Vključuje pripravo, organizacijo, izvedbo in evaluacijo dogodkov projekta ter aktivnosti povezane z informiranjem in obveščanjem deležnikov projekta (podjetij, potencialnih podjetnikov, znanstveno-‐raziskovalnih inštitucij, podpornih lokalnih, regionalnih in državnih inštitucij, širše javnosti, …).

Ključna aktivnost promocije bo mreženje skozi različne dogodke, aktivnosti, cross-‐networking ipd. v vseh ostalih predhodno opisanih aktivnostih. Predstavljene bodo analize dobrih praks regijskih in nacionalnih projektov.

Aktivnost 3: Analiza stanja

Aktivnost priprave ter izvedbe analize stanja bo vključevala analizo panog, analizo deležnikov ter analizo mreženja. Naredila se bo sistematična preučitev in določitev prioritet regije, ki bodo skladne s prioritetami na nacionalni ravni.

Rezultat bo predstavljala analiza, ki bo omogočila spremljanje, koordiniranje, pregled in prilagajanje vzpostavitve modela za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo. Le-‐ta bo osnova za zagon gospodarskih aktivnosti v regiji.

Pri izvedbi analize in določitev prioritet regije bodo sodelovale vse inštitucije, ki so vpete v oblikovanje gospodarskega prostora v občini (in regiji).

Aktivnost 4: Vzpostavitev modela za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo

Aktivnost vzpostavitve modela vključuje naslednje podaktivnosti:

• opredelitev 3 ključnih področij (primarni, sekundarni, terciarni sektor) • opredelitev vizije ( nova delovna mesta, dodana vrednost, razvoj regije ) • opredelitev deležnikov (podjetja, znanstveno raziskovalne organizacije,

univerza, finančne organizacije, NVO in javne organizacije, …) • opredelitev načinov mreženja • opredelitev načinov financiranja • opredelitev modela za pritegnitev start–upov • določitev podjetij s potencialom rasti po dejavnostih in občinah • opredelitev modela za pritegnitev investitorjev • opredelitev modela skupnega nastopa na domačem trgu • opredelitev modela skupnega nastopna na tujih trgih (internacionalizacija) • opredelitev modela delovanja brain-‐trust skupine strokovnjakov • opredelitev modela vzpostavitve grozdov • opredelitev modela za vzpostavitev delovanja pod skupnimi blagovnimi

znamkami

• opredelitev drugih ekonomskih modelov (npr. zadružništvo) • organizacija delavnic, okroglih miz z gospodarstveniki in ostalimi deležniki

Aktivnost 5: Implementacija modela za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo

Aktivnosti za podporo malim in srednjevelikim podjetjem (MSP) in start-‐up Aktivnosti za podporo start-‐up podjetjem:

1. kreiranje mednarodne skupine vrhunskih strokovnjakov za prebojne ideje, vključno z vidikom finančne vzdržnosti (obveznosti, odgovornosti prejemnika sredstev);

2. kreiranje skupine nevtralnih strokovnjakov za nadzor nad porabljenimi sredstvi; 3. izbor prebojnih idej; 4. dodelitev štartnega kapitala, za posamezen start up je predvidenih do 10.000 € 5. spremljanje in svetovanje pri razvijanju in implementaciji ideje start upa ter

mreženje ter redna svetovalna srečanja z mentorji z namenom opredelitve dosedanjega in prihodnjega razvoja start-‐upa;

6. podpora pri vodenju računovodstva, pravnem svetovanju, registraciji, pri pripravi, vodenju projektov in poročanju, podpora pri trženju / zagotavljanje skupnih trženjskih aktivnost (tudi povezovanje produktov in storitev, prodiranje na tuje trge,..) produktov in storitev za obdobje do treh let po ustanovitvi;

7. kreiranje baze start upov (katalog) predvideno za obiske slovenskih državnikov v tujini in za predstavitev pri potencialni partnerjih;

8. dopolnjevanje in spremljanje baze start upov; 9. kreiranje skupine mentorjev, trenerjev in coachev, ki start-‐upe spremlja na

tedenski/mesečni bazi; 10. potencialno razvijanje skupnih blagovnih znamk in patentiranje idej, produktov.

Aktivnosti za podporo malim in srednje velikim podjetjem:

11. identificiranje baze perspektivnih MSP in njihovega potenciala ter pozitivnega vpliva na okolje;

12. razporeditev po dejavnostih (na podlagi podatkov iz obstoječih poslovnih baz) in komplementarnih izdelkih oz. storitvah;

13. kreiranje mednarodne skupine vrhunskih strokovnjakov (mentorjev) za ideje, vključno z vidikom finančne vzdržnosti (obveznosti, odgovornosti prejemnika sredstev);

14. izvedba javnih srečanj po občinah s ciljem definirati razvojno perspektivne dejavnosti;

15. izbira in identifikacija razvojno perspektivnih MSP; 16. izdelava TOWS analize in drugih poslovnih analiz za identificirana perspektivna

MSP z največjim potencialom pozitivnega vpliva na občino in regijo (število novih delovnih mest, dodana vrednost na zaposlenega enaka ali večja od slovenskega povprečja);

17. svetovanje pri iskanju virov financiranja za MSP; 18. vzpostavitev in sprotno dopolnjevanje baze in kataloga MSP za obiske slovenskih

državnikov v tujini ter druge potencialne partnerje; 19. izobraževanje deležnikov (OŠ, lokalne skupnosti, civilne iniciative in druge

nevladne organizacije, podjetja ...) o pomenu podjetništva, in krepitve kompetence podjetništva, izbire prave izobrazbe, vodenja, menedžeriranja in druga potrebna znanja za uspešno vodenje podjetja;

20. sofinanciranje razvojnih idej v odstotnem deležu (višina odstotnega deleže bo določena glede na skupno višino projekta in število novo zaposlenih delavcev ter druge kriterije, ki bodo določeni v okviru modela)

21. patentiranje idej, produktov ipd.

Aktivnosti za podporo obstoječim podjetjem

22. identificiranje baze teh podjetij in njihovega potenciala ter pozitivnega vpliva na okolje

23. razporeditev po dejavnostih (na podlagi podatkov iz obstoječih poslovnih baz); 24. kreiranje mednarodne skupine vrhunskih strokovnjakov (mentorjev) za ideje,

vključno z vidikom finančne vzdržnosti (obveznosti, odgovornosti prejemnika sredstev);

25. izvedba javnih srečanj po občinah s ciljem definirati razvojno perspektivne dejavnosti;

26. izbira in identifikacija razvojno perspektivnih; 27. izdelava TOWS analize in drugih poslovnih analiz za identificirana perspektivnih

podjetijz največjim potencialom pozitivnega vpliva na regijo (število novih delovnih mest, dodana vrednost na zaposlenega večja od slovenskega povprečja);

28. svetovanje pri iskanju virov financiranja; 29. vzpostavitev in dopolnjevanje baze ter kataloga perpsektivnih podjetij za

investitorje; 30. sofinanciranje razvojnih idej v odstotnem deležu (višina odstotnega deleže bo

določena glede na skupno višino projekta in število novo ustvarjenih delovnih mest, ter druge kriterije, ki bodo določeni v okviru modela)

31. patentiranje idej, produktov ipd.

Rezultat aktivnosti bo predstavljalo 7000 novih delovnih mest (1000 zaposlitev skozi start-‐upe, ustvarjenih 6000 delovnih mest v MSP) in ohranitev obstoječih.

Aktivnosti za pritegnitev TNI, greenfield investicij 32. vzpostavitev baze priložnosti podravske regije z opredeljeno infrastrukturo ter

načinom, kako pritegniti TNI; 33. spletna stran; 34. izbira lobistov; 35. priprava gradiva za lobiste; 36. priprava gradiva za potencialne investitorje; 37. priprava enotne vstopne točke za TNI (za Podravje); 38. računovodska in administrativna podpora za pripravo dokumentacije, poročil; 39. izobraževanje kadrov za izvajanje storitev podpore pri pripravi dokumentacije; 40. priprava gradiva in slovenskih podjetij za joint-‐venture. 41. informiranje pomembnih deležnikov v tujini o priložnosti za TNI v Podravju.

Rezultat aktivnosti bo predstavljalo 5000 novih delovnih mest ter novih investicij (v vrednosti 1 mrd EUR na temelju zelenega integralnega gospodarstva).

Aktivnosti za vzpostavitev povezovanja (povezovanje skozi grozde, internacionalizacija, skupne blagovne znamke, skupen nastop na domačih in tujih trgih, drugi ekonomski modeli)

Aktivnost povezovanja skozi grozde bo zajemala naslednje podaktivnosti:

42. definiranje grozdov; 43. uskladitev in umestitev obstoječih gospodarskih subjektov v grozde; 44. komunikacija s ciljnimi skupinami za grozde in promocija grozdov; 45. izvedba in koordiniranje gradnje zaupanja med podjetji v grozdih (teambuildingi,

spoznavna srečanja, skupne naloge, skupni projekti); 46. sledenje zastavljenim ciljem grozdov (koordinacija, podpora, vodenje,

mentoriranje, mreženje); 47. izkustveno spoznavanje že obstoječih grozdov v tujini;

48. podpora pri: vodenje projektov, računovodstvo, pravno svetovanje, registracija, podpora pri pripravi, vodenju projektov in poročanju, podpora pri trženju/zagotavljanje skupnih trženjskih aktivnost (tudi povezovanje produktov in storitev, prodiranje na tuje trge,..) produktov in storitev.

Aktivnost skupne blagovne znamke/identitete bo zajemala naslednje podaktivnosti:

49. povezovanje manjših subjektov; 50. definiranje skupnih blagovnih znamk teh subjektov; 51. definiranje skupnih aktivnosti teh subjektov 52. izbira strokovnjakov za izdelavo skupnih blagovnih znamk 53. izvedba in koordiniranje gradnje zaupanja med podjetji v blagovni znamki

(teambuildingi, spoznavna srečanja, skupne naloge, skupni projekti ); 54. izvajanje aktivnosti za subjekte; 55. sledenje zastavljenim ciljem tako nastalih skupnih blagovnih znamk

(koordinacija, podpora, vodenje, mentoriranje, mreženje); 56. izkustveno spoznavanje tovrstnih že obstoječih blagovnih znamk zgodb 57. priprava baz dobrih praks (tujina, Slovenija); 58. prenos dobrih praks; 59. povezovanje dobrih praks (tujina, Slovenija); 60. oblikovanje, identiteta, zaščita blagovne znamke, registracija, patenti; 61. Promocija skupnih blagovnih znamk.

Aktivnost Internacionalizacija bo zajemala naslednje podaktivnosti:

62. Rastočim podjetjem, ki želijo biti prisotna na tujih trgih, zagotavljanje svetovalno/mentorskega servisa, ki bo omogočil razvoj kompetenc, ki so potrebne za učinkovito internacionalizacijo in osredotočenost na izvedbo, ki temelji na obstoječih poslovnih mrežah na ciljnih trgih. Svetovalni/mentorski servis zajema:

63. analizo panoge (analize nevarnosti vstopa novih konkurentov v panogo, tekmovalnosti med obstoječimi konkurenti, nevarnost substitutov, pogajalska moč kupcev in dobaviteljev);

64. analiza podjetja (zaposleni, procesi, pozicioniranje-‐konkurenčne prednosti, moč-‐ključne kompetence, produkt/storitev, SWOT analiza, promocijske aktivnosti, kalkulacija cen, kraj prodaje, planiranje in nadzor);

65. izdelava matrike za izbor oblike vstopa na tuje trge z postavljenimi merili za ocenjevanje;

66. priprava strateškega koncepta za internacionalizacijo; 67. izdelava izvoznega načrta kot operativnega orodja za izvajanje izvozne strategije; 68. usposabljanje v pomoč za čim uspešnejšo in čim hitrejšo implementacijo

internacionalizacije 69. pomoč in sodelovanje pri vzpostavitvi kontaktov.

Rezultat aktivnosti bo predstavljalo 100 internacionaliziranih podjetij.

Aktivnosti delovanja brain-‐trust strokovnjakov«:

V podjetjih so nekatere funkcije dobro razvite in obstaja dovolj znanja, na nekaterih področjih pa podjetja zaostajajo za razvitim trgom. Rezultati poslovanja so temu primerni.

70. pripraviti nabor vrhunskih strokovnjakov tako iz Slovenije kot iz tujine. 71. Povabilo strokovnjakov k sodelovanju. 72. Vključevanje strokovnjakov bo dogovorno s podjetji (tako velikimi, kot majhnimi

in srednjimi ter start-‐upi) glede na izrabo potencialov podjetja, sanacijo,

prestrukturiranje, širitev in ostalo. Teami bodo oblikovani glede na cilje, potrebe in želje podjetij.

73. Pomoč ekipe strokovnjakov pri nastopanju na tujih trgih. 74. Pomoč ekipe strokovnjakov pri izzivih in priložnostih podjetjem, ki bodo skozi

analizo panog in podjetij identificirana kot perspektivna. 75. Svetovanje ekipe skladno s potrebami tudi drugim segmentom projekta (TNI,

start-‐upom in MSP-‐jem). 76. Multipliciranje znanja in priložnosti skozi mreženje vseh vključenih deležnikov v

projekt. 77. Pomoč za doseganje ciljev in izkoriščanja potenciala drugim ekonomskim

modelom (zadružništvo, socialno podjetništvo).

Aktivnosti vzpostavitve drugih ekonomskih modelov

78. izdelava TOWS analize in drugih poslovnih analiz za identificirana področja, ki so lahko organizirana v drugačni obliki – ekonomskem modelu (socialno podjetništvo, zadružništvo, kooperative ...) s pozitivnim potencialom zaposlovanja ljudi v občutljivih ciljnih skupinah;

79. svetovanje pri iskanju virov financiranja; 80. vzpostavitev baze in kataloga za mednarodne partnerje ter druge potencialne

partnerje; 81. dopolnjevanje baze; 82. izobraževanje deležnikov in krepitev kompetenc vodij in zaposlenih za 21.

stoletje; 83. sofinanciranje razvojnih idej v odstotnem deležu (višina odstotnega deleže bo

določena glede na skupno višino projekta in število novo zaposlenih delavcev, ter druge kriterije, ki bodo določeni v okviru modela)

84. patentiranje idej, produktov ipd. 85. podpora pri računovodstvo, pravno svetovanje, registracija, podpora pri pripravi,

vodenju projektov in poročanju, podpora pri trženju / zagotavljanje skupnih trženjskih aktivnost (tudi povezovanje produktov in storitev, prodiranje na tuje trge,..) produktov in storitev za obdobje do treh let po ustanovitvi;

86. povezovanje z drugimi subjekti in deležniki v okviru tega projekta in izven projekta (npr. distribucijske mreže ...).

Aktivnosti povezovanja zajemajo tudi:

87. medsektorsko povezovanje; 88. povezovanje z vsemi obstoječimi organizacijami v MOM, Podravju in Sloveniji, ki

že delujejo na tem področju s ciljem multiplikacije učinkov in izkoristkov; 89. povezovanje zajema tudi povezovanje z drugimi ekonomskimi že obstoječimi

modeli in projekti, ki so načrtovani v okviru finančne perspektive 2014-‐2020; 90. mednarodno mreženje.

Rezultat aktivnosti bo predstavljalo 3000 novih delovnih mest.

Ob tem bomo izkoristili vso obstoječo infrastrukturo (objekte MOM) in ostalih partnerjev, kar pomeni, da projekt ne predvideva gradnje novih objektov, ampak izkoristek obstoječih platform. Potencial prenosa modela socialne inovacije v ostale regije Vzhodne Slovenije in implementacija tega modela Model omogoča prilagoditev za posamezno regijo ter implementacijo tega modela v

posamezni regiji. NAMEN PROJEKTA: Sodobna ekonomija je neuspešna, in tako tudi gospodarski razvoj. Kriza, s katero se danes sooča Evropa, je posledica specifičnega ekonomskega pristopa, ki je kombinacija anglo-‐saksonskega in nemškega ekonomskega modela. Pokazalo se je, da ta ekonomski model ne deluje v južni in zlasti jugovzhodni Evropi, številne težave pa se kažejo tudi v zahodni in severni Evropi. »Spodleteli« izključno varčevalni pristop še zaostruje spiralo krize in poslabšuje življenje, varnost in standard velikega števila ljudi -‐ eden od najbolj očitnih dokazov je izjemno veliko število brezposelnih, zlasti med mladimi. Zato je smiselno, da začne Slovenija na podlagi spoznanj in modelov integralne ekonomije sodelovati z Evropsko unijo pri razvoju novega vključujočega, integrativnega in celostnega pristopa k razvoju, ki ne bo temeljil le na ekonomiji rasti, ampak bo upošteval zlasti trajnostno in družbeno dimenzijo razvoja, in ki bi bil dober za nas, Evropo in svet v prihodnje (torej Slovenija kot integralni zeleni model). Do takega modela vodi povezovanje vseh štirih perspektivnih pristopov, ki jih obravnava integralna ekonomija (samozadostnost, razvojna ekonomija, socialna ekonomija in ekonomija življenja), razvoj novih in kompatibilnih pristopov in gradnja lastnega moralnega jedra (etike) – za vse to imamo v Sloveniji že veliko potencialov. Taka pot iz krize je tudi v skladu s Strategijo EU 2020 – strategijo pametne, zelene in vključujoče rasti, in hkrati upošteva pomembne koncepte, podprte s politikami EU (kot so zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in družbena odgovornost). Obstaja veliko dokazov za to, da Slovenija postaja ekonomija življenja, temelječa na naravi, in socialno gospodarstvo, temelječe na znanju. Smo država, bogata z različnimi kulturami, prav tako tukaj obstajajo močne samozadostne skupnosti, ki se še niso razvile v vseobsegajoče samozadostno gospodarstvo. Nova, zelena razvojna paradigma, po kateri bo družbeno in okoljsko odgovoren razvoj z večjo učinkovitostjo prispeval k večji konkurenčnosti, je že vključena v podlage za razvoj Slovenije do leta 2020. Usmeritve v zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in družbeno odgovornost so podprte tudi z dokumenti in politikami EU. Strokovne ocene za Slovenijo pa govorijo o možnostih za preko 50.000 novih delovnih mest tako v okviru zelenega gospodarstva kot v socialnem podjetništvu. Zato je uresničljiv cilj, da bi do leta 2020 z integralnim zelenim gospodarstvom ustvarili v Podravju 15.000 novih delovnih mest. Za Slovenijo, posebej za Maribor in Podravje, je še zlasti pomembno, da podpiramo modele in koncepte, temelječe na etiki in temeljnih vrednotah. To lahko ugotovimo za zeleno gospodarstvo, socialno podjetništvo in tudi za družbeno odgovornost podjetij: vsi so združljivi z gospodarsko konkurenčnostjo, hkrati pa s poudarjenimi etičnimi temelji in odgovornim odnosom do okolja podpirajo usmeritev v gospodarstvo, delujoče po načelih trajnostnega razvoja. Evropska komisija definira družbeno odgovornost podjetij (DOP) kot odgovornost, da v svoje poslovne prakse vgradijo skrb za njihov socialni, okoljski in etični vpliv na družbo ter njihov vpliv na človekove pravice in potrošnike. Zaradi številnih prednosti in koristi, ki jih prinaša vsem vključenim, DOP podpirajo tudi mednarodne organizacije (smernice OECD in Združenih narodov), pred kratkim je bil pripravljen poseben standard ISO26000, sprejete so bile nacionalne strategije. Nemška nacionalna strategija na primer poudarja, da se prakticiranje družbene odgovornosti splača tako za podjetja kot za družbo: ponuja priložnost za krepitev mednarodne konkurenčnosti podjetij na dolgoročni osnovi in pomaga najti rešitve za družbene izzive. V preteklih desetletjih se je razvil sklop raznolikih ekonomskih razmišljanj in praks, drugačnih od močno prevladujoče paradigme. V okviru integralnega preučevanja jih je mogoče razvrstiti v štiri ekonomske pristope: na skupnosti temelječa samozadostnost,

razvojna ekonomija, ki izhaja iz kulture, na znanju temelječe socialno gospodarstvo in življenjsko gospodarstvo, temelječe na naravi. S projektom bomo na osnovi vzpostavljenega modela za izboljšanje gospodarstva mesta Maribor (s potencialom prenosa v podravsko regijo) pričeti z ukrepi, ki bodo vodili do vzpodbujanja in ustvarjanja novih delovnih mest ter izboljševali konkurenčno sposobnost gospodarstva v Mariboru in širši podravski regiji. Zakaj vzpostavitev projekta? Prvi cilj prostorskega razvoja Slovenije je racionalen in učinkovit prostorski razvoj, ki opredeljuje: »Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja.« (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004) Regija SI01 Vzhodna Slovenija je že vrsto let v neenakopravnem položaju z bolj razvito regijo SI02 Zahodna Slovenija. Zahodna kohezijska regija je v preteklih letih dosegla povprečno razvitost EU, medtem ko Vzhodna Slovenija ostaja na okoli 70 % razvitost EU. Podravska regija v preteklih letih na področju gospodarske razvitosti močno nazaduje. Gospodarska kriza je izpostavila nizko tehnološko zahtevnost, premalo učinkovito vodenje podjetij ter številne administrativne ovire poslovnega okolja. V Podravju, kjer je visok delež predelovalnih dejavnosti je poslabšanje konkurenčnosti gospodarstva še toliko izrazitejše, kar se kaže skozi visoko stopnjo brezposelnosti in poslabšanju materialnih pogojev. Vzpostavitev projekta z realizacijo projektnih aktivnosti, opredeljenih v točki AKTIVNOSTI PROJEKTA, je nujen ukrep za dosego preboja in premostitev razvojnega zaostanka Maribora, Podravja ter ev. tudi preostalega dela Vzhodne kohezijske regije. S projektom bomo ustvarili pogoje za vzpostavitev trajnostnega in vključujočega gospodarstva ter posledično izboljšanje življenjskih možnosti prebivalcev podravske regije. Prioritete projekta, ki vključuje povezanost celotne regije, temeljijo na znanju, inovativnosti, podjetnosti, zelenem razvoju in vključujoči družbi, kar je skladno s pripravljenimi izhodišči Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020. Potenciale bomo gradili skozi tri ključne stebre ob upoštevanju temeljnega koncepta modela integralne zelene družbe, družbeno odgovornega gospodarstva in okolju prijaznega trajnostnega razvoja. Ob tem bomo izkoristili vso obstoječo infrastrukturo (objekte MOM) in ostalih partnerjev, kar pomeni, da projekt ne predvideva gradnje novih objektov, ampak izkoristek obstoječih platform. Zakaj naj bo sedež v Mariboru? Izhodišča Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020 (SRS 2014 – 2020, januar 2013) in Strategija prostorskega razvoja (SPRS, 2004) poudarjata ključno vlogo mest v razvoju države. V SRS 2014 – 2020 imajo mesta »ključno vlogo kot središča povezav, inovacij, ustvarjalnosti ter storitev, zato se tam ustvarja največ delovnih mest, ter praviloma generira tudi največji delež BDP.« Maribor je edino mesto v Vzhodni Sloveniji, ki je v SPRS opredeljeno kot nacionalno

središče mednarodnega pomena, hkrati je tudi sedež edine javne univerze (in druge največje univerze v državi) v Vzhodni Sloveniji. Mestna občina Maribor se zaveda svoje odgovornosti za razvojni preboj regije, zato bo zagotovila okvirne pogoje za realizacijo projekta. Projekt je skladen s Strategijo razvoja Maribora, ki predstavlja dolgoročne strateške-‐razvojne smernice politike razvoja Mestne občine Maribor, in hkrati predstavlja osnove za oblikovanje bodoče srednjeročne politike na regionalni ravni v t.i. razvojni regiji Podravje. Strategija postavlja v ospredje tri politike: pametno, vključujočo in trajnostno rast in se tako vpisuje med prve slovenske razvojne mestne politike, ki upoštevajo splošne smernice EU za prihodnjo (2014+) kohezijsko politiko. V skladu z vizijo Mestne občine Maribor (»Maribor kot sodobno evropsko mesto ustvarja nove priložnosti za trajnostni razvoj in blaginjo prebivalcev. Zato stavi na: znanje in ustvarjalno moč posameznikov, ki lahko uresničijo svoje ideje.«) projekt obsega temeljne vrednote, ki prevladujejo v Mariboru in izhaja iz interesov različnih udeležencev in deležnikov razvoja ter predstavlja podlago za oblikovanje mestne politike, ki naj temelji na: 1. dvigu kvalitete življenja; 2. oblikovanju na znanju, ustvarjalnosti in inovativnosti temelječega gospodarstva, ki z ustvarjanjem dodane vrednosti ustvarja priložnosti za učinkovito in uspešno vključevanje v globalni trg; 3. okolju prijaznem transportu in tehnologiji; 4. pravičnosti in nravnosti kot podlagi upravljanja mesta in njene politike. Zakaj usmeritev na štiri ključne stebre: 1. Aktivnosti za podporo malim in srednjevelikim podjetjem (MSP) in start-‐up, 2. Aktivnosti za pritegnitev TNI, greenfield investicije ter 3. Aktivnosti za vzpostavitev povezovanja (povezovanje skozi grozde, internacionalizacija, skupne blagovne znamke, skupen nastop na domačih in tujih trgih, drugi ekonomski modeli)? 4. Drugi ekonomski modeli? Evropska unija v finančni perspektivi 2014 -‐2020 sledi strateški usmeritvi na krepitvi MSP. MSP imajo odločilno vlogo pri konkurenčnosti in dinamiki evropskega gospodarstva. MSP predstavljajo 99,8 % vseh podjetij v Sloveniji, v MSP dela 71,59 % zaposlenih, MSP ustvarijo 66,2% celotne vrednosti prihodkov in 63,7 % dodane vrednosti, MSP se najhitreje internacionalizirajo in postanejo hitro rastoča podjetja, vključno z udeležbo v inovativnih grozdih. Kot pomoč pri iskanju potenciala rasti MSP EU skozi različne oblike financiranja (strukturni skladi, razpisi in programi kot sta npr. Cosme in Horizon) spodbuja rast in razvoj teh podjetij. Tej usmeritvi moramo slediti tudi mi. Aktiviranje podjetniških talentov in usmeritev mladih z dobrimi idejami v ustvarjanje start up podjetij zmanjšuje visoko brezposelnost mladih in ustvarja inovativno družbo, zato vidimo velik potencial v inovativnem start up podjetništvu. Ker v okviru občin nimamo zadostnih finančnih sredstev za vzpostavitev proizvodnih zmogljivosti, ki bi dala številčnejša delovna mesta, je pritegnitev tujih neposrednih investitorjev nujna. TNI pomembno prispevajo k prenosu znanja, tehnologij in procesov ter vključevanje domačih podjetij v mednarodne povezave. Ključna je vzpostavitev nudenja celovite podpore tujim investitorjem in povečanje aktivnosti za privabljanje tujih investitorjev.

Ob stagniranju domačega povpraševanja in negotovi rasti evropskega trga je internacionalizacija poslovanja za podjetja nujna. Za majhna in srednje velika podjetja iz regije je priložnost v povezovanju in skupnem nastopu na tujih trgih. Tretji steber, ki ga imenujemo »povezovanje« vključuje:

• vzpostavitev široke brain-‐trust skupine, ki povezuje priznane strokovnjake iz gospodarstva in akademske sfere, ki bodo sposobni podjetja z zaznanim potencialom razvoja in rasti popeljati na pot uspeha,

• povezovanje podjetij z namenom skupnega nastopa na domačem in tujih trgih, • gradnjo »grozdov«, • glede na področje dela izgraditev skupnih blagovnih znam, zaščito intelektualne

lastnine ipd. Četrti steber pa vključuje vzpostavitev inovativnih ekonomskih modelov (npr. zadružništvo, socialno podjetništvo), na čemer prav tako temelji dolgoročna vizija razvoja Slovenije in EU. CILJI PROJEKTA

- vzpostavitev modela, ki predstavlja socialno inovacijo v Sloveniji, kar pomeni, ustvariti pogoje ter izvesti vse predvidene aktivnosti za dvig konkurenčnosti na družbeno in okoljsko odgovornem gospodarstvu, ki je usmerjeno k doseganju ekonomske učinkovitosti, trajnostnem razvoju, dolgoročno socialno etični zanesljivosti in vzdržanosti (integralno zeleno gospodarstvo).

- Definiranje do treh prioritetnih področij za razvoj regije in usmeritev sredstev prioritetno na ta področja

- Vzpostavitev akcijskega načrta za revitalizacijo gospodarstva v MOM - Zmanjšanje števila brezposelnih - Vzpostavitev gospodarskih grozdov za skozi projekt opredeljena prioritetna

razvojna področja - Definiranje odgovornosti, pristojnosti in nadzor pri izvajanju projektov - Zagotovitev dostojnega plačila za delo v regiji - Zagotovitev kvalitetnih delovnih pogojev in delovnih mest v regiji - Vzpostavitev kulture zavedanja - Vzpostavitev kompetenc zaposlenih in vodij za 21. stoletje - Maribor kot občina priložnosti za domače kot tuje podjetnike in investitorje - Maribor kot prvo slovensko mesto z izdelanimi povezovalnimi ekonomskimi

modeli združništva, kooperative, socialnega podjetništva

Priložnost projekta: Model ima možnost implementacije na regijo Podravje in druge regije Vzhodne kohezije CILJNA SKUPINA (kdo so končni uporabniki, analiza njihovih potreb, števila)

- MSP, - podjetja s potencialom rasti, - obstoječi gospodarski subjekti v regiji, - lokalne skupnosti, - primarno, sekundarno in terciarno izobraževanje, - vladne in nevladne organizacije in civilne iniciative, - centri za raziskave in razvoj, - profesionalna združenja z vseh področij delovanja, - mladi podjetniški talenti, - prebivalke in prebivalci MOM in podravske regije, - posamezniki, ki želijo v medsebojnem delovanju snovati in izvajati ideje - socialna podjetja - mladi in starejši nad 55 let – ker so ranljiva skupina na trgu dela

SKLADNOST Z RRP 2014-‐2020 (opis regionalnega pomena projekta in vpliva

projekta na ustvarjanje delovnih mest in/ali izboljšanja stanja okolja) Spodbujanje in revitalizacija gospodarstva je eden izmed glavnih ciljev nove finančne perspektive. Pozitivni učinki revitalizacije gospodarstva bodo dobrobitno vplivali na celotno regijo. Poleg tega bo projekt zastavljen v skladu z izhodišči Strategije razvoja Slovenije 2014-‐2020 in posledično tudi nastajajočega razvojnega dokumenta RRP. Tako bo projekt spodbujal podjetnost in znanje, ki temelji na vključujoči družbi. V skladu s poslanstvom projekta bodo tekle aktivnosti za povečanje konkurenčnosti malih in srednjevelikih podjetij, krepitve raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter ustvarjanja delovnih mest. Ena izmed glavnih aktivnosti projekta bo tudi vzpodbujanje TNI, ki bodo pozitivno vplivale na urejenost in stanje okolja, kjer se bo potencialna TNI izvajala. Z izvajanjem tovrstnih investicij se bo povečala atraktivnost regije, s čimer se bodo izkoristile razvojne možnosti, ki jih bo ta novi model ekonomske učinkovitosti in dolgoročne socialno etične zanesljivosti in vzdržnosti razvil, nudil in omogočil. Projekt bo zasledoval naslednje usmeritve RRP 2014-‐2020:

- Podjetništvo in konkurenčnost - Privabljanje TNI in internacionalizacija - Zaposlovanje, nova delovna mesta, usposabljanje - Raziskave in razvoj ter inovacije - Razvoj turizma - Socialno podjetništvo - Gospodarsko poslovna infrastruktura - Energetska infrastruktura, OVE in URE - Okoljska infrastruktura - Turistična, športna in kulturna infrastruktura - Prometna infrastruktura - Socialna infrastruktura - Kulturna in naravna dediščina - Informacijsko-‐komunikacijska tehnologija - Zdravje in kakovost življenja - Vzgoja in izobraževanje - Socialna vključenost in enake možnosti - Kultura in umetnost - Voda - Gozd in les - Podnebne spremembe - Kmetijstvo in samooskrba - Razvoj podeželja - Zavarovana območja - Prostor

PRIČAKOVANI KAZALNIKI REGIJSKEGA PROJEKTA (za identificirane cilje vpišite pričakovane kvantificirane kazalnike z navedbo virov za spremljanje)

KAZALNIKI PROJEKTA (vir)

Začetna vrednost (stanje pred

izvedbo projekta)

Načrtovana vrednost ob zaključku projekta

Izvedena analiza stanja podravske regije (Vir: Projektna dokumentacija)

0 1

Vzpostavitev modela (Vir: Projektna 0 1

dokumentacija) Potrjena in usklajena prioritetna področja za razvoj s strani ključnih deležnikov (Vir: Projektna dokumentacija)

0 2-‐3

Uspešno prijavljeni aplikativni projekti iz dveh do treh definiranih prioritetnih področij (Vir: projektna dokumentacija)

0 30

Uspešno izvedeni aplikativni projekti iz dveh do treh definiranih prioritetnih področij -‐ glede na predhodni kazalnik (Vir: projektna dokumentacija)

0 20

Izdelan in s ključnimi deležniki usklajen akcijski načrt (Vir: projektna dokumentacija)

0 1

Število vzpostavljenih grozdov za prioritetna področja (Vir: projektna dokumentacija)

0 3

Število zadrug in kooperativ n/p 3

Dodana vrednost na zaposlenega v regiji Podravje

29.745 € (1/5 pod slovenskim povprečjem, vir: AJPES

za leto 2012)

Izenačitev s slovenskim povprečjem tekočega

leta

Povprečna mesečna bruto plača/zaposleno osebo v regiji Podravje

1.398,14 € ( 91% slovenskega povprečja, Vir: SURS, Regije v številkah za leto 2011)


leta

Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro v Podravju

8,32 € (91% slovenskega

povprečja, Vir: SURS, Regije v številkah za leto 2011)


leta

Prejemniki socialnih denarnih pomoči na 1000 prebivalcev v regiji Podravje

63,6 oseb (21,7 oseb več kot je

slovensko povprečje, Vir: SURS ,Regije v številkah za

leto 2011)


leta

Stopnja delovne aktivnosti (skupaj) v regiji Podravje

54,6 (kar je 3,5 % manj kot je slovensko povprečje, Vir: SURS, Regije v številkah za

leto 2011)


leta

BDP na prebivalca v regiji Podravje

14.489 € (83,4 % slovenskega



leta

Stopnja preživetja podjetij 5 let v regiji Podravje 56,5

(Vir: SURS, Regije v številkah za leto 2011)


leta

Bruto domači izdatki za RRD v % od BDP v regiji 1,0 (slovensko povprečje je 2,1,


Vir: SURS, Regije v številkah za leto 2011)

leta

Delež aplikativnih raziskav (% od vseh raziskav) v regiji Podravje

65,1 Uvrstitev na prvo mesto

med regijami po podatkih za tekoče leto

Študenti na 1000 prebivalcev v regiji Podravje

44,4 (88 % slovenskega



leta

Vzpostavitev kulture zavedanja 0 1 Vzpostavitev kompetenc za 21.st 0 1

Stopnja registrirane brezposelnosti v Podravju v %

15,1 (Vir: SURS, Podatki o stopnji registrirane brezposelnosti,

april 2013)

4

Število registriranih brezposelnih oseb v Podravju

20.518 (Vir: ZRSZ, Podatki o

registrirane brezposelnosti po statističnih regijah, maj

2013)

5.000

Vrednost tujih neposrednih naložb v Podravju

486,0 mio € (Vir: Banka Slovenije, Statistika Neposredne

naložbe 2011)

1,486 mrd €

Vzpostavljena vstopna točka za Podravje (TNI) 0 1 Število novo internacionaliziranih podjetij v regiji Podravje

0 100

III. FINANČNI NAČRT PROJEKTNEGA PREDLOGA (v bruto vrednosti)

ocenjena vrednost projekta 200 mio EUR zagotovljeni lastni finančni viri 30 mio EUR

viri financiranja projekta v mio EUR v %

Lastna sredstva (sredstva nosilca in partnerjev) javna sredstva 30 15

zasebna sredstva pričakovana sredstva sofinanciranja

državni proračun proračun lokalnih skupnosti

EU sredstva 170 85 drugi viri (navedite): _______________ SKUPAJ 200 (Tabelo po potrebi razširite) DDV je: povračljiv nepovračljiv

Aktivnosti projekta

Ocenjeni bruto stroški

Terminski načrt (od-‐do)

1. Vodenje in koordinacija projekta 6 mio EUR 2014-‐2020 2. Promocija ter informiranje in obveščanje 5 mio EUR 2014-‐2020 3. Analiza stanja 1 mio EUR 2014-‐2020 4. Vzpostavitev modela za preboj

gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo

5 mio EUR 2014-‐2020

5. Implementacija modela za preboj gospodarstva, dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo

183 mio EUR 2014-‐2020

SKUPAJ stroški: 200 mio EUR 2014-‐2020 (Tabelo po potrebi razširite) IV. PRIPRAVA ALI IZDELANA DOKUMENTACIJA PROJEKTA

Pripravljenost projektne dokumentacije (ustrezno označite) investicijska dokumentacija projektno-‐lokacijska dokumen. Drugo dokument identifikacije investicijskega projekta

DA NE

študija PVO DA NE

urejeno lastništvo DA NE

pred investicijska zasnova DA NE

projekt PGD DA NE

lokacijska informacija DA NE

investicijski program DA NE

projekt PZI DA NE

dovoljenje za gradnjo DA NE

Projektna naloga (za

neinvesticijske projekte) DA NE

datum: obrazec Izpolnil:

podpis odgovorne osebe:

dr. Andrej FIŠTRAVEC, župan

Documents

Projektni list - Ustvarjanje pogojev za preboj gospodarstva dvig konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest z dodano vrednostjo v Mariboru in Podravju,final