Proekti Od MUZICKA Umetnost

Proekti od muzi^ka umetnost

Viktorija Kolarovska- GmirjaVera AngelkovskaAnkica Vitanova

Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

ISBN 978-608-206-002-6


Proekti od muzi^ka umetnostPrira~nik za nastavata po izborniot predmet

izdava~: Biro za razvoj na obrazovanieto

za izdava~ot: Vesna Horvatovi}, direktor

urednik: Mitko ^e{larov

redakcija: Ta{e Stojanovski

Lektura: Suzana Stojkovska

dizajn i pe~at: Koma, Skopje

tira`: 400

Skopje, 2008 godina

* Pe~ateweto na prira~nikot e so finansiska poddr{ka na Kancelarijata na UNICEF, Skopje

CIP Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje

373.3.091.3:78 (035)

KOLAROVSKA Gmirja, ViktorijaPrira~nik za nastavata po izborniot predmet Proekti od muzi~ka umetnost : osnovno obrazovanie / Viktorija Kolarovska- Gmirja, Vera Angelkovska, Ankica Vitanova. Skopje : Biro za razvoj na obrazovanieto. 2008. 27 str. : ilustr. ; 23 sm

Bibliografija: str.27

ISBN 978-608-206-002-6

1. Angelkovska, Vera (avtor) 2. Vitanova, Ankica (avtor)

a) Proekti od muzi~ka umetnost Osnovno obrazovanie nastavni metodi Prira~niciCOBISS.MK ID 74001930

3 | Proekti po muzi~ka umetnost

1. VoVed

Nastavniot predmet proekti po muzi~ka umetnost se voveduva kako izboren predmet za u~enicite vo VI, VII ili VIII odelenie na osnovnoto u~ili{te. So temite, sodrìnite i aktivnostite predvideni so nastavnata programa u~enicite imaat mo`nosti da gi izrazat svoite afiniteti vo oblasta na muzi~kata umetnost i kultura, da gi pro{irat i prodlabo~at znaewata za oblastite za koi imaat poseben interes, kako i za aktivno muzicirawe (peewe i svirewe) preku izrazuvawe na sopstvenite stil-ski i ànrovski pretpo~ituvawa. Predvideno e nastavata da se odviva niz proektni aktivnosti, so {to }e se prido-nese za pottiknuvawe na samostojnosta i kreativnosta na u~enicite, smislata za timsko rabotewe, odgovornosta, um-eewe da se isplanira i da se izvede odredena aktivnost od po~etok do kraj, kriti~koto mislewe i samokriti~nosta, sposobnosta za ocenka (evalvacija) na svoite postigawa i postigawata na drugite. So voveduvaweto na ovoj pred-met se pravi vaèn ~ekor za zbogatuvaweto na estetskoto podra~je vo vkupniot nastaven plan na osnovnoto obrazo-vanie, so {to se dobiva dodatna mo`nost za gradewe na estetski ~uvstva kaj u~enicite, razvoj na emocionalnata sfera, sposobnost da gi prepoznavaat i iskaùvaat svoite emocii i ~uvstva, formirawe na muzi~kiot vkus i stavovi za muzi~kata umetnost i kultura. Nastavata po ovoj pred-met dava {iroki mo`nosti za me|upredmetno povrzuvawe pred s$, so muzi~koto i likovnoto obrazovanie, no i so predmetite od drugi podra~ja (maj~in jazik i litera-tura, istorija, geografija, stranski jazik, informatika i

dr.). Steknatite znaewa i iskustva vo muzi~kata umetnost moè da najdat primena kako vo obrazovniot proces, taka i vo sekojdnevniot ìvot na u~enikot, ovozmoùvaj}i mu pokvalitetno ìveewe, ispolnuvawe na slobodnoto vreme, umeewe da se pronajde sebesi vo muzi~koto i kulturnoto opkruùvawe na lokalnata sredina, gradot i po{iroko.

Programskite zada~i po predmetot proekti po muzi~ka umetnost }e se realiziraat preku izrabotka na proekti - proektna nastava. Nedelniot fond e 2 ~asa ili vkupno godi{en fond od 72 ~asa.

nastaVni temi Proekti:

1. muzi~ki novinari

2. muzi~kiot folklor okolu nas

3. Peja~ka grupa

4. instrumentalna grupa

5. muzika i kompjuter

2. Prikaz na nastaVnite sodr@ini

Kako {to se poso~uva vo samiot naslov na predmetot proekti po Muzi~ka umetnost, nastavata po ovoj predmet }e se izveduva niz proektna rabota.

Vo nastavnata programa predvideni se proekti koi opfa}aat razli~ni oblasti na muzi~kata umetnost muzi~kata teorija, prakti~noto muzicirawe, muzi~kiot folklor i novite tehnologii vo muzikata.

Proektot: Muzi~ki novinari podrazbira podlaboko prou~uvawe na ìvotot i tvore{tvoto na istaknatite kom-pozitori (interpretatori). So toa, sodrìnite vo ovoj proekt }e bidat istraùvawata za odredeni avtori i umet-nici poso~eni vo nastavnata programa, no i po izbor na u~enicite i nastavnikot.

Proektite: Peja~ka grupa, Instrumentalna grupa, Foklkorot okolu nas podrazbiraat formirawe na voka-len, instrumentalen, vokalno-instrumentalen izveduva~ki ansambl (tim) i timovi so pridru`ni aktivnosti (teor-


isko prou~uvawe na muzi~kiot materijal i organizacija i reklama na javniot nastap).

Proektotot Muzika i kompjuter, pokraj muzi~kite aktivnosti so kompjuter e vo tesna koordinacija so pre-thodnite proekti, a moè da bide i niven sostaven del. Ovoj vid muzi~ki aktivnosti moè da se realiziraat vo onie u~ili{ta koi se opremeni so potrebnata tehnika, a nastavnikot vo tie u~ili{ta ja dobil potrebanata obuka za realizacija na nastavata. Vo drugite u~ili{ta kompjuterot moè da se upotrebuva za realizacija na proektite od site nastavni temi (prebaruvawe na podatoci na Internet, izgotvuvawe na flaeri, pokani, plakati, izgotvuvawe na CD i drugi izrabotki vo zavisnost od barawata na proek-tot).

Strukturata na sodrìnite vo site proekti-temi e fleksibilna, direktno uslovena od formuliraweto na konkretnata tema na proektot, za {to }e stane zbor vo pret-stavuvaweto na sekoj proekt poedine~no.

3. orGanizaCiJa i reaLizaCiJa na nastaVata

Proektnite aktivnosti }e se organiziraat vo grupi so-staveni od 15 u~enici. Finalniot proizvod prezenta-cijata na aktivnostite }e bide vo u~ili{teto i nadvor od nego, kako i za potrebite na lokalnata sredina. Za reali-zirawe na prezentacijata }e se koristat razni materijali: CD, DVD, sliki, fotografii, bro{uri i sl.

So ogled na vkupnata optovarenost na u~enicite i vremenskata dimenzija kako su{tinska karakteristika na proektot, realno e vo nastavata da se ostvarat dva proekta vo ramkite na polugodieto. Brojot na ~asovite za eden proekt moè da varira vo zavisnost od obemot na sodrìnata (traeweto na koncertniot nastap, obemot na istraùvaweto itn.). Globalnata vremenska ramka na eden proekt moè da se formira spored sledniov princip:

Istraùva~iki proekti:1-2 ~asa op{ta organizacija, utvrduvawe na temata Xi voved vo temata

1-2 ~asa finalna prezentacija na proektot X50% od ostanatiot broj na ~asovite istraùvawe X25% - izgotvuvawe na prezentacijata X25% - ve`bawe na prezentacijata X

Umetni~ki proekti:1-2 ~asa op{ta organizacija, utvrduvawe na temata Xi voved vo temata1-2 ~asa generalna proba X 1-2 ~asa finalniot javen nastap Xostanatoto vreme probi (individualni, grupni, Xkolektivni)

Mo`no e ovie globalni ramki da funkcioniraat i vo eden ist proekt ako vo nego se zastapeni i istraùva~kite i umetni~kite aktivnosti (vidi ponatamu).

Pred da se po~ne so definiraweto na temite i sodrìnite na proektite, nastavnikot treba da im ja po-jasni na u~enicite su{tinata na proektot kako forma na nastavna rabota i metodologijata na proektnata rabota, odnosno da gi upati vo organizacijata i metodite na nas-tavata po ovoj predmet.

4. didakti^ko- metodski nasoki

Terminot proekt postojano se upotrebuva vo naukata (metodologija na nau~noto istraùvawe) i vo umetnosta oblastite vrz koi se bazira nastavniot predmet. So toa moème da gi razgrani~ime nau~no-istraùva~kiot i umetni~kiot proekt.

Nau~no - istraùva~ki proekt e vremenski orga-nizirana istraùva~ka rabota sproveduvana od nau~nik-poedinec ili tim od nau~nici (naj~esto) koja se naso~uva na prou~uvawe na odreden nau~en problem i rezultira so otkrivawe na novi soznanija (ili potvrduvawe na postoe~kite) za istiot.


Karakteristiki na nau~no - istraùva~kiot proekt:

odreduvawe na problemot koj }e se istraùva; Xprou~uvawe na aktuelnata sostojba so istraùvaweto Xna dadeniot problem;definirawe na temata i predmetot na istraùvawe- Xto, celite, zada~ite, hipotezaite;planirawe na istraùvaweto: X- metodologija na istraùvaweto (metodi, tehniki

i instrumenti);- mesto i vreme na istraùvaweto;- neophodni materijali i oprema;- u~esnici vo istraùvaweto i nivnite zada~i;- finansiska konstrukcija;

sproveduvawe na istraùvaweto; Xanaliza na podatocite; Xobjavuvawe na rezultatite na istraùvaweto; Xjavna rasprava (diskusija, kritika, prifa}awe ili Xneprifa}awe na rezultatite i zaklu~ocite).

Umetni~ki proekt e vremenski organizirana umetni-~ka rabota koja vklu~uva i istraùva~ka komponenta sproveduvana od umetnik-poedinec ili tim umetnici koja se naso~uva na podgotovka na scenskiot nastap (koncert, pretstava) i rezultira so negovoto odrùvawe pred audi-torium.

Karakteristiki na umetni~kiot proekt:odreduvawe na umetni~koto delo/dela za pretsta- Xvata/koncertnata programa;odreduvawe na terminot za scenskiot nastap; Xodreduvawe na interpretatorite (solist/i, ansam- Xbl/i, dirigent, nositeli na ulogite);odreduvawe na drugite u~esnici vo realizacijata Xna scenskiot nastap (scenografija, kostimografija, svetlo, organizacija, reklama itn.);finansiska konstrukcija; Xraspored na probite; Xraspored na drugi dejnosti (podgotovka na sceno- Xgrafijata, kostimite i sl.);

organizacija na reklamnata kampawa; Xgeneralna proba i scenski nastap; Xjavna rasprava (diskusija, kritika, prifa}awe ili Xneprifa}awe na konceptot i kvalitetot na inerpre-tacijata).

Vo obrazovanieto ovoj termin po~na da se upotrebuva od neodamna, ozna~uvaj}i specifi~en vid na nastava za-snovan na principite na nau~no-istraùva~kiot1, odnos-no umetni~kiot proekt. U~enikot treba da gi sfati ovie karakteristiki:

proektot se karakterizira so formulirawe na Xistra ` uva~ki problem (tema), odnosno programa za scenski nastap i iznao|awe na~in za negovoto re{avawe;proektot trae odreden vremenski period i mora da Xdovede do finalen proizvod;rabotata na proekti bara inicijativa, samostojnost, Xodgovornost;proektot e organiziran vo odreden vremenski pe- Xriod, odnosno isplaniran;proektot podrazbira menuvawe na lokaciite vo koi Xse izveduva;rabotata na X proekt vklu~uva raznovidni aktivnosti, postapki, tehniki, oprema;proektot se zasnova na timska rabota i podelba na Xobvrskite;proektot bara redovna dokumentiranost; Xproektot bara postojano preispituvawe na postig- Xnatoto, odnosno ocenuvawe (evalvacija);rabotata na X proektot bara prifa}awe na rizik od neuspeh i spremnost da se iznajde na~in na nego-voto nadminuvawe, odnosno menuvawe na na~inot na razmisluvawe i deluvawe.

Pridrùvaweto kon ovie karakteristiki nalaga vo na-stavata se da se menuva voobi~aenata uloga na nastavnikot i u~enikot {to, isto taka, treba da im se pojasni na u~e-nicite.

1 Vo ponatamo{niot tekst }e go koristime izrazot istraùva~ki proekt kako posoodveten za nastavata vo osnovnoto obrazovanie.


ulogata na nastavnikot: vo tekot na nastavata, toj se javuva kako:

Mentor

Organizator

Pottiknuva~

Instruktor

Procenuva~ ulogata na u~enikot/u~eni~kata: toj/taa se javuva

kako:

Nositel na idei i afiniteti

Aktiven subjekt istraùva~

Odgovoren sorabotnik

Ocenuva~

Pri izveduvaweto na proektnata nastava nastavnikot treba da se potpira vrz li~nite ve{tini i sposobnosti na u~enikot, negovoto prethodno iskustvo, interesot, èl-bite i afinitetite. Toga{ doa|a do izraz otvorenosta za sorabotka, spremnosta za aktivno u~estvo, inicijativata, posvetenosta i entuzijazmot na u~enikot kako u~esnik vo proektot. Preku u~estvoto vo proektot u~enikot gi razvi-va sposobnostite za planirawe, donesuvawe na odluki, samostojno i kriti~ko razmisluvawe, sorabotka, realiza-cija na zamislenoto. Rabotata na proektot gi podgotvuva u~enicite za postojano (doìvotno) u~ewe i steknuvawe na novi soznanija i iskustva.

Nastanuvawe na proektot

Prezentacija na proektot

Refleksija na proektot

Dokumentirawena proektot

Rakovodewe na proektot

Planirawewe na proektot

Fazi za reaLizaCiJa na Proektot

Sekoj u~esnik vo proektot treba da go znae patot koj vodi kon negovata celosna realizacija {to e pojdovna-ta, a {to e zavr{nata to~ka na proektot i kako ovie dve to~ki me|usebno se povrzani. Zatoa na u~enicite treba da im se prikaàt fazite na realizacijata na proektot:

selekcija na temata

Faza na istraùvawe

Faza na akcija

Prezentacija na proektot (scenski nastap)

evalvacija na proektot


So prethodnoto prikaùvawe na karakteristikite na istraùva~kiot i umetni~kiot proekt i diskusijata za nivnite karakteristiki u~enicite ve}e se podgotveni da gi otkrijat i osoznaat ovie fazi.

IZBOR

Ovaa faza se odviva vo prisustvo na celiot proek-ten tim, odlukata e zaedni~ka.

U~enicite treba da sfatat deka dobro odbrana i for-mulirana tema najdirektno go uslovuva uspehot na proek-tot. Kriteriumite na dobrata tema/programa se:

da e interesna i privle~na sodrìnata na temata/ Xprogramata za u~esnicite (u~enicite);postoewe prostor za istraùvawe (interpretaci- Xja);sodrìnata i dobrata formulacija da e interesna Xi za javnosta.

Pri izborot na temata doa|aat do izraz prethodnite soznanija i iskustva na u~enicite, no moè da postoi i èlbata da se steknat so sosema novi, dotoga{ za niv nepoznati soznanija i iskustva.

Selekcijata na temata e mnogu va`na za motivacijata na u~enicite, so mo`nosta tie da go doìvuvaat proektot kako nivna sopstvenost i sozdavawe na ~uvstvoto na privr-zanost. Sekoj u~esnik na timot ima pravo da se iskaè, da dade ideja i da bide soslu{an, no, isto taka, treba da go slu{a i po~ituva drugiot. Odlu~uvaweto se vr{i preku demokratski proceduri so {to u~enikot se steknuva so iskustvata potrebni vo negoviot ponatamo{en ìvot i de-luvawe.

razgleduvawe na idei od u~esnicite:

U~enicite na prvata zaedni~ka sredba na proektniot tim zaedno so nastavnikot diskutiraat, predlagaat, davaat idei (bura na idei).

Nastavnikot: vnimatelno gi slu{a, nenametlivo pomaga vo oblikuvaweto i formuliraweto na ideite i zamislite na u~enicite, gi zapi{uva na tabla, pravej}i lista na temi, vnimava na za~uvuvaweto na kolegijalna, prijatelska, konstruktivna atmosfera.

Na~in na odlu~uvawe: dogovor ili glasawe. Nastavni-kot treba da pomogne da se dojde do konsenzus ako gleda deka pove}eto u~enici se nakloneti kon edna od temite. Ako, sepak, mora da se glasa, nastavnikot treba da vnimava nadglasanite u~enici da ne se po~uvstvuvaat povredeni, da se pottikne nivnata motivacija so ohrabruvawe deka sigurno dobro }e rabotat i }e otkrijat ne{to novo i za sebe i za drugite.

Otkako temata }e bide selektirana (odbrana), treba da se formulira celta na proektnata aktivnost. Za da se po-stavi to~no celta treba da se odgovori na pra{aweto:

Zo{to sakam da ja obrabotuvam ovaa tema? X

Ova pra{awe, vsu{nost, vo sebe podrazbira i drugo: Kolku znam za ovaa tema? (êstopati interesot i èlbata da se raboti ne{to se povrzani so stepenot na informi-ranosta za toa.)

Odgovorite, generalno, moè da se svedat vo tri kate-gorii:

Znam s$ i sakam da gi spodelam moite soznanija so Xdrugite.Znam ne{to i sakam da nau~am pove}e. XNi{to ne znam, no sakam da nau~am (pretpostavuvame Xdeka i vakviot odgovor moè da se pojavi).

Ponatamu pra{awata moè da se konkretiziraat so slednovo:

[to to~no sakam da nau~am za temata? X

Celta se formulira so konstrukciite od tip: Sakam da doznaam, otkrijam, utvrdam, ispitam... (za istraùva~ki proekt), no i: Sakam da spodelam, pretstavam, prikaàm, demonstriram (za umetni~ki proekt). Dobro formuli-ranata cel ja pottiknuva motiviranosta na u~enicite, ja organizira i naso~uva nivnata rabota i im dava vizija za kone~niot rezultat na celiot proekt.


Formulirawe na celta:

Mesto i vreme: istata zaedni~ka sredba na proektniot tim zaedno so nastavnikot (prodolènie).

Nastavnikot: im predlaga na u~enicite da odgovorat na pra{aweto Zo{to sakam da ja obrabotuvam ovaa tema? (usno ili pismeno).

U~enicite: se iskaùvaat usno ili pismeno

Nastavnikot: vnimatelno gi slu{a (~ita) odgovorite i treba da sfati koja od gorenavedenite grupi odgovori preovladuva, odnosno so kakvi predznaewa i iskustva ra-spolagaat u~enicite. Isto taka, pomaga za formulacija na celta (a po potreba i ja predlaga), vnimava na za~uvuvawe-to na kolegijalna, prijatelska, konstruktivna atmosfera. Formuliranata cel se zapi{uva na tablata, pod naslovot na temata.

PLan na istra@uVaweto:

Ovaa faza e obemna i vo sebe sodrì raznovidni ak-tivnosti: planirawe i konkretno ostvaruvawe na planot. U~enicite treba da sfatat deka vo proektot nema mesto za improvizacija i nepromislenost, a tokmu dobriot plan, iako ne garantira 100-procentno, no, sepak, vo ogromna merka go odreduva uspehot.

PlanirawePlaniraweto treba da se odviva vo dve nasoki:

1. Utvrduvawe na globalnata vremenska ramka na proek-tot:

Za istraùva~ki proekt:- istraùvawe (oddo);- podgotovka na prezentacijata (oddo);- zavr{na prezentacija (datum i mesto).

Za umetni~ki proekt:- probi i drugi podgotovki (od...do...);- organizacija i reklama na scenskiot nastap (od

do);- generalna proba i scenski nastap (datum i mesto).

2. Detalno planirawe na aktivnostite za istraùvawe, odnosno raspored na probite i drugi podgotovki, a, isto taka, podgotovka na prezentacijata, odnosno organizaci-jata i reklamata na scenskiot nastap.

tek na planiraweto:

Utvrduvawe na globalnata vremenska ramka na proektot moè da se napravi na krajot na prvata sredba, po selekci-jata na temata i formuliraweto na celta. Nastavnikot im pomaga na u~enicite, a, po potreba, i ja zema inicijati-vata, osobeno za odreduvawe na datumite. Po zavr{uvaweto na prvata sredba nastavnikot moè da im dade zada~a na u~enicite sekoj da razmisli kako bi trebalo da se odvi-va istraùvaweto, odnosno da predloì aktivnosti i me-todi. Na u~enicite moè da im se podeli list so pra{awa na koi treba da odgovori sekoj u~esnik vo istraùvaweto:

1. Kakvi informacii (podatoci) ni se potrebni?

2. Kolku informacii (podatoci) ni se potrebni?

3. Kade moème da gi najdeme potrebnite informacii (podatoci)?

4. Kolku vreme }e bide potrebno za da se obezbedat informaciite (podatocite)?

5. Koj e najdobriot na~in za pribirawe na informa-ciite (podatocite)?

6. Kako da gi organizirame aktivnostite za da ja ispolnime celta?

7. Koj e odgovoren za koi aktivnosti?

8. Koga }e ja zavr{ime sekoja od aktivnostite? (Od: MODUL: PROEKTNA NASTAVA)

Pra{awata 1 i 2 se odnesuvaat na vidot na informa-ciite (podatocite): tekstovi od razli~en karakter (bio-grafii, kritiki, analiti~ki statii itn.), statisti~ki podatoci, snimki, noten materijal i sl., kako i nivniot obem.

Pra{aweto 3 ve}e upatuva kon mo`nite izvori na in-formaciite (podatocite), odnosno lokaciite na istra ` u-vaweto (biblioteki, institucii, privatni domovi).


Pra{aweto 4 ve}e predviduva na~elna vremenska ram-ka.

Pra{aweto 5 predviduva nasoki na metodologijta na istraùvaweto.

Pra{awata 6 i 7 upatuvaat kon formirawe na timovite i raspredeluvawe na obvrskite.

Pra{aweto 8 upatuva kon podetalnoto planirawe i raspredeluvawe na vremeto.

Iako ne moème da o~ekuvame site u~enici maksi-malno odgovorno da ja sfatat ovaa zada~a (a, objektivno, tie ne se ni podgotveni da dadat iscrpni odgovori na site pra{awa), sepak, ovaa zada~a }e gi natera da razmisluvaat. Na slednata sredba tie }e dojdat so svoi razmisluvawa staveni na hartija {to moè da bide baza za detalnoto planirawe.

Na slednata vtora sredba se razgleduvaat ideite i predlozite na u~enicite okolu tekot na proektot. Zada~a na ovaa sredba e da se oformat timovite i da se napravi detalnoto planirawe vo koe treba da se opfatat aktivnos-tite, nivniot redosled, vremetraeweto, opremata i da se napravi raspored na izvr{itelite vo timovite.

Formirawe na timovi i zada~i

Planiraweto e tesno povrzano so raspredeluvaweto na obvrskite, odnosno, so formiraweto na pomalite ti-movi. Sekoj od timovite realizira opredeleno podra~je. Najva`no e sekoj od timovite da go ima definirano svoeto podra~je na aktivnost i vo ramkite na sekoj tim to~no da se raspredelat zada~ite za sekoj od u~esnicite. Sekoj tim ne treba da bide pogolem od 3-5 ~lena. U~esnicite vo ti-mot treba da izberat odgovoren. ^lenovite na timot treba da opredelat mesto i vreme za odrùvawe na sredbite, na-vremeno da se informiraat za planovite, zada~ite i tekot na aktivnostite. Sekoj ~len na timot treba da ima ednakvi mo`nosti za u~estvo, a podelbata na ulogite da bide jasna i, najva`no e da najdat zaedni~ki jazik vo komunikacija-ta.

Vo istraùva~kite proekti }e se izdvojuvaat timovi-te koi imaat sli~en karakter na dejnosta (istraùvaweto) vo konkretnite podra~ja {to se opfateni so sodrìnata na proektot/ predmetot na istraùvawe.

Vo umetni~kite proekti }e se izdvojuvaat timovi na interpretatori (nositeli na programata na scenskiot na-stap) i timovi koi vr{at druga istraùva~ka rabota sv-rzana so podgotovka na scenskiot nastap (organizacija, reklama, oblikuvawe na kostimite, oblikuvawe na scenata itn.).

Pri formiraweto na timovite nastavnikot ja ima re-{ava~kata uloga, iako svoite sugestii i odluki treba da gi sproveduva takti~no i nenametlivo. Toj treba da gi ima predvid èlbite na u~enicite, nivnite sposobnosti, ka-rakterni osobini i me|usebni odnosi. Za ovie karakteri-stiki na u~enicite nastavnikot bi trebalo da bide, barem delumno, informiran od prethodnata komunikacija so niv vo nastavata. No, od osobena va`nost se prvite sredbi na site u~esnici vo proektot, koga tie otvoreno diskutiraat i se iskaùvaat, davaj}i mu mo`nost na nastavnikot da gi proceni nivnite afiniteti za odredena dejnost, karakte-ristikite na li~nosta (otvorena ili povle~ena, srame-`liva) i komunikacijata na ~lenovite na istraùva~kiot tim.

Po formiraweto na timovite i definiraweto na podra ~jata na nivnata aktivnost sekoj tim, vo prodolènie na istata sredba, treba da pristapi kon detalnoto plani-rawe za svojata rabota (aktivnosti, metodi i instrumenti, oprema, lokacii na istraùvawe, pribli`ni vremenski ramki). Nastavnikot im pomaga na timovite i na krajot na ovaa sredba se izgotvuva detalen plan na proektot.

[to treba da sodrì planot na proektot?

nastavnik(mentor i koordinator)

naslov na proektot

u~esnici vo proektot (pomali timovi so odgovoren

za sekoj od timovite)


Vo globalnata vremenska ramka i razrabotkata na fazite na proektot treba da se navede:

- vidot na aktivnostite (istraùvawe na teren, po-seta, rabota vo biblioteka, probi);

- datumot, vremeto, mestoto;- u~esnicite;- odgovorniot;- opremata.

Bidej}i nekolku aktivnosti moàt da se odvivaat istovremeno (vo ist period, na ist datum od razli~ni istraùva~ki grupi), pri izgotvuvaweto na planot treba da se vodi smetka za hronolo{ki jasno prikaùvawe na re-dosledot na aktivnostite.

sobirawe na podatoci

Vo ovaa faza ve}e se odviva timskata rabota. Najva`no e sekoj tim da go definira karakterot na istraùvaweto (rabota na teren, studiska poseta, istraùvawe vo biblio-teka i/ili arhiva, prebaruvawe na Internet, poseta na li-~nosti i sl.). Za sekoe od ovie istraùvawa treba da ima izgotveno instrumenti, (tabeli za pribirawe podatoci, pra{alnici isl.) i oprema (penkalo, hartija, diktofon, fotoaparat, videokamera itn.).

1. Dokumentirawe na istraùva~kiot proekt

Zo{to? XZa kogo? XKako? XKoga? X? X

2. Dokumentacija za proektot

Fascikli za proekt XZavr{en izvae{taj na proekt X

istra@uVa^ki Proekt:

U~enicite: gi podgotvuvaat instrumentite za istra-ùvawe, se snabduvaat so opremata, se podgotvuvaat za po-setite so pribirawe osnovni informacii za institucii-te i li~nostite koi }e gi posetuvaat.

Nastavnikot: gi konsultira u~enicite vo vrska so instituciite i li~nostite koi moè da se posetat; gi podgotvuva za posetite so davawe upatstva i informacii za instituciite i li~nostite; gi pregleduva tabelite za sreduvawe podatoci i pra{alnicite; im pomaga da nabavat oprema; im zakaùva sredbi.

umetni^ki Proekti

timot na interpretatori:

U~enicite: pribiraat audio, video snimki i noten materijal, odreduvaat programa za scenskiot nastap, odre-duvaat potrebni muzi~ki instrumenti i oprema.

Nastavnikot: gi proveruva sobranite materijali, gi sovetuva u~enicite vo vrska so programata, imaj}i ja predvid namenata na koncertot, karakterot na auditori-umot, karakterot i me|usebnata usoglasenost na delata za izvedba.

timot za organizacijata i reklamate:

U~enicite: gi sobiraat materijalite za reklamata (likovni i tekstualni) od soodvetni institucii, mediumi, Internet.

Nastavnikot: gi upatuva u~enicite vo soodvetni-te institucii, im poso~uva mediumi i veb - stranici, im zakaùva sredbi.

Nastavnikot treba da ima jasen uvid vo rabotata na sekoj tim. Zatoa sekoj tim treba da ima to~no opredelen termin za sredbata so nastavnikot (po potreba, moè da se zakaùvaat i vonredni sredbi so celiot tim ili so odgo-vorniot vo nego). Vo tekot na ovaa faza treba da se napra-vat i 2-3 sredbi na celiot proekten tim na koi tie }e ja


pretstavat svojata rabota, rezultatite do koi ve}e do{le i perspektivite za ponatamo{nite aktivnosti.

Otkako }e se soberat, podatocite se grupiraat vo pre-gledi spored slednite pra{awa:

Kakvi informacii imame koi nudat mo`ni odgovori Xna problemot {to go istraùvaat u~enicite?Kakvi informacii sobravme koi ne se korisni? XKako moème da gi organizirame ideite i informa- Xciite za da odgovorime na pra{aweto/Kako moème da gi pretstavime informaciite na ja- Xsen i uverliv na~in?Dali treba da sobirame u{te podatoci? X

(Od: MODUL: PROEKTNA NASTAVA)

analiza i sreduvawe na podatocite

Vo ovaa faza sekoj tim gi analizira dobienite podato-ci i proveruva dali gi ima dovolno, dali so niv se ispol-nuva celta. Va`no e da se izbere soodveten na~in na niv-noto sreduvawe i prikaùvawe (tekst, tabeli, grafikoni, sliki itn.) za tie da stanat jasna potkrepa za izveduvawe na zaklu~ocite.

U~enicite gi sistematiziraat, klasificiraat, pre-brojuvaat, hronolo{ki podreduvaat itn. dobienite poda-toci, izbiraat soodveten na~in na nivnoto prikaùvawe, gi oblikuvaat stavovite i formuliraat zaklu~oci.

Nastavnikot gi konsultira u~enicite vo vrska so na~inot na analiza na podatocite i nivnoto logi~ko po-dreduvawe soodvetno na celta na istraùvaweto, im poma-ga da gi definiraat stavovite i zaklu~ocite.

timot na interpretatorite

U~enicite gi pravat probite (odvoeni i zaedni~ki), gi nau~uvaat delata za scenskiot nastap, pravat koncept na interpretacijata.

Nastavnikot: im pomaga na u~enicite racionalno da gi organiziraat probite, prisustvuva na probite i gi so-

vetuva u~enicite za vokalnata interpretacija soodvetna na karakterot i sodrìnata na pesnata.

Timot za organizacija i reklama na scenskiot nastap: pravi skici za reklamni materijali, organizira najavi i nastapi vo mediumite, dogovara za sala za scenskiot na-stap i pomo{ni prostorii.

nastavnikot: gi konsultira u~enicite vo vrska so izgledot na reklamnite materijali i tekstovite vo mediu-mite, proveruva lista na pokaneti, organizira sredbi so odgovornite za prostoriite vo koi }e se odrùva koncert-niot nastap.

Faza na akCiJa

Vo ovaa faza se pravi plan za akcija, odnosno podgo-tovka na prezentacijata. Planot sodrì zada~i koi treba da odgovaraat na pra{awata, i toa:

[to sakame da napravime? XKako }e go postigneme toa? X

Potoa se izgotvuvaat ~ekorite za tekot na prezenta-cijata.

Bidej}i proektniot tim e sostaven od mali timovi koi istraùvaat na razni poliwa sekoj od niv treba da napra-vi svoj del od zaedni~kta prezentacija. So ~ekorite treba da se napravi redosledot na prezentaciite na timovite vo celosnata prezentacija. koj i koga }e prezentira, so pomo{ na {to i kogo? Otkako s$ ova }e se isplanira, tre-ba da se vidi dali e postignata celta, odnosno dali pre-zentacijata e dobro podgotvena. Zatoa kako biten element na podgotovkata na zavr{nata prezentacija ja izdvojuvame slednava etapa:

Prezentacija na rezultatite od istraùvawata vo timot.

Vo ovaa etapa sekoj tim ja podgotvuva i ja ve`ba pre-zentacijata na svojot del od rabotata. Potoa sledi zaed-ni~koto pretstavuvawe: sekoj tim gi prezentira svoite re-zultati pred ostanatite timovi kako edna celina. Va`no e sekoj od u~esnicite vo timot da ima del vo prezentirawe-to. Na ovaa etapa ve}e sleduva iskaùvawe na vpe~atoci,


davawe sugestii, odnosno, postoi me|usebna evalvacija na rabotata na u~esnicite vo celiot proekten tim.

Preku evalvacijata treba da se otkrie dali e posti-gnata celta, da se korigira, dopolni ili da se skrati pre-zentacijata.

U~enicite ja podgotvuvaat i ve`baat svojata prezenta-cija, ja pretstavuvaat pred drugite timovi.

Nastavnikot postojano gi nadgleduva u~enicite vo pro-cesot na izgotvuvawe i ve`bawe na prezentacijata, gi so-vetuva vo vrska so nea.

Prezentacija na proektot (scenski nastap)

Prezantacija zo{to?

Prenesuvawe na zna-ewe, iskustva...

dokaz na uspehot

Pretstavuvawe na u~ili{teto

natprevar

donesuvawe finansiski sredstva od sponzori

Prezantacija kako?

Planirawe Podgotovka evalvacijarealizacija

koj prezentira za kogo?

mal tim oddelni rabotni grupiCeloto

oddelenie

Vo ramkite na oddelenieto

za u~enici i roditeli

za drugite oddelenija za celo u~ili{te

za javnosta (mediumi)

za natprevar za lokalnata zaednica i dr.

Prezentacijata e zavr{en ~in na sevkupnata proektna aktivnost, nejziniot rezultat, koga vlo`eniot trud, do-bienite podatoci i postignuvawa na u~enicite stanuvaat dostapni na potesnata i po{irokata javnost. Zatoa mnogu e va`no ovoj ~in da bide dobro organiziran, sve~en, pro-mislen do najmali detali, da mu se dade zna~ewe. Za dobar tek na prezentacijata/scenskiot nastap treba da se napra-vi specijalen plan na negovoto odvivawe so vremenski termin, postapkite i odgovornite (vo kolku ~asot treba da dojde timot, koi tehni~ki pomagala treba da se name-stat i proverat, po potreba kade }e se presoblekuvaat u~esnicite, kade }e se raspejuvaat i rasviruvaat, koj }e gi do~ekuva i smestuva gostite itn.). Toa e osobeno va`no ako prezentacijata/scenskiot nastap se odviva nadvor od u~ili{teto, na tu| teren.

U~enicite gi izvr{uvaat dogovorenite obvrski okolu podgotovkata i tekot na prezentacijata/scenskiot nastap.


Nastavnikot ja sledi situacijata, gi ohrabruva u~enicite, pravi psiholo{ka podgotovka i dobar {timung, im pomaga vo izvr{uvawe na podgotovkite i go kontrolira tekot na prezentacijata/scenskiot nastap.

eVaLVaCiJa na Proektot

Po zavr{uvaweto na prezentacijata/scenskiot na-stap proektniot tim se sobira na zavr{na sredba na koja treba da se dade rezime vo vrska so zavr{enata proektna aktivnost. U~enicite treba da steknat vpe~atok na dobro zavr{enata i zna~ajna rabota vo tekot na koja tie se zbo-gatile so novi znaewa i iskustva, steknale prijatelstva, stanale del od po{irokata sredina, se promenile.

U~enicite gi razmenuvaat vpe~atocite i iskustvata od vkupnata aktivnost za vremetraewe na proektot i od zavr{nata prezentacija/scenskiot nastap, davaat ocena na svojata istraùva~ka rabota/scenskiot nastap i za rabo-tata na drugite timovi.

Nastavnikot gi iskaùva svoite vpe~atoci za proektot vo celina i ja analizira rabotata na u~enicite, gi ohra-bruva i pottiknuva ponatamu da gi primenuvaat steknatite iskustva od ovoj vid umetni~ka dejnost, im ukaùva na do-brite i slabite strani na nivnata rabota na proektot.

5. sLedewe i oCenuVawe na PostiGawata na uêniCite

Postigawata na u~enicite vo proektnite aktivnosti od muzi~kata umetnost se odnesuvaat, od edna strana, na razbirawe i usvojuvawe na specifikite na proektot kako nastavna forma, a od druga na usvojuvawe konkretni zna-ewa i umeewa preku u~estvo vo konkreten proekt.

Sledeweto i ocenuvaweto na postigawata na u~e-nicite }e se vr{i preku nabquduvawe i vrednuvawe na: angaìranosta, to~nosta i odgovornosta vo izvr{uvawe na zada~ite, interesot, zalagaweto, davaweto idei i kreativ-nosta na u~enikot.

PretstaVuVawe na nastaVnite temi - Proekti

1. Proekt: muzi^ki noVinari

Cel na proektot Muzi~ki novinari e u~enikot/u~e-ni~kata da gi pro{iruva znaewata od oblasta na muzikata i istaknatite avtori od razli~ni epohi i zemji, da stekne soznanija za nivniot ìvot i tvore{tvo, kako i nivnoto muzi~ko i vonmuzi~ko opkruùvawe, da oformi sopstven stav za avtorot i negovite dela i da go prikaè preku prezentacija ~ij{to vid koja{to samiot }e ja odredi. Vo sodrìnite na proektot poso~eni se istaknati kompozi-tori, kako i doma{ni avtori ~ie{to tvore{tvo pobuduva interes za prodlabo~eno izu~uvawe. Sepak nastavnikot, zaedno so u~enicite, e sloboden da izbere i drugi avtori ili reproduktivni umetnici spored sopstvenite afini-teti, karakteristikite na lokalnata sredina i potrebite na nastavata. Preku u~estvoto vo ovoj proekt u~enicite se osposobuvaat da gi formuliraat svoite misli, verbalno da se izrazuvaat za muzikata, gi iskaùvaat svoite emo-cii i ~uvstva, da diskutiraat, da gi soslu{uvaat stavovite na drugite i da gi branat sopstvenite stavovi, kriti~ki da prio|aat kon izvorite na informaciite, da slu{aat i razmisluvaat za muzi~kite dela koi stanuvaat del od ni-vniot intelektualen i emocionalen razvoj.

Finalen proizvod: prezentacija, napisi i drugi ma-terijali (sliki, fotografii, bro{uri i sl.).

organizacija na proektnite aktivnosti (detalen pregled na fazite od proektot):

seLekCiJa na tema

u~enicite se opredeluvaat za kompozitor ili inter-pretator ~ie{to tvore{tvo }e go istraùvaat i prezenti-raat. Tuka doa|aat do izraz nivnite prethodni soznanija i iskustva, no i èlbata da steknat sosema novi, dotoga{ za niv nepoznati soznanija i iskustva.

nastavnikot im ja pretstavuva na u~enicite dejno-sta na muzi~kiot novinar. Za taa cel, na prvata zaedni-


~ka sredba treba da se napravi razgovor na koj u~enicite so pomo{ na nastavnikot zaedno }e dojdat do soznanija i mislewa koi se mo`nostite, karakteristikite i speci-fikite na ovaa dejnost. U~enicite }e gi iskaàt svoite iskustva. Za nekoi od niv dejnosta na muzi~kiot novinar }e asocira so usno izvestuvawe na radio i televizija so davawe informacii za muzi~kite nastani, intervju so umetnicite, razgovor vo studioto i sl., kako i za ulogata na novinarot-voditelot. Za drugi taa dejnost }e asociira na pi{uvawe na tekstovi vo vesnici, spisanija, Internet stranici, odnosno so ulogata na novinar-pisatel. Potoa nastavnikot im pomaga na u~enicite da gi iskaàt svoite prethodni iskustva i soznanija za vidovite na novinarski tekstovi, kratki izvestuvawa, najavi na nastanite, kriti-ki, poobemni osvrti za pove}e nastani, esei za ìvotot i deloto, intervjua koi{to u~esnicite vo proektot moè da gi izgotvuvaat. Nastavnikot pomaga za opredeluvawe na avtor ili interpretator, sledej}i gi iskaùvawata na u~enicite i procenuvaj}i go nivnoto iskustvo vo muzi~ka-ta umetnost i nejzinite istaknati dejci. Iako se o~ekuva deka u~enicite poseduvaat odredeni informacii za ovoj ànr i negovite pretstavnici, sepak, tie se minimalni i povr{ni. Zatoa, nastavnikot moè nenametlivo da gi pot-tikne za istraùvawe za odreden avtor ili interpretator koj ne im e poznat na u~enicite, motiviraj}i gi da steknat novi soznanija i iskustva. Nastavnikot moè da pomogne pri kone~noto definirawe na temata na proektot (pokraj standardnite @ivotot i deloto na, moè da se poso~at temite po primer na slednive: Godi{nite vremiwa od A. Vivaldi - od prolet do zima; Mocart - ~udo od dete; Prokopiev i makedonskiot muzi~ki folklor i sl.).

Postavuvawe celi: u~enicite treba da gi formuli-raat celite koi sakaat da gi realiziraat.

Primer: za temata Godi{nite vremiwa od A. Vivaldi - od prolet do zima moè da se postavat slednive celi:

- da doznam pove}e za deloto Zima od Vivaldi koe go imam ve}e slu{ano;

- da gi zapoznaam ostanatite dela od ciklusot Godi{ni vremiwa da gi slu{am i da doznaam pove}e za niv;

- da doznaam pove}e za Antonio Vivaldi i drugite ne-

govi dela, odnosno da doznaam ne{to sosema novo za mene itn.;

- da gi oblikuvam moite soznanija vo svoj tekst/tek-stovi;

- da napravam usna prezentacija;- da gi zainteresiram drugite.

Faza na istra@uVawe

Planirawe

u~enicite pravat izbor na materijali i informacii koi im se neophodni za postignuvawe na celite. Vo proek-tot Muzi~ki novinari tie se: snimki od delata, pi{ani ili elektronski tekstovi za avtorot, izveduva~ite, deloto, programi od koncerti na koi se izveduvalo deloto {to se obrabotuva ili drugi dela na dadeniot avtor, razgovori so li~nostite koi gi poseduvaat potrebnite informacii i svedo{tva (izveduva~i, kriti~ari, novinari i drugi u~esnici i svedoci od razli~ni generacii, ako stanuva zbor za avtorot od dene{nicata - i samiot avtor), noten materijal.

nastavnikot vo ovoj slu~aj treba da im dade informa-cija za odredeni specifiki na deloto (postoewe na sonet na prvata strana na partiturata na sekoj od koncertite, podatok za gradot vo koj Vivaldi najdolgo prestojuval i sozdaval Venecija itn.), potoa nenametlivo im pomaga na u~enicite pri formiraweto na timovite.

Formirawe na pomali grupi i zada~i

Primer: grupa za istraùvawe na ìvotot i tvore{tvoto na Vivaldi;

grupa za istraùvawe na opkruùvaweto na Viv-aldi (Venecija);

grupa za istraùvawe na sonetot kako poetska forma;

grupa za istraùvawe na violinski koncert kako muzi~ki ànr;

grupa za poseta na izveduva~i, kriti~ri, novi


nari i drugi u~esnici i svedoci od razli~ni generacii koi gi izveduvale ili istraùvale Godi{nite vremiwa, odnosno drugite dela na Vivaldi.

Otkoga }e se utvrdi brojot i sostavot na timovite tie gi dobivaat zada~ite, odnosno aktivnostite koi treba da gi izvr{at. So toa po~nuva da se pravi detalnoto planirawe na aktivnostite na timovite spored {emata i kone~niot plan na celiot proekt.

sobirawe na podatocite

Vo ovaa faza u~enicite go realiziraat planot za istraùvawe: pribiraat podatoci, gi posetuvaat institu-ciite i poedincite, baraat tekstualni podatoci i drugi potrebni materijali za realizacijata na celta prezen-tacijata.

Aktivnosti na grupite:Vo ovoj proekt prvite ~etiri grupi imaat ist ili

sli~en karakter na aktivnostite: nivnata osnovna zada~a e da gi nao|aat tekstualnite podatoci vo razli~ni izvo-ri (biblioteki enciklopedii, knigi, vesnici, spisanija i dr., Internet).

Nastavnikot im zakaùva poseti na instituciite (Univerzitetska biblioteka, biblioteka na muzi~ko-ob-razovnite ustanovi, republi~ki i gradski arhivi), im poso~uva literatura i veb - stranici na Internet.

Grupata za poseta na izveduva~i, kriti~ari, novinari i drugi u~esnici i svedoci od razli~ni generacii koi gi izveduvale ili istraùvale Godi{nite vremiwa, odnosno drugite dela na Vivaldi ima poinakov karakter na aktivnostite: bidej}i tie se sretnuvaat so konkretni lu|e i razgovaraat so niv, treba da imaat barem najop{ta pretstava za taa li~nost, odnosno da doznaat nekakvi po-datoci za nea. Potoa timot gi izgotvuva pra{alnicite za intervjua, odreduva materijali/oprema {to se potrebni za vodewe na intervju.

Nastavnikot ima osobeno zna~ajna uloga tokmu vo pod-gotovkata na u~enicite za sredbata so li~nosta so koja }e

se pravi intervju (dava kratka informacija za ìvotot i dejnosta, poso~uva drugi mo`ni izvori na informaciite), im obezbeduva potreben materijal, im zakaùva sredba.

oBrazeC na Pra[aLnik za interVJu

Nastavnikot i ~lenovite na grupata izgotvuvaat pra{al-nik za intervjuto koj{to moè da opfa}a: pretstavuvawe na grupite pred liceto so koe{to se vodi intervjuto. Pri-toa se objasnuva osnovnata zada~a na u~enicite koi{to go vodat intervjuto.

VOVEDEN DEL X

Na po~etokot na sredbata u~enicite treba u~tivo da se pozdravat so sogovornikot, da mu se pretstavat. Odgovor-niot na grupata treba da mu se zablagodari za izdvoenoto vreme i da go zamoli za dozvola da se koristi diktafon.

Odgovorniot na grupata: go kaùva imeto na u~ili{teto i na u~enicite vo proektot Godi{nite vremiwa od A. Vivaldi od prolet do zima (sekoj u~enik/u~eni~ka go kaùva svoeto ime i prezime). Potoa se zablagodaruva za soglasnosta na sogovornikot da se sretne so u~enicite i za izdvoenoto vreme. Vo obra}aweto isto taka zabeleùva deka znaej}i za negovite izvedbi na ova delo, bi sakale da postavat nekolku pra{awa i da go zamolat sogovornikot da im dozvoli da koristat diktafon.

Pra{awa za intervjuto

GLaVen deL X

I tema: izvedbata na Godi{nite vremiwa od strana na sogovornikot

1. Zo{to se odlu~ivte za izvedbata na Godi{nite vre-miwa od Antonio Vivaldi?

2. Kolku pati dosega ste go izvele ova delo?3. Koi bea Va{ite sorabotnici (orkestri, dirigenti) vo

izvedbite?4. Koi izvedbi najve}e gi pametite i zo{to?5. Dali imate snimka na nekoja od ovie izvedbi?


II tema: Li~nite stavovi na sogovornikot za Godi{nite vremiwa (estetski i stru~no-tehni~ki)

6. Kako ja doìvuvate muzikata na Vivaldi?7. Koi se predizvicite da se izveduva deloto Godi{nite

vremiwa? (Nastavnikot treba da im pojasni na u~enicite deka stanuva zbor za tehni~ka podgotve-nost, umetni~ka zrelost na interpretatorot, od-nosno iskustvo so izvedbata na delata od Vivaldi i drugi avtori od toj period Bah, Hendl.)

8. Kolku treba da se ve`ba za da se izveduva deloto Godi{nite vremiwa?

9. Sigurno ste slu{ale drugi violinisti kako go svirat ova delo. îja izvedba Vi se dopa|a i zo{to?

10. Imate li omilen koncert od Godi{nite vremiwa?11. Dali bi se sloìle da dojdete kaj nas vo u~ili{te

da gi spodelite Va{ite misli i iskustva so drugite u~enici, a, moèbi, i da ni otsvirite fragment od Godi{nite vremiwa po Va{ izbor?

zaVr[en deL X

Odgovorniot na grupata se zablagodaruva za razgovo-rot, iskaùva èlba sogovornikot da go poseti osnovnoto u~ili{te kade {to }e govori na tema: Godi{nite vremi-wa od A. Vivaldi.

naPomena: Pra{awata treba da bidat rasporede-ni me|u site u~esnici vo timot. Samata tematika na pra{awata moè da go odredi na~inot na rasporeduva-weto.

Vo poso~eniot pra{alnik za dvete temi se sodràt re-~isi ist broj pra{awa. Ako vo timot se 4 u~esnici, raspo-reduvaweto na pra{awata moè da bide 3+2+3+3. Ako se 5, toga{ rasporeduvaweto na istite moè da bide 3+2+2+2+2. Odgovorniot vo timot, pokraj svoite pra{awa, go kaùva vovedniot i zavr{niot pozdrav so sogovornikot.

Nastavnikot treba da gi podgotvi u~enicite za situ-acija vo koja nivniot sogovornik, od svoja strana, moè

da im postavi pra{awa na u~enicite kako do{le do ideja za eden vakov proekt, kako do{le do ideja da napra-vat razgovor tokmu so nego (nea), kakva muzika slu{aat i sl. U~enicite treba da bidat podgotveni da odgovorat na vakvite pra{awa, da ne se sramat, da sfatat deka so toa so-govornikot projavuva iskren interes kon niv (pretstavni-ci na mladata generacija), saka da gi razbere nivnite stavovi, podobro da gi zapoznae. Toa }e pridonese za soz-davawe poopu{tena atmosfera na intervjuto, odnosno, za negovoto pouspe{no sproveduvawe.


Vo ovaa faza sekoj od timovite vr{i detalna analiza na podatocite koi gi pribral sekoj ~len od timot, se pravi selekcija na podatocite i, eventualno, se utvrduva potre-bata od dodatno istraùvawe.

Nastavnikot: gi konsultira u~enicite da gi procenat i selektiraat podatocite, im pomaga da procenat dali se dovolni sobranite podatoci, ili pak ima potreba od do-datno istraùvawe, gi konsultira vo vrska so na~inot na prezentacijata i go proveruva nejzinoto izgotvuvawe.

Faza na akCiJa

Plan za akcija

tim: Muzi~ki novinari: Marija, Naum, Mare, Stoj~e, Nikola, Ver~e, Aleksandar, Maja, Violeta, Jovan, Marina, Viki, Ane, Kole, Nata{a i Nina

koordinator: (ime i prezime na nastavnikot)______


[to sakame da napravime? Da doznaeme pove}e za deloto Zima od Vivaldi koe ve}e go imame slu{ano

Kako }e go postigneme toa? Javen ~as

êkor 1:Pre~ek na gostinot

koj?Marija, Naum

koga?Pred po~etokot na ~asot

So podarok flaer na koj ima sliki od

istraùvaweto so posveta

êkor 2: Pretstavuvawe na timot i nivnata cel

Mare, Stoj~e Na po~etokot na ~asot Usna prezentacija

êkor 3:Pretstavuvawe na ìvotot i

tvore{tvoto na VivaldiNikola, Ver~e, Aleksandar Po najavata na Mare i Stoj~e

Pismen izve{taj, a vo po-zadina odi delotoZima

êkor 4:Pretstavuvawe na sonetot

kako poetska forma Maja, Violeta, Jovan Po pismeniot izve{taj

Prisustvo na nastavnikot po makedonski jazik

êkor 5:Violinski koncert kako muzi~ki ànr

Marina, Viki Ver~e, Ane Na krajot na prezentacijataPreku slu{awe na

Godi{nite vremiwa

êkor 6:Gostinot violinist (moè i u~enik od drugo oddelenie

koj sviri na violina)

Kole, Nata{a, NinaPo zavr{etokot

na koncertot

Diskusija, razgovor i iz-vedba na del od Godi{nite

vremiwa od strana na gostinot

Dali sme ja postignale celta?

DA

Komentari

Zadovolni sme od sprove-denoto intervju so sogov-ornikot i dobienite novi

informacii za deloto Zima

Vo ovaa faza se utvrduva na~inot na pretstavuvaweto na podatocite i se izgotvuva prezentacijata na sekoj od timovite (hamer, poster, pismen izve{taj/esej, portfolio, Power Point).

Vo istata faza se izgotvuvaat materijali koi }e pret-stavuvaat kone~en rezultat na ovoj proekt (na primer, bro{ura so tekstovi, videosnimka od intervju, audios-nimka so deloto itn.). Site podgotveni materijali se pret-stavuvaat pred celiot proekten tim i se pravi me|usebna evalvacija.


Vsu{nost, tokmu vo ovaa faza doa|a do postepenoto sozdavawe na finalniot novinarski proizvod pi{aniot tekst (gorenavedenite pokratki i podolgi tekstovi za ob-javuvawe vo vid na pi{an materija kaj prvite 4 tima ili scenario za TV emisija kaj 5-ot tim od tip na razgovor vo studioto koj moè da se izvr{i kako sredba so odre-dena li~nost ne samo na zavr{nata prezentacija, tuku i na redoven ~as ili na von~asovnite u~ili{ni aktivnosti). Zatoa e va`no u~esnicite na timovite da gi probaat svoite sili vo pi{uvawe na razli~ni tekstovi, a nastavnikot nenametlivo da gi poso~uva nasokite, stilot, obemot na pi{uvaweto (ovie aktivnosti dobro e da se odvivaat vo koordinacija so nastavnikot po maj~in jazik i literatura, kako i nastavnicite po istorija, likovno obrazovanie i drugi, vo zavisnost od potrebite na izbranata tema).

zaVr[na PrezentaCiJa

Vo ovoj proekt zavr{nata prezentacija moè da bide interesna i raznovidna, da vklu~uva pove}e aktivnosti: prezentacija na temite od sekoj tim, razgovor so gostin, koncertna izvedba na fragment od deloto. Zatoa taa treba osobeno vnimatelno da se isplanira, jasno da se podelat ulogite na prezenterite, da se predvidi vremetraeweto na aktivnostite za da ne se zamorat u~esnicite, gostite i publikata.

zaVr[na eVaLVaCiJa

So zavr{nata sredba i evalvacija se ozna~uva krajot na proektot i, istovremeno perspektivata za natamo{nite aktivnosti na u~esnicite vo proektniot tim (na primer, ak-tivna poseta na koncerti, prodolùvawe na istraùvawata po ovaa i sli~ni temi vo biblioteki i na Internet itn.).

sledewe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite

Sledeweto i ocenuvaweto na postigawata na u~eni-cite }e se vr{i preku nabquduvawe i vrednuvawe na: anga-ìranosta, to~nosta i odgovornosta vo izvr{uvaweto na

zada~ite, projaveniot interes i davaweto idei, kreativno-sta, usvojuvaweto i primenata na novite znaewa.

2. Proekt: muzi^ki FoLkLor okoLu nas

Cel na proektot Muzi~ki folklor okolu nas e u~enikot/u~eni~kata da razviva qubov i interes kon folklornoto nasledstvo preku sopstvenite istraùvawa, analizirawa, otkrivawa na novi soznanija i dostignuvawa vo oblasta na narodnite pesni i narodnite obredi pov-rzani so praznicite - Kolede, Pro~ka, \ur|ovden, Veligden i dr. Preku u~estvoto vo proektot u~enicite se pottiknu-vaat za individualna i grupna sorabotka, organizirawe na timski aktivnosti vo ramkite na u~ili{teto (formirawe na sopstvena peja~ka folklorna grupa, priloùvawe na vizuelni i auditivni materijali na raznovidni izvor-ni narodni pesni i obi~ai), kako i pronao|awe na dru-gi mo`nosti za sorabotka von u~ili{teto (poseta na KUD, Institutot za folklor, razni koncerti na narodna muzika i intervju so peja~ na izvorni i novosozdadeni narodni pesni).

Finalen proizvod: javen nastap, prezentacija, snimka (audio/video CD).


seLekCiJa na tema

u~enicite se opredeluvaat za narodnite pesni i na-rodnite obi~ai koi bi sakale da gi izveduvaat, karakte-risti~ni za sredinata. Tuka doa|a do izraz nivnata èlba za prou~uvawe na narodnata tradicija i obi~aite vo uloga na peja~i, sobira~i na narodni pesni, kako i namenata na javniot nastap (povod, karakteristiki na publikata itn.).

Se o~ekuva deka u~enicite moàt da predloàt pove}e temi: na primer, narodni pesni i narodni obi~ai povrza-ni so praznicite: Kolede, Pro~ka, \ur|ovden, Veligden ili drugi praznici karakteristi~ni za sredinata, etni~kata grupa, verskata zaednica.


Nastavnikot ja nadgleduva postapkata za izbor na te-mata.

Postavuvawe celi - u~enicite treba da formuliraat cel na proektot/ temata.

Primer: za temata Kolede moè da se postavat sled-nive celi:

- da gi spodelam so slu{atelite pesnite i obi~aite koi ve}e gi znam - svrzani so praznicite vo mojata sredina;

- da nau~am obi~ai za nekolku praznici za koi sum ~ul(a), no ne gi znam;

- da doznaam pove}e za narodnata tradicija vo sre-dinata kade se nao|am, no i po{iroko (avtori, in-terpretatori, priredbi, festivali, snimki i sl.), odnosno da doznaam ne{to sosema novo za mene itn.

Vo ovoj proekt, celta moè da bide i izgotvuvawe na CD so pesnite i obi~aite na Kolede kako finalen proizvod od ovaa proektna aktivnost.

Faza na istra@uVawe

Za da gi realiziraat celite, u~enicite treba da napra-vat izbor koi materijali i informacii im se neophodni za istraùvaweto so ogled na specifikata na proektot (snimki od pesnite, pi{ani ili elektronski tekstovi za muzi~kiot folklor i obi~ajnite pesni, razgovori so na-rodnite peja~i nositelite na tradicijta, istraùva~i na folklorot, novinari i drugi u~esnici i svedoci od ra-zli~ni generacii, tekstovi na pesnite).

Spored poso~eniot model za utvrduvawe na globalnata vremenska ramka, opredeluvawe na ~lenovite na grupite, nivnite zada~i i detalno planirawe na aktivnostite na grupite se prezamaat slednite ~ekori:

Formirawe na grupite i postavuvawe zada~i

Na primer, se formiraat grupite za:

istraùvawe na izveduvaweto na obi~ajot Kolede kaj postarite generacii;

poseta na KUD , izveduva~i na narodni pesni, organizacija, propaganden materija, tehni~ka real-

izacija na javniot nastap; interpretatori na samiot obred.

nastavnikot nenametlivo im pomaga na u~enicite pri formiraweto na grupite (zaBeLe[ka: vo konkretniov proekt osobeno delikatno pra{awe }e bide - koi }e bidat interpretatorite na obredot. Moè da se pretpostavi deka site u~enici ne poseduvaat vokalni i kreativni sposob-nosti za izveduvawe na samiot obred. Zatoa nastavnikot treba takti~no da pomogne za raspredeluvaweto na ulogite vo timovite, da najde na~in site prijaveni u~enici da gi pokaàt svoite vokalni i kreativni sposobnosti na pro-bite i samite da odlu~at dali moàt da odgovorat na bar-awata za izveduvawe na samiot obred).


Primeri na aktivnostite na grupite:

grupa za istraùvawe na po~etocite i pri~inite na izveduvaweto na obi~ajot kolede; gi nao|a tek-stualnite podatoci za toa kako i na koj na~in se izveduva obi~ajot i pesnite {to se svrzani za nego (biblioteki - vesnici, spisanija i dr. od soodvet-nite vremenski periodi, knigi, Internet, postari lu|e, folkloren institut) ili intervjua so postari lica.

Primer na pra{awa za vozrasni lica:

1. dali ste odele na kolede?2. kolku godini ste imale toga{?3. Vo koj period od godinata se pravi kolede?4. dali odele i ma{ki i devoj~iwa?5. koga tropavte na vrata {to dobivavte

na podarok?6. Vo {to gi stavavte podarocite

(tkaeni torbi ~ki)?7. dali palevte ogin?8. zo{to go palevte?


9. [to pravevte okolu oginot(igravte, peevte go preskoknuvavte)?

10. otpejte ja pesnata {to ste ja peele toga{.11. dali se maskiravte na kolede?

nastavnikot im poso~uva veb - stranici na Internet, gi konsultira u~enicite za instituciite i poedincite kaj koi moàt da gi dobijat podatocite i im gi zakaùva pose-tite i sredbite; gi proveruva podgotvenite materijali (pra{alnici, tabeli i sl.).

Grupata za poseta na kud, izveduva~i na narodni pesni gi posetuva licata {to se predvideni za pose-ta i pravi intervju so niv.

Primer za pra{awa za koreografot na dru{tvoto:1. dali na repertoarot imate koledarski pesni

i igri?2. kakvi drugi obredni igri imate

na repertoarot?3. dali ima interes kaj publikata za vakvi igri?4. koj e avtor na koreografiite na igrite?

nastavnikot gi podgotvuva u~enicite za sredbata so li~nosta so koja }e se pravi intervju (dava kratka infor-macija za ìvotot i dejnosta), im obezbeduva potreben ma-terija, im zakaùva sredba.

Grupata za organizacija, propaganden materija, tehni~ka realizacija na obredot: prou~uva propagandni materijali za razli~ni koncerti i sobira primeroci od plakati, flaeri i drugi materijali.

nastavnikot gi upatuva u~enicite vo soodvetnite in-stitucii (MMM, KUD, detski festivali i sl.) i im zakaùva poseta.

Grupata za izveduvawe na obredot gi nao|a snimkite od pesnite i obi~ajot za kolede, gi selektira pesnite za samiot obred, gi proveruva i utvrduva tekstovite na pesn-ite; gi u~i pesnite i go osmisluva obredot- obi~ajot i ne-govata interpretacija.

nastavnikot gi sovetuva u~enicite vo vrska so izborot na pesnite, gi proveruva tekstovite na pesnite; pomaga da

se organizira prikaùvaweto na obredot; prisustvuva na probite i gi upatuva kon pravilna vokalna interpretacija koja{to e soodvetna na karakterot i sodrìnta na narod-nata pesna.


Grupata za istraùvawe na po~etocite na izvedu-vaweto na obi~ajot kolede: gi selektira podatocite; go oblikuva materijalot koj }e go pretstavuva; se odlu~uva za vidot na prezentacijata (hamer, poster, pismen izve{taj/esej, portfolio, Pauer Point - prezentacija) i ja izgotvuva prezentacijata.

nastavnikot gi konsultira u~enicite da gi procenat i selektiraat podatocite, im pomaga da procenat dali se dovolni sobranite podatoci ili ima potreba od dodatno istraùvawe, gi konsultira vo vrska so na~inot na pre-zentacijata i go proveruva nejzinoto izgotvuvawe.

Grupata za poseta na kud, izveduva~i na narod-ni pesni, novinari i drugi u~esnici i svedoci na obi~ajot: isto kako za prethodniot tim.

nastavnikot: isto kako za prethodniot tim.

Grupata za organizacija, propaganden materija, tehni~ka realizacija na javniot nastap dogovara mesto na javniot nastap od ponudenite lokacii, utvrduva termin za generalna proba, dogovara pomo{ni prostorii za garde-roba - nosii ili garderoba so folklorni elementi, pravi nekolku skici za dizajn na plakatot, programata, flaerite, pokanite. Izgotvuvaat spisok za gostite koi }e gi poka-nat.

nastavnikot ima zada~a da zakaùva sredbi so li-~nosta odgovorna za prostorijata vo koja }e se izveduva javniot nastap (direktor na u~ili{teto, pretstavnik od lokalnata samouprava i drugi institucii), gi konsultira vo vrska so dizajnot na propagandnite materijali.

Grupata interpretatori na samiot obred: pravi pove}e probi na odbranite pesni, go uve`buva samiot ob-red, vnimava na scenskoto odnesuvawe, dvièwa, mimika itn.


nastavnikot postojano prisustvuva na probite i vni-matelno dava stru~ni sugestii, poddrùvaj}i gi u~enicite vo projavuvaweto na nivnata kreativnost.

Faza na akCiJa

Vo ovaa faza se izgotvuva plan za akcija Planot za akcija go opfa}a slednite aktivnostiProekt: Muzi~ki folklor okolu naskoordinator: (ime i prezime na nastavnikot)______

[to sakame da napravime? Prezentacija na obredot kolede i pesnite povrzani za nego

Kako }e go postigneme toa? Preku javen nastap koncert i dramatizacija

êkor 1:Pre~ek na gostite

koj?Marija i Naum

koga?Pred po~etokot na koncer-

tot pred vlezotPoga~a i sol

êkor 2: Pretstavuvawe na timot i nivnata cel

Mare i Stoj~eNa po~etokot, po smestuva-

weto na gostiteUsna prezentacija

êkor 3:Po~etocite i pri~inite na izveduvaweto na obi~ajot

kolede

Nikola, Ver~e i Aleksandar Po najavata na Mare i Stoj~ePismen izve{taj od inte-rvjuto, na primer, so dedo

Mir~e od selo Kowari

êkor 4:Kako vo KUD, se neguvaat

obi~ajot i pesnite svrzani za kolede

Maja, Violeta i Jovan Po pismeniot izve{taj

Prisustvo na koreografot (po mo`nost) ili prezenta-cija na hamer so sliki od

posetsta na KUD

êkor 5:Izveduvawe na samiot

obredMarina, Viki, Ver~e i Ane Na krajot na prezentacijata

Samiot obred - oble~eni vo nosii, na ramo torbi~ki

i stap~iwa, a od drugata strana ovo{je i kola~iwa

êkor 6:Ispra}awe na gostite

Kole, Nata{a i NinaPo zavr{etotkot

na koncertotDelewe na ovo{je i kola~iwa za gostite


DA

KomentariBe{e prekrasno, site bea

voodu{eveni.


Preku planot se pravi evalvacija, se korigira samata prezentacija koja otkako }e se definira treba dobro da se ve`ba. Na krajot sleduva samata prezentacija kon-certot.


Vo proektot Muzi~ki folklor okolu nas zavr{nata prezentacija moè da bide interesna i raznovidna, da vklu~uva pove}e aktivnosti: pre~ek na gostite {to se po-kaneti - timot e oble~en vo nosija, posluùva so poga~a i sol, prezentacija na temite od sekoj tim, prezentacija na samiot obi~aj, razgovor so gostin od KUD (ako e pokanet), ispra}awe na gostite so posluùvawe na jabolko, kru{a, bonbon~e (karakteristika na obi~ajot kolede) i dr. Kako i vo site drugi prezentacii, taka i vo ovaa, s$ treba dobro da se isplanira, jasno da se podelat ulogite na prezenter-ite, da se predvidi vremetraeweto na aktivnostite za da ne se zamorat u~esnicite, gostite i publikata.

zaVr[na eVaLVaCiJa

So zavr{nata sredba i evalvacija se ozna~uva zavr{u-va weto na proektot i, istovremeno se najavuvaat natamo{nite aktivnosti na u~esnicite vo istraùvaweto na drugi temi, kako na primer, neguvawe na pesni i obi~ai karakteristi~ni za sredinata (etni~kata/verskata zaed-nica); poseta na koncerti na razni kulturno - umetni~ki dru{tva, podgotovka na nov obi~aj svrzan so drug praznik itn.


sledeweto i ocenuvaweto na postigawata na u~eni-cite }e se vr{i preku nabquduvawe i vrednuvawe na: angaìranosta, to~nosta i odgovornosta vo izvr{uvaweto na zada~ite, projaveniot interes i davaweto idei, kreati-vnosta, usvojuvaweto i primenata na novite znaewa.

3. Proekt: PeJa^ka GruPa

Celta na proektot Peja~ka grupa: u~enikot/u~eni-~kata da gi pro{iruva znaewata od muzi~kata umetnost i kulturata za koi pokaùva poseben interes, sposobnosti i senzibilitet i da gi razviva svoite vokalni sposobnosti. U~enikot/u~eni~kata se osposobuva za zaedni~ka prezen-tacija na vokalni dela vo u~ili{teto i nadvor od nego. Preku ovaa tema u~enikot }e sozdava navika za redovnost i to~nost, tvore~ki sposobnosti, eti~ki i estetski vredno-sti, }e razviva kolektiven intelektualno-emocionalen i kretiven odnos kon interpretacijata na odreden muzi~ki stil, sposobnost za individualna vokalna interpretacija, da gi po~ituva dadenite upatstva na dirigentot-mentorot-koordinatorot, da gi pro{iruva teoriskite znaewa vo ob-lasta na istorijata na muzikatata i muzi~kata kritika, da gi procenuva vrednostite na muzi~kite dela preku analiza, da u~estvuva na razni vidovi nastapi (vo u~ili{teto, lo-kalnata sredina, natprevari i dr.), da sorabotuva so drugi lica od kulturata I institucii i stru~ni organizacii od oblasta na umetnosta i kulturata.

Finalen proizvod: javen nastap ili snimka (audio/video).


u~enicite se opredeluvaat za stil, ànr, tematika na pesnite koi bi sakale da gi izveduvaat. Tuka doa|aat do izraz nivnite stilski i ànrovski pretpo~ituvawa, èl-bite da se projavat vo ulogata na peja~i i da organiziraat javen nastap (povod, karakteristiki na publikata itn.). Predlagaat pove}e temi: na primer, Makedonski popular-ni pesni, Pesnite za qubovta, Novogodi{ni pesni i sl.). So pomo{ na glasawe ili sli~en na~in ja odbiraat temata za koja }e pravat proekt.

nastavnikot pretstavuva koordinator i ja nadgleduva postapkata na izbor na temata.

Postavuvawe celi: u~enicite treba da formuliraat cel na temata. Primer: so programata Makedonski popu-larni pesni moè da se definiraat slednive celi:


- da spodelam so slu{atelite nekolku moi omileni pesni koi ve}e gi znam;

- da nau~am nekolku dobri pesni koi sum ~ul(a), no ne gi znam;

- da doznaam pove}e za popularnata muzika vo Make-donija od razli~ni vremenski periodi (avtori, inter pretatori, priredbi, festivali, snimki), odnosno da doznaam ne{to sosema novo za mene itn.

Vo ovoj primer celta e da se organizira scenski nastap - koncert posveten na makedonskata pop muzika.

Faza na istra@uVawe

Za da ja realiziraat celta, u~enicite treba da dojdat do zaklu~ok koi materijali i informacii im se neophodni za postignuvawe na celite. So ogled na vidot na proektot tie se: snimki od pesnite, pi{ani ili elektronski tekstovi za avtori i izveduva~i, programi od koncerti, razgovori so avtori, izveduva~i, novinari i drugi u~esnici i sve-doci od razli~ni generacii, noten materija, tekstovi na pesnite.

Formirawe na timovi i zada~i

u~enicite formiraat pomali grupi (po 3-5 u~enici, vo zavisnost od brojot, karakterot i vremetraeweto na ak-tivnostite i zada~ite).

Formirawe na grupite:

istraùvawe na po~etocite na pop - muzikata vo Makedonija;

poseta na avtori, izveduva~i, novinari i drugi u~esnici i svedoci od razli~ni generacii;

organizacija, propaganden materija, tehni~ka real-izacija na javniot nastap;

interpretatori.

nastavnikot nenametlivo im pomaga na u~enicite pri formiraweto na grupite. Osobeno delikatno e pra{aweto: koi u~enici }e bidat interpretatori na zavr{niot kon-

cert? Moè da se pretpostavi deka site prijaveni u~enici ne poseduvaat vokalni sposobnosti za javniot nastap. Zatoa nastavnikot treba da najde na~in site prijaveni u~enici da gi projavat svoite vokalni sposobnosti na pro-bite i samite da odlu~at dali moàt da nastapat na javniot nastap.


Vo ovaa faza u~enicite izgotvuvaat i realiziraat plan za istraùvawe: pribiraat podatoci, gi posetuvaat insti-tuciite i poedincite, baraat tekstualni podatoci i drugi potrebni materijali i se podgotvuvaat za realizacijata na javniot nastap.

Primeri na aktivnostite na grupite:

Grupata za istraùvawe na po~etocite na pop-muzikata vo makedonija nao|a tekstualni podatoci od razli~ni izvori (biblioteki - vesnici, spisani-ja i dr. od soodvetnite vremenski periodi, knigi, Internet).

nastavnikot zakaùva poseti na instituciite (Uni-verzitetska biblioteka, biblioteki na muzi~ko-obrazov-ni ustanovi, republi~ki i gradski arhivi), veb - stranici na Internet i dr.

Grupite za poseta na avtori, izveduva~i, novi-nari i drugi u~esnici i svedoci od razli~ni gen-eracii posetuvaat i vodat razgovori so licata {to se predvideni so planot za vodewe intervju.

nastavnikot gi podgotvuva u~enicite za sredbata so li~nostite so koi }e se pravat intervjua (dava kratka in-formacija za ìvotot i dejnosta), im obezbeduva potreben materijal, im zakaùva sredba.

Grupata za organizacija, propaganden materijal, tehni~ka realizacija na javniot nastap prou~uva propagandni materijali za razli~ni koncerti i so-bira primeroci od plakati, flaeri i drugi materi-jali.


nastavnikot gi upatuva u~enicite vo soodvetnite in-stitucii (MMM, KUD, detski festivali i sl.) i im zakaùva poseta.

Grupata interpretatori nao|a snimki od pesni, gi selektira pesnite za javen nastap, gi proveruva i iz-bira tekstovite na pesnite i notnite zapisi; pravi snimka na pridru`bata na pesnata (studiska ili od svirewe na nastavnikot); u~enicite u~at da gi peat pesnite i ja osmisluvaat interpretacijata.

Nastavnikot gi sovetuva u~enicite vo vrska so izbo-rot na pesnite; gi proveruva tekstovite na pesnite; im pomaga da se organizira demo snimaweto, vodej}i smetka za tonalitetot vo vrska so opsegot na glasot na u~enikot/u~eni~kata; prisustvuva na probite i gi upatuva kon pra-vilna vokalna interpretacija soodvetna na karakterot i sodrìnata na pesnata.


Vo ovaa faza sekoj od grupa vr{i detalna analiza na podatocite {to gi pribrala, se pravi selekcija na poda-tocite i, eventualno, se utvrduva potrebata od dodatno istraùvawe. Vo istata faza se utvrduva na~inot na pret-stavuvawe na podatocite i se izgotvuva prezentacijata.

Grupata za istraùvawe na po~etocite na pop-muz-ikata vo Makedonija gi selektira podatocite; go ob-likuva materijalot {to }e go izloùva; se odlu~uva za vidot na prezentacijata (hamer, poster, pismen izve{taj/esej, portfolio, Pauer Point - prezentaci-ja).

Nastavnikot gi konsultira u~enicite da gi procenat i selektiraat podatocite, im pomaga da procenat dali se dovolni sobranite podatoci ili ima potreba od dodatno istraùvawe, gi konsultira vo vrska so na~inot na prezen-tacijata i go proveruva nejzinoto izgotvuvawe.

Grupata za poseta na avtori, izveduva~i, novinari i drugi u~esnici i svedoci od razli~ni genera-cii ( isto kako za prethodniot tim).

Ulogata na nastavnikot isto kako za prethodnata gru-pa.

Grupata za organizacija, propaganden materijal, tehni~ka realizacija na javniot nastap: u~enicite dogovaraat mesto na javniot nastap od ponudenite lokacii, utvrduvaat termin za generalna proba, do-govaraat pomo{ni prostorii za garderoba, pravat nekolku skici za dizajn na plakatot, programata, flaerite, pokanite. Izgotvuvaat spisok za gostite koi }e gi pokanat.

Nastavnikot ima zada~a da im zakaùva sredba so od-govornite lica za prostorijata vo koja }e se izveduva ja-vniot nastap (direktor na u~ili{teto, pretstavnik od lo-kalnata samouprava i drugi institucii), gi konsultira vo vrska so dizajnot na propagandnite materijali.

Grupata interpretatori pravi pove}e probi na od-branite pesni, uve`buva peewe so demo snimkata na pridru`bata, vnimava na scenskoto odnesuvawe, dvièwa, mimika itn.

Nastavnikot postojano prisustvuva na probite i ta kti-~no pravi stru~ni sugestii, poddrùvaj}i gi u~e ni cite vo projavuvaweto na nivnata kreativnost.

Prezentacijata na rezultatite od istraùvawata e pred celata proektna grupa.

Faza na akCiJa

Vo ovaa faza se izgotvuva plan za akcija.

Plan za akcija

Proekt: Peja~ka grupa (grupa u~enici)

koordinator: (ime i prezime na nastavnikot)______


[to sakame da napravime? Sakame da ja pretstavime makedonskata popularna muzika

Kako }e go postigneme toa? Preku javen nastap koncert

êkor 1: Delewe na programata za koncertot i flaeri so

sliki od podgotovkata na proektot

koj?Marija i Naum

koga? Pred po~etokot na koncer-

tot pred vlezotFlaeri i programa

êkor 2: Pretstavuvawe na ~lenovite na grupata i

nivnata celMare i Stoj~e

Na po~etokot, po ispolnuva-we na edna pesna

Usna prezentacija

êkor 3:Koga i kako se pojavila

pop - muzikata kaj nas vo Makedonija

Nikola, Ver~e i Aleksandar Po najavata na Mare i Stoj~e Preku hamer, moè i Pauer point prezentacija

êkor 4:Iskaùvawa na avtori i interpretatori za pop

- muzikata

Maja, Violeta i Jovan Po prezentacijata Pauer point

Nivno prisustvo (po mo`nost) ili na prezenta-

cija na hamer

êkor 5:Peewe na makedonski popu-

larni pesniMarina, Viki, Ver~e i Ane Na krajot na prezentacijata

Vokalna interpretacija na demo snimki


DA

Komentari

Dobro be{e; ili u{te malku vreme imame, ili da skratime ne{to ili drugi

komentari

Preku planot se pravi evalvacija i se korigira samata prezentacija koja otkako }e se definira treba dobro da se ve`ba. Na krajot e samata prezentacija koncertot.


Zavr{nata prezentacija - koncertot na peja~kata grupa moè da bide interesna i raznovidna, da vklu~uva pove}e aktivnosti: prezentacija na temite od sekoj tim, razgovor so nekoj interpretator ili kompozitor (ako e pokanet), samiot nastap na timot interpretatori vo uloga na prezen-teri na dobrata makedonska popularna muzika i dr. Kako i vo site drugi prezentacii, taka i vo ovaa, treba dobro da se isplanira, jasno da se podelat ulogite na u~enicite,


da se predvidi vremetraeweto na aktivnostite za da ne se zamorat u~esnicite, gostite i publikata.

zaVr[na eVaLVaCiJa

So zavr{nata sredba i evalvacija se ozna~uva krajot na proektot i istovremeno se razgovara za natamo{nite aktivnosti na u~esnicite vo proektnite grupi, na primer, neguvawe i peewe na makedonski popularni pesni od site ànrovi, poseta na koncerti na razni poznati interpreta-tori, podgotovka na nov koncert, no so drug ànr na pesni itn.


sledeweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite }e se vr{i preku nabquduvawe i vrednuvawe na: angaìranosta, to~nosta i odgovornosta vo izvr{uvaweto na zada~ite, projaveniot interes i davawe idei, kreati-vnosta, usvojuvaweto i primenata na novite znaewa, ra-zvojot na vokalnite sposobnosti i kultura na scenskiot nastap.

4. Proekt: instrumentaLna GruPa

Celta na proektot Instrumentalna grupa e u~enikot/u~eni~kata da gi pro{iruva znaewata od muzi~kata umet-nost i kulturata za koi pokaùva poseben interes i da gi razviva svoite izveduva~ki sposobnosti. U~enikot/u~eni~kata se osposobuva za zaedni~ka prezentacija na instrumentalni dela vo u~ili{teto i nadvor od nego. Pre-ku ovaa tema u~enikot }e razviva kolektiven intelektual-no-emocionalen i kreativen odnos kon interpretacijata na odreden muzi~ki stil, sposobnost za individualna i grupna vokalna interpretacija, da gi procenuva vredno-stite na muzi~kite dela preku analiza, da u~estvuva na ra-zni vidovi nastapi (vo u~ili{teto, lokalnata sredina, na-tprevari i dr.), da sorabotuva so drugi lica od kulturata, institucii, stru~ni organizacii od oblasta na umetnosta i kulturata.

Finalen proizvod: javen nastap ili snimka (audio/video).


seLekCiJa na temata

U~enicite gi izrazuvaat svoite afiniteti i se opre-deluvaat za muzi~kiot stil koj sakaat da go izveduvaat (pop, rok, tradicionalen folklor i drugi stilovi, spored mo`nostite na u~enicite i u~ili{teto).

Postavuvawe celi: u~enicite treba da fomuliraat cel na temata (kako obrazec za formuliraweto na celite moè da posluì proektot Peja~ka grupa).

Faza na istra@uVawe

Za da ja realiziraat celta, u~enicite treba da napravat izbor na materijali i informacii {to im se neophodni za postignuvawe na celite. Vo proektot Instrumentalna grupa od osobena va`nost }e bide izborot na instrumen-tite i baraweto na druga oprema potrebna za programata za javniot nastap. Realno e da se o~ekuva deka u~enicite koi se prijavile za ovoj proekt ve}e svirat na odredeni instrumenti i ve}e gi poseduvaat.

Tradicionalen folklor. Za formirawe za instrumen-talna folklorna grupa moè da dojdat predvid razli~ni narodni instrumenti: kaval, tambura, tapan, dudu~e i dr., vo zavisnost od mo`nostite na u~enicite i u~ili{teto.

Pop i rok - sostavi. Za ovie muzi~ki stilovi se for-mira grupa vo standardniot sostav: elektri~na gitara, bas - gitara, udarni instrumenti, klavijaturi, vokal (vo sora-botka so peja~ka grupa).

Drugi sostavi. U~enicite moàt da formiraat i ra-zli~ni slobodni sostavi, spored svoite mo`nosti i in-strumenti koi gi poseduvaat (na primer, harmonika, aku-sti~na gitara, mandolina, raznovidni duva~ki i guda~ki instrumenti itn.). Nastavnikot treba da gi pottikne u~e-nicite za ovie aktivnosti, zatoa {to ~estopati vakvite


sostavi davaat mo`nost za kreativnost, eksperimenti so zvukot. U~esnicite vo vakviot sostav u~at kako da izvle~at maksimum od onie sredstva (instrumenti) koi vo momentot im se na raspolagawe, odnosno da go re{at problemot na nestandardniot instrumentarium.

Mo`ni se i drugi kombinacii na instrumenti vrz baza na standardniot sostav (folkloren ili pop, odnosno rok - sostav). Nastavnikot treba nenametlivo da gi sovetuva u~enicite okolu izborot i konceptot na programata, ara-n`manite i za drugite interpretaciski pra{awa.

ostanatite fazi na proektot instrumentalna gru-pa - formirawe timovi i zada~i, planirawe, sobi-rawe na podatoci, analiza i sreduvawe na podatoci, fazata na akcijata, zavr{nata prezentacija i evalva-cija, kako i za sledewe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite se odvivaat spored na~inot {to e daden vo proektot Peja~ka grupa.

Proektite Peja~ka grupa i Instrumentalna grupa moè da imaat i zaedni~ki aktivnosti, kako i zaedni~ki zavr{en nastap osobeno vo slu~aite ako i dvate grupi se izjasnat za ist ili blizok muzi~ki ànr.

5. Proekt: komPJuteri Vo muzikata

Kako {to ve}e navedeno, ovoj proekt moè da se ostva-ruva vo u~ili{tata vo koi ima soodvetna oprema, a nastav-nikot e podgotven niz soodvetnata obuka. Aktivnostite vo proektot moè da se odvivaat vo slednive nasoki:

- prou~uvawe i primena na programite za snimawe muzika;

- prou~uvawe i primena na programite za komponi-rawe;

- prou~uvawe i primena na programite za pi{uvawe noten tekst;

- prou~uvawe i primena na muzi~ko-obrazovnite pro-grami.

Isto taka, kako {to ve}e e objasneto, aktivnostite vo ovoj proekt moè da bidat integrirani so site drugi pro-ekti (kompjuterot kako sredstvo za pronao|awe na poda-tocite, nivnoto oblikuvawe, izgotvuvawe na prezentacii, izgotvuvawe na grafi~ki materijali itn.).

Literatura:

1. Golabovski, S. 1999, Istorija na makedonskata muzika, Skopke: prosvetno delo.

2. Etnologija na Makedoncite, izdanie na MANU.

3. MODUL: PROEKTNA NASTAVA (materijal od obukite sprove-deni od TERA- Asocijacija za istraùvawe i edukacija).

4. Muzicka enciklopedija. Zagred: Jugoslovenski leksikografski zavod.

5. Muzikata na po~vata na Makedonija od Atanas Badev do de-nes. Prilozi za istraùvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija. Kniga 12. Skopje 2004. Make-donski akademija na naukite i umetnostite.

6. Spisanija Muzi~ki yvon.

7. Upotrebata na kompjuterite vo muzi~koto obrazovanie Adaptirano od on-lajn statijata na kristina Fuertes, RTEE Proekt, (Komenius proekt finansiran od Evropskata unija) katalonija, [panija.

8. Muzi~ki program - Finale.

9. Muzi~ki program - NoteWorthy Composer.

Proekti od muzi^ka umetnost


Prira~nik za nastavata po izborniot predmet

ISBN 978-608-206-002-6

Documents

Proekti Od MUZICKA Umetnost