PRIROČNIK ZA VREDNOTENJE UČINKOVITOSTI ......odvisni od (1) dosledne izvedbe posameznih korakov, (2) aktivnega sodelovanja vseh članov in (3) odgovornosti do kakovostnega in resnega

z matriko za samoocenjevanje nadzornih svetov

PRIROČNIK ZA VREDNOTENJE UČINKOVITOSTI NADZORNIH SVETOV

Avtorji: prof. dr. Bogomir Kovač, Gorazd Podbevšek, mag. Irena PrijovićPri zasnovi matrike v prilogi 1 sta poleg avtorjev priročnika sodelovala še Irena Dimitrič in dr. Dušan Jovanovič.

Izdano: Prva izdaja marec 2011. Vse pravice pridržane.

Nosilec projekta: Združenje nadzornikov Slovenije, Dunajska 128a, Ljubljana, www.zdruzenje-ns.si, [email protected]

Oblikovanje: Pristop d.o.o.

Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov

KAZALO:

I. Namen priročnika 4

II. Komu je priročnik namenjen? 4

III. Kaj pomeni vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta? 5

IV. Zakaj vrednotiti delo nadzornega sveta? 6

V. Kdo, koga, kaj in kako ocenjujemo? 9

VI. Ukrepi za izboljšanje učinkovitosti 13

VII. Poročanje o izvedbi vrednotenja 13

VIII. Dejavniki uspešnosti vrednotenja 13

IX. Postopek izvedbe vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta 14

Priloge:

Priloga 1: Matrika za samoocenjevanje nadzornega sveta 19

Priloga 2: Členi Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države 35

Priloga 3: Viri 36

3

4 Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov

I. Namen priročnika

Namen priročnika je standardizirati pristop k vrednotenju učinkovitosti nadzornih svetov in upravnih odborov v Sloveniji. S tem bomo tako nadzornikom kot delničarjem, deležnikom in investitorjem omogočili razumevanje vsebine in procesa vrednotenja. Članom nadzornih svetov in upravnih odborov ponujamo orodje za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov ter korporativnega upravljanja v družbi. Priročnik ponuja razumevanje procesa vrednotenja in daje odgovore na najpogostejša vprašanja.

Kodeks upravljanja javnih delniških družb1 uporablja izraz »samoocenjevanje«, medtem ko Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države2 uporablja vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta. Proces vrednotenja učinkovitosti lahko predstavlja tako interno vrednotenje (samoocenjevanje) kot tudi eksterno (zunanje ocenjevanje). Zato smo se odločili v priročniku uporabljati širši termin »vrednotenje učinkovitosti«, ki lahko pomeni prvi, drugi ali pa oba načina vrednotenja. Vsebina priročnika je predvsem orodje nadzornikom za samoocenjevanje.

II. Komu je priročnik namenjen?

Priporočila dobre prakse omenjajo samoocenjevanje v javnih delniških družbah in družbah s kapitalskimi naložbami države, vendar je tak postopek dobrodošel tudi za nadzorne svete srednjih in majhnih podjetij in nejavnih družb. Namenjen je predvsem družbam z dvotirnim sistemom upravljanja. V upravnih odborih družb z enotirnim sistemom upravljanja pa moramo vsebino matrike in priročnika prilagoditi oz. smiselno upoštevati razlike med upravnim odborom in nadzornim svetom3.

1 Zadnja različica kodeksa z dne 8. 12. 20092 Prva različica z dne 18. 1. 20113 V nadaljevanju bomo uporabljali izraz nadzorni svet.

Članom nadzornih svetov in upravnih odborov ponujamo orodje za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti delovanja nadzornih svetov in upravnih odborov ter korporativnega upravljanja v družbi.

Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov 5

III. Kaj pomeni vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta?

Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta je sistematičen proces vrednotenja nadzornega sveta, njegovih komisij in članov, da bi izboljšali učinkovitosti njihovega delovanja. Cilj tega postopka je poiskati področja izboljšav, določiti prioritete in potrebne ukrepe. Rezultat tega procesa so višji strokovni standardi dela nadzornega sveta in korporativnega upravljanja v družbi.

Dobra praksa korporativnega upravljanja nadzornim svetom priporoča letno vrednotenje učinkovitosti. Kodeks javnih delniških družb v 9. načelu priporoča, da nadzorni svet letno oceni (1) svojo sestavo, (2) delovanje, (3) potencialna nasprotja interesov posameznih članov, (4) delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote ter (5) njegovo sodelovanje z upravo družbe. Nadzorni svet v okviru tega postopka oceni tudi delo komisij.

Ta priročnik je namenjen uporabi 9. načela Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in od 81. do 83. člena Kodeksa upravljanja s kapitalskimi naložbami države (Priloga 2). Pri tem predlaga relativno preprost postopek. Njegova uspešnost in uporabnost sta odvisni od (1) dosledne izvedbe posameznih korakov, (2) aktivnega sodelovanja vseh članov in (3) odgovornosti do kakovostnega in resnega delovanja nadzornega sveta.Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta je orodje, ki ga uporabljajo izključno člani nadzornega sveta. Namenjeno je preverjanju (1) kaj in kako delajo nadzorniki, (2) kako dobro opravljajo svoje naloge pri doseganju zastavljenih ciljev, (3) kje lahko izboljšajo svoje delovanje in (4) kdo je za to odgovoren.

Model vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta in samoocenjevalni postopek sta namenjena kakovostnejšemu in bolj racionalnemu delu nadzornega sveta in posameznih članov ter komisij. Predstavljata orodje za izboljšave poslovne prakse in spodbudo za čim bolj zavzeto delo članov nadzornih svetov.

Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta je spodbuda za kakovostno delovanje in ne le ena od nepotrebnih dodatnih obveznosti za nadzorni svet. Predstavlja napredek pri delu nadzornega sveta in sodi med temeljne politike delovanja in vodenja nadzornih svetov.

DEFINICIJA

Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta je sistematičen proces vrednotenja nadzornega sveta, njegovih komisij in članov, da bi izboljšali učinkovitosti njihovega delovanja.


IV. Zakaj vrednotiti delo nadzornega sveta?

Vsaka sprememba običajnega delovanja nadzornih svetov sproži vrsto vprašanj, pa tudi odporov. Mnogi nadzorniki se bodo spraševali, ali je ocenjevanje nadzornih svetov sploh smiselno in potrebno, kakšne koristi nam dejansko prinaša in zakaj potrebujemo spremembe v obdobju drugih pomembnih odločitev.

Prvi odgovor na vse te dileme je preprost in ključen. Člani nadzornih svetov so prvenstveno odgovorni do družbe, delničarjev in potencialnih investitorjev ter vseh deležnikov v okolju. V obdobju recesijske ekonomike in pomembnih poslovnih odločitev pri tem pogosto slišimo vprašanje, kdo nadzoruje nadzornike. In odgovori so običajno samo trije. V ospredju je moralna drža, strokovna kompetentnost in dosedanje ravnanje nadzornikov. Nadzorniki lahko nadzorujejo sami sebe in so odgovorni do sebe, če so odgovorni do drugih, zlasti do družbe, ki jo nadzirajo. Drugi argument je še bolj pogost. Nadzornike nadzorujejo delničarji, ko jih imenujejo ali odpokličejo. Na tretjem mestu pa je javno spremljanje dela nadzornikov preko poročil o njihovem delu, ki je sestavni del letnega poročila družbe. V vseh treh primerih gre pri vrednotenju učinkovitosti nadzornega sveta za neke vrste samoodgovornost.

Če nadzorniki spregledajo vse tri vidike svoje samoodgovornosti, lahko tudi v samoocenjevanju vidijo zgolj enega od novih formalizmov korporativnega upravljanja, za katere niti člani niti nadzorni sveti nimajo časa. Lahko ga razumemo kot dodatno in nepotrebno nalogo nadzornega sveta, ki lahko spodkoplje njegovo timsko delo. Ker prakse na tem področju v Sloveniji skoraj ni, lahko postane dodatna ovira tudi neznanje in nelagodje, kako to narediti. Mnogi bodo zato čakali na izvedbo ocenjevanja v drugih družbah in izkušnje drugih nadzornikov. Motivacija za vrednotenje učinkovitosti lahko upade tudi sredi samega procesa. Udeleženci lahko naletijo na probleme, ki se jim zdijo nerešljivi in zato opustijo vrednotenje. Lahko pa ga celo uspešno opravijo, toda sprejete ukrepe izboljšav kasneje ne izvajajo in tako se do naslednjega letnega ocenjevanja ničesar ne spremeni.

Toda zakaj je vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta za člane kot tudi samo družbo koristno? Obstajajo zunanji razlogi, kot so zahteve deležnikov ali pa regulacijski pritiski. Še toliko bolj kot zunanji pa so pomembni notranji razlogi. Ti so pravi vir koristi in dodane vrednosti tega procesa. Nadzornike namreč usmerijo k prepoznavanju potrebnih ukrepov za izboljšanje lastne učinkovitosti.

7Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov

RAZLOGI »ZA«

•upravljanjestveganjivdružbi• spoštovanjekodeksovdobreprakse•bankeinzavarovalnicecenijodobroupravljanje• zahtevadelničarjevinvsehdeležnikovpodjetja•premikodtransparentnostikučinkovitosti• vrednotenjeomogočanapredekdela•možnostodprteizmenjavemnenjmedčlani• izboljšanjedelaininternihprocedur• zgodnjeodkrivanjepotencialnihproblemov• identificiranjeinpremagovanjemedsebojnihrazlikmed

člani organa• izboljšanje komunikacije in povečanje zaupanja med

nadzornim svetom, delničarji in upravo•definiranjepotrebnihukrepovindoločanjeprioritet

RAZLOGI »PROTI«

• formalizem,kigazahtevakodeks

•dokazovanjenezaupanjadosebeindrugih

•nepotrebnozapravljanječasainenergije

•nepripravljenostčlanovinobčuteknelagodja

•občuteknerešljivostiobstoječihtežav

•ogrožanjetimskegadelazocenjevanjem

•nadzornisvetteganeznanarediti

• čakanjenato,dapostanesplošnapraksa

• slaboizvajanjesprejetihukrepovvrednotenja


Med zunanje razloge lahko štejemo priporočila kodeksov in upravljanje tveganj v družbi, ki tudi od organov nadzora zahtevajo sistematično skrb za kontinuiran proces izboljšav. Eden od pomembnejših razlogov v času finančne krize so tudi zahteve bank in zavarovalnic, ki cenijo dobro upravljanje podjetij. Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta je eden od kriterijev odličnosti upravljanja, zato so takšnim podjetjem pripravljene dati ugodnejše kredite in nižje premije za zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora. Čedalje večji pritisk na organe nadzora prihaja tudi iz vrst strokovne javnosti, regulatorjev in medijev. Ti zaradi različnih kritik in sodb o njihovi neučinkovitosti zahtevajo pomemben premik od transparentnosti k učinkovitosti. Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta predstavlja tudi informacijo drugim deležnikom podjetja (dobavitelji, zaposleni,....), ki ravno tako kot delničarji prevzemajo določena tveganja v zvezi s podjetjem.

Drugi razlogi so bolj interne narave. Prvi je preprost. Če so ocenjeni zaposleni in uprava, potem je prav, da se oceni tudi nadzorni svet in izmeri svoj napredek. Na rednih sejah običajno ni časa za odprto diskusijo o “sebi” in svojem delovanju, postopek vrednotenja pa daje možnost odprte izmenjave mnenj za izboljšanje delovanja in internih procedur. V resnici gre za zgodnje odkrivanje potencialnih problemov, identificiranje in premagovanje medsebojnih razlik med člani organa glede rešitev ter definiranje potrebnih ukrepov in določanje prioritet. Postopek vrednotenja tudi prispeva k izboljšanju komunikacije in povečanju zaupanja med nadzornim svetom, delničarji in upravo.

KORISTI VREDNOTENJA

• aktiviračlanenadzornegasveta•boljšerazumevanjeodgovornosti• izboljšanjeučinkovitostdelanadzornegasveta• izboljšanjeprocesaodločanja• izboljšanjekomunikacijeintimskegadela•dodanavrednostzadelničarjeindeležnikedružbe

NEVARNOSTI VREDNOTENJA

• namen,procesinrezultatipostopkavrednotenjanisojasni•nizadostnezaupnostipostopka• premajhna vloga predsednika nadzornega sveta, ki

postopka ne podpira•neustreznaseznanjenostzrezultatiprocesa• za naslednji postopek vrednotenja niso predlagane

nobene izboljšave procesa•nerednoinnesistematičnoizvajanjepostopka


Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta aktivira vse člane nadzornega sveta in vzpodbuja boljše razumevanje odgovornosti. Rezultati so lahko izboljšanje dela nadzornega sveta, procesa odločanja, komunikacije in timskega dela med člani nadzornega sveta. Vse to pa predstavlja dodano vrednost za delničarje in deležnike podjetja.

Na koncu moramo opozoriti na najpomembnejše pravilo. Namen vrednotenja ni dobiti odlično oceno, ampak poiskati področja, ki jih lahko izboljšamo. Vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov pomeni orodje sprememb in izboljšav in ni nekakšen želeni cilj nadzornega sveta. Vedeti moramo, da sta lahko celoten postopek in dober namen vrednotenja zaman, če vsi udeleženci ne razumejo njegove prave vsebine in če ni zagotovljena zaupnost podatkov. V zadnjem primeru gre za zlorabo postopka, kjer posamezni člani nadzornega sveta izkoriščajo takšen način ocenjevanja za medsebojno obtoževanje. Prav tako je eden od krivcev za neučinkovitost tega procesa slaba seznanjenost z rezultati procesa sprememb. Posameznik v takem primeru sodeluje v postopku samoocenjevanja, toda ne dobi prave povratne informacije in zato ne more izboljšati svojega delovanja.

V. Kdo, koga, kaj in kako ocenjujemo?

Za izvedbo postopka vrednotenja je potrebna dobra priprava. Najprej moramo sprejeti odločitev ali bomo postopek izvedli sami in/ali s pomočjo zunanjega strokovnjaka. Od tega je odvisna tudi uporabljena metodologija za izvedbo postopka – izpolnjevanje matrike in/ali izvedba intervjujev. Najenostavnejši postopek je izpolnjevanje standardizirane matrike, ki sicer ne upošteva posebnosti podjetja, panoge, kulture in zrelosti nadzornega sveta. Prinaša pa zadostno in kvalitetno povratno informacijo za oceno področij delovanja nadzornega sveta in sprejem določenih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti.

KAKO OCENJUJEMO?

Najenostavnejši postopek je izpolnjevanje standardizirane matrike, ki sicer ne upošteva posebnosti podjetja, panoge, kulture in zrelosti nadzornega sveta. Bolj poglobljene rezultate lahko pridobimo z individualnimi pogovori predsednika s člani ali z vodenimi intervjuji zunanjega strokovnega sodelavca.


Bolj poglobljene rezultate lahko pridobimo z individualnimi pogovori predsednika s člani ali z vodenimi intervjuji zunanjega strokovnega sodelavca. Ti so običajno že bolj ciljno usmerjeni in omogočajo bolj kvalitativne povratne informacije kot standardizirane matrike. Če pogovore izvaja sam predsednik, jih mora ustrezno strukturirati in standardizirati, da bodo primerljivi in bodo omogočali relevantno analitično obdelavo. V nasprotnem primeru bodo sicer bolj podobni neformalnemu razgovoru, ki pa ne bo prinesel želenih rezultatov.

Če sodeluje zunanji strokovni sodelavec je najprej pomembno, da je neodvisen od družbe in uprave. Pri procesu vrednotenja, ki ga vodi zunanji strokovnjak, lahko vlogo presoje še vedno prevzemajo sami člani nadzornega sveta. V tem primeru gre za običajno obliko samoocenjevanja, zunanji strokovni sodelavec pa je zgolj spodbujevalec in moderator procesa ocenjevanja in pomaga pri izvedbi postopka. Če pa zunanji strokovnjak nastopa tudi v vlogi svetovalca in prevzame vlogo presojevalca, tak proces lahko razumemo kot eksterno vrednotenje oziroma kot zunanjo oceno.

Subjekt ocenjevanja je najprej celoten nadzorni svet in njegove komisije, v drugi fazi pa postane pomemben tudi prispevek posameznega člana. Pri tem je še posebej pomembna ocena vloge predsednika nadzornega sveta in predsednikov komisij. Posebna komisija nadzornega sveta ali pooblaščeni član z morebitno pomočjo zunanjega strokovnjaka zbere in obravnava zbrane podatke.

Vse zbrane podatke moramo primerno analizirati, strukturirati in oblikovati v interno poročilo, ki pa je namenjeno samo članom nadzornega sveta. Interno poročilo se članom primerno predstavi z namenom nadaljnje razprave, ki naj se zaključi z določanjem ukrepov za izboljšanje obstoječega stanja po posameznih področjih. Pri tem člani po prioritetah oblikujejo načrt aktivnosti za njihovo izvedbo.

KOGA OCENJUJEMO?

- nadzorni svet in komisije nadzornega sveta kot organ- posamezne člane in predsednika nadzornega sveta in

komisij


POSTOPEK OCENJEVANJA:

1. Odločitev o načinu vrednotenja

2. Oblikovanje vsebine matrike za vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta (standardizirana ali po meri)

3. Priprava članov nadzornega sveta na postopek

4. Vsak posamezen član sam zase izpolni matriko

5. Intervju predsednika ali zunanjega svetovalca s člani nadzornega sveta (opcija)

6. Zbiranje podatkov in izpolnjenih matrik

7. Analiza zbranih matrik in oblikovanje poročila

8. Predstavitev rezultatov in razprava o poročilu ter dopolnitve

9. Dogovor o ukrepih za izboljšave in načrt aktivnosti (akcijski načrt)

10. Predlogi za izboljšanje postopka vrednotenja v prihodnjem letu


Poleg procesnega dela postopka je seveda najpomembnejša njegova vsebina. Matrika (in tudi strukturiran intervju) vsebuje posamezna področja in aktivnosti nadzornega sveta, ki predstavljajo vsebino dela, o kateri in do katerih se vsak član izreče.

VSEBINSKI SKLOPI MATRIKE ZA SAMOOCENJEVANJE

A. Delovanje nadzornega sveta v interesu družbe in politika upravljanja – upoštevanje interesov družbe, politika upravljanja družbe

B. Sestava nadzornega sveta - velikost nadzornega sveta in raznolikost sestave, strokovni profil članov, ocena neodvisnosti

C. Imenovanje članov nadzornega sveta – določitev kriterijev in profilov za izbor kandidatov, postopek izbora kandidatov, uvajanje v funkcijo

D. Seje nadzornega sveta – sklic in vodenje sej, primernost dnevnega reda sej, zapisniki sej, spremljanje izvajanja sklepov

E.Informiranjenadzornegasveta– pravočasnost in kvaliteta gradiv, ustreznost in zaupnost informacij, kvaliteta poročanja

F. Kultura nadzornega sveta – ugled, kvaliteta razprave in izražanje lastnih mnenj, timsko delo, motiviranost za delo, profesionalni razvoj

G. Naloge nadzornega sveta – skrb za strategijo, nadzor nad poslovanjem družbe, skrb za človeške vire

H. Odnos z upravo – imenovanje članov uprav, politika plačil uprave, vrednotenje dela uprave, kvaliteta sodelovanja

I. Komisije nadzornega sveta – oblikovanje, sestava in delo komisij nadzornega sveta, poročanje komisij nadzornemu svetu

J. Podpora delu nadzornega sveta – vloga sekretarja in proračun nadzornega sveta

K. Prispevek posameznega člana nadzornega sveta – prisotnost na sejah, pripravljenost na sejo, sodelovanje in prispevek na sejah


VI. Ukrepi za izboljšanje učinkovitosti

Po zaključenem postopku vrednotenja zbrane rezultate in informacije primerno predstavimo vsem članom nadzornega sveta. Člani o tem razpravljajo in se dogovorijo za določene ukrepe oz. načrt aktivnosti po prioritetah ter oblikujejo tudi možne predloge za izboljšanje postopka vrednotenja.

VII. Poročanje o izvedbi vrednotenja

Člani nadzornega sveta skupaj oblikujejo del poročila o delu nadzornega sveta, ki se nanaša na postopek vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta. Namen poročanja delničarjem, deležnikom in investitorjem je informacija, kaj in kako je nadzorni svet opravil postopek. Nikakor pa ne sme priti do razkrivanja rezultatov postopka, saj bi kaj takega povzročilo, da bi bil cilj tega postopka čim boljša ocena delovanja, ne pa iskanje izboljšav.

VIII. Dejavniki uspešnosti vrednotenja

Postopek vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta je lahko neučinkovit, če ga udeleženci v postopku niso ustrezno razumeli in niso pripravljeni za izvedbo. Pri tem je izrednega pomena zaupnost postopka in povratna informacija o rezultatih. Vloga predsednika nadzornega sveta je pri izvedbi in kasnejšem sledenju izvajanja sprejetih ukrepov ključnega pomena. To je tudi skupna zaveza vseh članov nadzornega sveta in njegovih komisij.

KAJ ZAGOTAVLJA USPEŠNOST POSTOPKA VREDNOTENJA?

• seznanjenostznamenominpostopkom• strogazaupnostpostopka•ključnavlogapredsednikanadzornegasveta• seznanjenostzrezultati–povratnainformacija• skupnazavezavsehčlanovzaizvajanjesprejetihukrepov•predlogizboljšavzanaslednjevrednotenje• rednoizvajanjeprocesavrednotenja


IX. Postopek izvedbe vrednotenja učinkovitosti – samoocenjevanje dela nadzornega sveta

V nadaljevanju predstavljamo postopek samoocenjevanja dela nadzornega sveta s standardizirano matriko, ki je v prilogi 1.

1. Sklep nadzornega sveta za izvedbo vrednotenja

Predsednik nadzornega sveta predlaga na seji postopek izvedbe vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta. Sklep nadzornega sveta naj bi opredelil postopek vrednotenja kot projekt. Pri tem je pomembno, da bi člani nadzornega sveta sklep sprejeli soglasno in tako zagotovili visoko stopnjo sodelovanja in podpore. V sklepu mora biti jasna zaveza nadzornega sveta, da se postopek vrednotenja izpelje v določenem časovnem obdobju. Predsednik nadzornega sveta lahko sam prevzame odgovornost za vodenje tega projekta, lahko pa zadolži posameznega člana ali imenuje posebno komisijo ali že obstoječo kadrovsko komisijo nadzornega sveta (odgovorni nosilci projekta).

V pripravljalnem obdobju na eni od sej nadzornega sveta odgovorni nosilci projekta seznanijo druge člane z vsebino, postopki in namenom vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta. Določijo roke in konkretne postopke izvedbe. Postopek, merila in način vrednotenja so opredeljeni v priročniku. Priročnik vključuje pravno podlago, razloge in pričakovanja glede vrednotenja učinkovitosti nadzornega sveta ter opis posameznih korakov in postopka izvedbe.


2. Priprava na postopek

Nosilec projekta prične priprave za izvedbo postopka. Pri tem lahko za operativno izvedbo postopka sodelujejo tudi z zunanjim strokovnim sodelavcem, ki lahko prispeva dodatno strokovnost, večjo objektivnost in tudi učinkovitost samega postopka. Zunanji strokovni sodelavec ne sme imeti nobenih pomembnejših povezav z družbo ali njeno upravo.

Nosilec projekta prične s pripravami. Najprej pripravi ustrezna gradiva, določi postopke in časovnico izvedbe projekta. Ko je gradivo pripravljeno in postopki za konkretno družbo jasno določeni, nosilec projekta na eni od sej nadzornega sveta s tem seznani vse člane nadzornega sveta in pojasni, kako poteka postopek in način izvedbe postopka vrednotenja. Na seji lahko to točko dnevnega reda dodatno pojasni tudi zunanji strokovni sodelavec.

Sklep nadzornega sveta v tej fazi potrjuje drugi korak izvedbe postopka. Vrednotenje poteka enkrat letno in se nanaša na koledarsko ali poslovno leto. Praviloma se določi natančen čas, ko bo vrednotenje potekalo in je vezano na določene seje nadzornega sveta.

3. Izpolnjevanje matrike

Nosilec projekta poskrbi za razpošiljanje gradiv članom nadzornega sveta. Gradiva naj obsegajo navodila (npr. priročnik) in matriko. Vsak član mora skrbno prebrati navodila preden izpolni matriko4.

Nosilec projekta določi rok, do kdaj morajo biti izpolnjene matrike vrnjene. Nosilec projekta spremlja potek postopka. V obdobju, ko člani nadzornega sveta izpolnjujejo matriko, je pripravljen pomagati z dodatnimi navodili. To možnost lahko opravijo tudi drugi koordinatorji in sodelavci projekta vrednotenja (komisija, zunanji strokovni sodelavec). Pomembno je, da so vse dileme, vprašanja in morebitni problemi obravnavajo in rešujejo na skupnih temeljih in da vsi pri tem spoštujejo in upoštevajo skupna navodila in časovne roke.

Vsak član nadzornega sveta izpolni matriko samostojno, avtonomno in anonimno, torej brez prisotnosti in sodelovanja ostalih članov. Vsak odgovor mora biti čim bolj iskren in samokritičen. Člani matrik ne podpisujejo. Če vprašanja ne razumejo ali imajo težave pri presoji prakse, se lahko obrnejo na nosilca ali sodelavce projekta. Če imajo kljub temu še vedno dileme pri iskanju najboljšega odgovora, zapišejo najustreznejši odgovor in napišejo opombo, v kateri razložijo svoje dileme in pomisleke. Opombe člani zapišejo k posameznim vprašanjem tudi, če želijo kaj posebno poudariti ali predlagati določeno spremembo.

Člani nadzornega sveta nosilcu projekta do določenega roka izročijo izpolnjene matrike, ki jih nato pregleda in analizira.

4 Kot celoten priročnik, se tudi ta tekst nanaša na izvedbo vrednotenja učinkovitosti dela nadzornega sveta z uporabo matrike, ki je del tega priročnika. Možna je tudi nadgradnja izvedbe vrednotenja z uporabo telefonskih razgovorov ali intervjujev med posameznimi člani in predsednikom nadzornega sveta ali nosilcem projekta.


4. Analiza matrik

V procesnem protokolu samoocenjevanja je natančno določeno, v kolikšnem času mora nosilec projekta (komisija, koordinator, zunanji strokovni sodelavec,…) opraviti analizo matrik in pripraviti preliminarno poročilo.

Analiza matrik ima tri dele:

(1) Kvantitativna analiza

(a) z vidika posameznega člana:• individualna povprečna ocena (nivo 1 do 4) posameznega vsebinskega sklopa (A do K) in • individualna povprečna ocena vseh vsebinskih sklopov (A do K) – predstavlja skupno

oceno delovanja nadzornega sveta posameznega člana(b) z vidika celotnega nadzornega sveta:• povprečna ocena individualnih ocen (nivo 1 do 4) posameznega vsebinskega sklopa

(A do K) in • povprečno oceno individualnih ocen vseh vsebinskih sklopov (A do K) – predstavlja

skupno oceno delovanja nadzornega sveta po mnenju vseh članov.

Kvantitativna analiza mora podati povprečja ocen po posameznem vsebinskem sklopu matrike (A do K) in povprečno oceno celotnega delovanja nadzornega sveta z vidika posameznika. Tako dobimo za vsakega respondenta ocene po posameznih področjih in njegovo končno povprečno oceno celotnega dela nadzornega sveta. To je temelj za izračun povprečne ocene posameznih vsebinskih sklopov in ocene celotnega delovanja nadzornega sveta, ki vključuje vse člane nadzornega sveta.

V okviru posameznega vsebinskega sklopa (A do K) vsak posamezni član določi nivo (1 do 4) in sedaj za posamezni nivo izračunamo povprečje (ocene od 1 do 4, povprečna ocena) in zaokrožujemo navzgor ali navzdol glede na presežek nad ali pod določeno srednjo oceno (na primer 3,5). Tako dobimo povprečne ocene posameznega vsebinskega sklopa, kar nam ponazarja strukturno oceno posameznih področij delovanja nadzornega sveta. Za celotno matriko izračunamo povprečno oceno delovanja nadzornega sveta, tako da upoštevamo vse ocene vsebinskih sklopih.

Tako smo opravili kvantitativni del analize. Pove nam, kakšna je povprečna ocena vsebinskih sklopov in celotnega delovanja nadzornega sveta z vidika posameznega člana. To so individualne ocene. Če seštejemo in potem izračunamo povprečje vseh ocen članov, dobimo dva nova podatka, ki veljata za celoten nadzorni svet. Dobimo dve novi agregatni oceni. Prva se nanaša na posamezne vsebinske sklope (A do K), druga na skupno oceno dela nadzornega sveta z vidika skupne ocene vseh članov. Skupna ocena je povprečje individualnih ocen.


(2) Kvalitativna analiza skupne ocene nadzornega sveta

(a) kvalitativna analiza posameznih vsebinskih sklopov (A do K) in skupno oceno delovanja celotnega nadzornega sveta,

(b) posebne ocene in stališča posameznih članov z vidika opomb (in/ali intervjujev).

Pri vsakem vprašanju nosilec projekta zbere tudi vse opombe. Analiza teh pripomb je sestavni del posebne kvalitativne analize, ki velja za celotno delovanje nadzornega sveta. Podobni viri so lahko tudi morebitni posebej strukturirani razgovori oziroma intervjuji. Kvalitativna ocena vsebuje vrednostno oceno posameznih sklopov. Če pri kvantitativni analizi ocenjujemo vrstice v matriki (nivoje) pri posameznih vprašanjih in sklopih, je pri kvalitativni analizi pomembna analiza stolpcev. Analiza stolpcev vključuje opredelitev posameznih nivojev. Nivoji od 1 in do 4 se namreč razlikujejo glede na temeljne kakovostne mejnike. Nivo 1 vsebuje zgolj minimalne formalne zahteve, nivo 2 ga presega z določenimi dodatnimi poročili in delovanjem, nivo 3 je namenjen višji kakovostni ravni delovanja nadzornih svetov, nivo 4 vsebuje želeno stanje z vidika optimalnih delovanj nadzornega sveta. Kvalitativna analiza nas torej po vsebinskih sklopih in glede na celotni nadzorni svet na koncu uvršča v razponu med temi štirimi nivoji kakovosti delovanja nadzornih svetov. Posebej v tej analizi izpostavimo posebna mnenja (opombe) in morebitne rezultate intervjujev, ki so lahko pomembno dopolnilo in hkrati vodilo za morebitne spremembe.

(3) Sklepna analiza

(a) kratki povzetki in sklepi z vidika kakovosti delovanja nadzornih svetov, (b) predlogi sprememb in odgovorni nosilci (akcijski načrt).

Tretji del je namenjen povzetku sklepov tako s kvantitativne in kvalitativne strani. Najpomembnejši del in temeljni namen celotnega ocenjevanja in vrednotenja so izboljšave dosedanjega dela. Zato iz celotne analize izberemo določeno število problemov in ukrepov, s katerimi bomo v naslednjem letu izboljšali naše delovanje. Praviloma so ti ukrepi uvrščeni po pomembnosti in naj ne bi presegali deset področij (praviloma med 5 in 10). Za vsak ukrep moramo imenovati nosilce in roke za uresničitev. Sestavni del poročila je tudi ocena uresničevanja dosedanjih sprememb z vidika prejšnjih ocenjevanj in vrednotenj (to velja za večletno vrednotenje).

Analiza samoocenjevanja je sestavljena iz analiz posameznikov in celotne skupine. Odgovori so anonimni, na posameznika se nanašajo zgolj kot na statistično enoto, ki je predmet kvantitativne in kvalitativne analize odgovorov. Nosilec projekta na podlagi analize pripravi preliminarno poročilo, ki je kot gradivo predmet obravnave na seji nadzornega sveta.


5.Posebna sejanadzornega sveta–preliminarnoporočilo zanalizomatrik

Na posebni seji (člani se sestanejo brez prisotnosti uprave), ki je namenjena vrednotenju učinkovitosti nadzornega sveta, načeloma ne bi smeli obravnavati drugih tem. Seja nadzornega sveta naj ima obliko delavnice. Najmanj teden dni pred sejo vsi člani nadzornega sveta prejmejo preliminarno poročilo z analizo rezultatov matrik.

Uvodoma nosilec projekta predstavi rezultate analize in poskrbi, da se razpravlja o vseh ključnih področjih delovanja nadzornega sveta. Vsi člani nadzornega sveta aktivno sodelujejo v razpravi. Posebno pozornost posvetijo področjem z najnižjimi ocenami ter področjem, kjer so razlike med ocenami največje. Pri razpravi o posameznem področju člani nadzornega sveta sproti opredeljujejo možne izboljšave. Temeljne usmeritve teh izboljšav naj so skladne z opisi višjih ravni, ki jih kot kakovostne kriterije opredeljuje matrika (na primer: dosežena ocena – povprečje ravni 2, usmeritve za reševanje – ravni 3-4). Takšen pristop izboljšuje kakovost prihodnjega delovanja nadzornega sveta in hkrati omogoča doseganje višje ocene pri naslednjem vrednotenju.

Na koncu razprave predsednik nadzornega sveta povzame temeljne ugotovitve in predlaga oblikovanje akcijskega načrta. Ta mora vsebovati navedbo področij za izboljšanje prakse, konkretne cilje na vsakem področju ter roke za izvedbo aktivnosti. Pri tem gre za konkretno zavezo članov nadzornega sveta, da bodo do roka, določenega v akcijskem načrtu, ukrepe izvedli na dogovorjen način. Za izvedbo akcijskega načrta skrbi predsednik nadzornega sveta. Akcijski načrt naj vsebuje tudi predloge za izboljšavo samega postopka vrednotenja za prihodnje leto.

6. Rezultati vrednotenja in akcijski načrt

Nosilec projekta pripravi čistopis akcijskega načrta, lahko pa spremeni tudi nekatere vsebinske dele kvalitativne analize, če so bile kasnejše interpretacije na delavnici drugačne od prvotne zasnove.

Nadzorni svet na naslednji seji sprejme končno poročilo in akcijski načrt sprememb, ki jih pripravi nosilec projekta. Po šestih mesecih od neposredne izvedbe samoocene nosilec projekta pripravi prvo poročilo o uresničevanju sprememb in prične s pripravami za naslednje samoocenjevanje. Na sejah nadzornega sveta člani preverjajo dejansko izvedbo sprememb in skušajo pojasniti, zakaj in kako so nastala morebitna odstopanja pri popravljanju pomanjkljivosti in kdo je zanje odgovoren.


7. Nadaljevanje postopka vrednotenja

Vrednotenje učinkovitosti nadzornega sveta se izvaja letno. Člani nadzornega sveta po pregledu realizacije akcijskega načrta za preteklo obdobje ponovno izvedejo celoten postopek vrednotenja. V naslednjih letih se vsakič primerjajo rezultati preteklega in sedanjega obdobja, kar je osnova za vrednotenje izpolnjevanja akcijskega načrta in samega postopka. Kvantitativna analiza lahko tako že vsebuje indekse spremembe, lahko jih ponazorimo z grafi in podobno. Vsa poročila v naslednjih letih imajo tako tudi kvantitativne in kvalitativne primerjave s prejšnjimi leti ocenjevanja.

Priloge:

Priloga 1: Matrika za samoocenjevanje nadzornega sveta

V tej prilogi smo pripravili standardizirano matriko, ki predstavlja orodje za samoocenjevanje nadzornih svetov in je primerna za večino družb. Nosilec projekta vrednotenja lahko matriko prilagodi potrebam družbe. Prosimo vas, da matriko izpolnite samostojno in avtonomno, brez prisotnosti in sodelovanja ostalih članov nadzornega sveta. Vsak odgovor mora biti čim bolj iskren in (samo)kritičen. Matrike ne podpišete in je anonimna. Matriko izpolnite tako, da tekst v posamezni vrstici (npr. A1), ki sodi k izbranemu nivoju (npr. NIVO1), obkrožite ali ustrezno označite (npr.X). Če je kakšno izmed področij za vaš nadzorni svet irelevantno (npr. nimate imenovanih komisij nadzornega sveta), ga izpustite in obrazložite v opombi. Če vprašanja ne razumete ali imate težave pri presoji prakse, se obrnite na nosilca projekta. Lahko pa tudi svojo dilemo zapišete v opombo in jo pojasnite. Opombe k posameznim vprašanjem napišite tudi kadar želite kaj posebno poudariti ali predlagati določeno spremembo.

Opombe so namenjene dodatnemu komentarju ali zapisu o določeni specifiki družbe, ki posamezniku onemogoča, da bi so odločil za kakšnega od nivojev.

Za samoocenjevanje revizijske komisije je na voljo vprašalnik objavljen v Priporočilih ZNS za revizijske komisije, 30. november 2009, ki je objavljen na spletni strani ZNS: www.zdruzenje-ns.si.

A

DEL

OVA

NJE

NS

V IN

TERE

SU D

RUŽB

E IN

PO

LITI

KA

UPR

AVLJ

AN

JA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

A1

Upo

štev

anje

in

tere

sov

druž

be

Inte

resi

druž

be

se p

ri up

ravl

janj

u dr

užbe

pre

težn

o ne

up

ošte

vajo

in č

lani

NS

delu

jejo

pre

težn

o ko

t de

lega

ti po

sam

ezni

h de

lnič

arje

v, d

elav

skih

pr

edst

avni

štev

ali

tret

jih o

seb.

Posa

mez

ni č

lani

NS

prek

omer

no te

žijo

k

inte

reso

m p

osam

ezni

h de

lnič

arje

v al

i za

posle

nih,

kar

pr

edst

avlja

ote

ženo

uč

inko

vito

del

ovan

je v

ko

rist d

ružb

e.

NS

upoš

teva

inte

rese

vs

eh d

elež

niko

v,

vend

ar n

e do

volj

urav

note

ženo

. O

dloč

itve

se

spre

jem

ajo

pret

ežno

v

inte

resu

dru

žbe,

ki

pa v

časih

ni d

ovol

j do

lgor

očno

nar

avna

n k

vzdr

žni r

asti

in

razv

oju

druž

be.

Vsi d

elež

niki

so

obra

vnav

ani

enak

opra

vno

in N

S sp

reje

ma

odlo

čitv

e iz

klju

čno

v do

lgor

očne

m in

tere

su

druž

be.

A2

Polit

ika

upra

vlja

nja

druž

be a

li dr

ug

prim

erlji

v do

kum

ent

Polit

ike

upra

vlja

nja

ni.

Prist

ojno

sti n

osilc

ev

funk

cij,

orga

niza

cija

in

pos

ledi

čno

siste

m

odgo

vorn

osti

je v

dr

užbi

opr

edel

jen

le z

za

kono

m in

stat

utom

.

Nač

ela

in

odgo

vorn

osti

nosil

cev

upra

vlja

nja

so

doda

tno

opre

delje

ne,

vend

ar n

iso z

druž

ene

v po

litik

i ali

drug

em

doku

men

tu.

Org

aniz

acija

ko

rpor

ativ

nega

up

ravl

janj

a je

zap

isana

v

polit

iko

upra

vlja

nja

ali d

rug

prim

erlji

v do

kum

ent,

ki u

pošt

eva

potr

ebe

druž

be.

Polit

ika

upra

vlja

nja

ali d

rug

prim

erlji

v do

kum

ent j

asno

do

loča

pris

tojn

osti

ter o

dgov

orno

sti

posa

mez

nih

nosil

cev

funk

cij i

n na

čin

delo

vanj

a or

gano

v.

Dok

umen

t je

javn

o ob

javl

jen

in se

po

potr

ebi p

osod

ablja

.


BSE

STAV

A

NA

DZO

RNEG

A S

VETA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

B1St

roko

vni p

rofil

čl

anov

NS

Znan

je in

veš

čine

čl

anov

so p

oman

jklji

ve

in se

ne

dopo

lnju

jejo

.

Sam

o ne

kate

ri čl

ani

imaj

o us

trez

ne

delo

vne

izku

šnje

s po

droč

ja v

oden

ja a

li de

javn

osti

druž

be.

Član

i NS

so

stro

kovn

jaki

na

svoj

ih

podr

očjih

, ven

dar

se m

edse

bojn

o ne

do

poln

juje

jo.

Kom

bina

cija

izbr

anih

st

roko

vnih

pro

filov

čl

anov

je p

rilag

ojen

a iz

zivo

m in

nač

rtom

dr

užbe

.

B2Ra

znol

ikos

t ses

tave

in

vel

ikos

t NS

Sest

ava

NS

ne

odra

ža ra

znol

ikos

ti na

nob

enem

izm

ed

podr

očij

(ose

bnos

tne

znač

ilnos

ti, st

roko

vni

profi

l, iz

kušn

je,

neod

visn

ost,

star

ost,

spol

...). V

elik

ost N

S ni

pr

imer

na (p

rem

ajhe

n,

prev

elik

).

Sest

ava

NS

je d

elno

ra

znol

ika

(ose

bnos

tne

znač

ilnos

ti,...)

. Vel

ikos

t N

S je

kom

prom

isna

rešit

ev, k

i pa

na d

olgi

ro

k ne

zag

otav

lja

dobr

e se

stav

e N

S.

Sest

ava

NS

je

razn

olik

a (o

sebn

ostn

e zn

ačiln

osti,

...),

vend

ar č

lani

niso

ko

mpl

emen

tarn

i. Ve

likos

t NS

je

prim

erna

in z

ados

tuje

tu

di z

a im

enov

anje

čl

anov

kom

isije

NS,

če

je to

pot

rebn

o.

Sest

ava

NS

je

razn

olik

a po

vse

h kr

iterij

ih (o

sebn

ostn

e zn

ačiln

osti,

...) in

odr

aža

ustr

ezno

kom

bina

cijo

po

sam

ezni

kov,

kar

pr

epre

čuje

“čre

dno

razm

išlja

nje”

. Vel

ikos

t N

S je

opt

imal

na in

om

ogoč

a im

enov

anje

čl

anov

v k

omisi

je

NS

kot t

udi u

stre

zno

sest

avo

razl

ični

h pr

ofilo

v gl

ede

na

razv

ojno

stop

njo

druž

be in

pot

rebe

na

dzor

a.

B3

Neo

dvis

nost

čla

nov

NS

(po

Kode

ksu

upra

vlja

nja

javn

ih

deln

iški

h dr

užb)

Član

i se

ne

opre

delju

jejo

gle

de

izpo

lnje

vanj

a kr

iterij

ev

neod

visn

osti.

Član

i so

sezn

anje

ni s

krite

riji n

eodv

isnos

ti,

ampa

k se

ne

opre

delju

jejo

do

izpo

lnje

vanj

a le

-teh.

Član

i so

sezn

anje

ni s

krite

riji n

eodv

isnos

ti in

pod

pisu

jejo

izja

vo o

ne

odvi

snos

ti sk

ladn

o ko

deks

u up

ravl

janj

a.

Veči

na č

lano

v ni

ne

odvi

snih

.

Član

i so

sezn

anje

ni s

krite

riji n

eodv

isnos

ti in

pod

pisu

jejo

izja

vo o

ne

odvi

snos

ti sk

ladn

o ko

deks

u up

ravl

janj

a.

Veči

na č

lano

v je

ne

odvi

snih

. Izj

ave

so ja

vno

obja

vlje

ne

na sp

letn

ih st

rane

h dr

užbe

.


CIM

ENO

VAN

JE

ČLA

NO

V N

S

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

C1D

oloč

itev

krite

rije

v in

pro

filov

za

izbo

r ka

ndid

atov

NS

nim

a ob

likov

anih

po

sebn

ih k

riter

ijev

pri

iskan

ju n

ovih

čla

nov.

Dru

žba

ima

pred

pisa

n sp

loše

n vz

orec

kr

iterij

ev z

a čl

ane

NS

(sta

tut,

kode

ks

upra

vlja

nja,

...).

NS

dolo

či k

riter

ije

izbo

ra k

andi

dato

v,

ki p

a ni

so

indi

vidu

aliz

irani

za

posa

mez

nega

čla

na

NS.

Krite

riji s

o ob

likov

ani

za v

sake

ga č

lana

NS

(indi

vidu

aliz

iranj

e pr

ofilo

v) p

ri če

mer

se

izha

ja iz

pot

reb

in p

rihod

njih

izzi

vov

druž

be. P

ri ob

likov

anju

kr

iterij

ev se

upo

štev

a tr

enut

na se

stav

a N

S.

C2Po

stop

ek iz

bora

ka

ndid

atov

Post

opek

izbo

ra

ni d

efini

ran.

Izbo

r ka

ndid

atov

se v

rši

stih

ijsko

.

Post

opek

izbo

ra je

vn

apre

j opr

edel

jen

s pos

lovn

ikom

ali

skle

pom

NS.

NS

izbo

r op

ravi

bre

z po

dpor

e ko

misi

j ali

zuna

njih

st

roko

vnja

kov.

Post

opek

izbi

re

kand

idat

ov je

tr

ansp

aren

ten

in

vnap

rej o

pred

elje

n.

NS

izbo

r opr

avi

brez

pod

pore

ko

misi

j ali

zuna

njih

st

roko

vnja

kov.

Post

opek

izbo

ra

kand

idat

ov je

tr

ansp

aren

ten

in

se v

rši s

pod

poro

ka

drov

ske

kom

isije

N

S in

/ali

zuna

njih

st

roko

vnja

kov.

Izbo

r se

opr

avi n

a po

dlag

i pr

edho

dno

dolo

čeni

h sp

lošn

ih in

pos

ebni

h kr

iterij

ev.

C3U

vaja

nje

v fu

nkci

jo

Uva

janj

e no

vih

član

ov

ni p

redv

iden

o al

i se

v pr

aksi

ne iz

vaja

oz

irom

a se

izva

ja

pom

anjk

ljivo

.

Nov

im č

lano

m je

za

goto

vlje

n vs

aj e

n uv

ajal

ni se

stan

ek.

Nov

i čla

ni so

na

uvaj

alne

m se

stan

ku

ali s

esta

nkih

ust

rezn

o in

form

irani

o k

ljučn

ih

last

nost

ih d

ružb

e (d

ejav

nost

, str

ateš

ke

usm

eritv

e, tv

egan

ja,...

) in

pol

itiki

upr

avlja

nja

druž

be te

r dos

edan

ji vl

ogi N

S (n

otra

nji

akti,

pre

tekl

i zap

isnik

i N

S,...)

.

V so

delo

vanj

u z

upra

vo je

obl

ikov

an

uvaj

alni

pos

tope

k, k

i za

goto

vi k

valit

etno

uv

ajan

je č

lano

v na

dzor

nega

svet

a na

vse

h po

droč

jih

upra

vlja

nja

in

poslo

vanj

a dr

užbe

. Št

evilo

uva

jaln

ih

sest

anko

v je

odv

isno

od p

otre

b čl

ana

NS.


DSE

JE N

AD

ZORN

EGA

SV

ETA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

D1

Sklic

in v

oden

je se

j

Štev

ilo se

j ne

dose

ga

niti

zaht

ev iz

stat

uta

ali z

akon

skeg

a m

inim

uma.

Čla

ni

ne p

rihaj

ajo

redn

o al

i/in

na se

je

niso

prip

ravl

jeni

. U

čink

ovito

st ra

zpra

ve

je o

mej

ena.

Seje

so sk

lican

e to

likok

rat d

a za

dovo

ljijo

zah

teve

v

stat

utu

ali v

zak

onu.

U

dele

žba

na se

jah

je

zado

volji

va. R

azpr

ava

vsak

emu

član

u om

ogoč

a, d

a po

ve

svoj

e m

nenj

e.

Seje

so p

ogos

tejš

e,

tudi

v p

rimer

ih, k

o sk

lic se

je z

ahte

vajo

do

loče

ne o

koliš

čine

. U

dele

žba

na se

jah

je d

obra

. Raz

prav

a na

seja

h om

ogoč

a iz

raža

nje

in so

očan

je

mne

nj.

Seje

so sk

lican

e v

skla

du z

letn

im

načr

tom

sej i

n tu

di p

o po

treb

i. Vod

enje

sej

omog

oča

učin

kovi

to

razp

ravo

in v

zpod

buja

no

ve id

eje

in p

redl

oge.

D2

Prim

erno

st

dnev

nega

reda

sej

Dne

vni r

ed č

lano

m n

e om

ogoč

a vn

apre

jšnj

e se

znan

itve

z bi

stve

nim

i vse

bina

mi

seje

.

Dne

vni r

ed o

draž

a vs

ebin

o se

je. V

sebi

na

sklic

a pa

se p

ogos

to

ne u

pošt

eva

ali p

a se

up

ošte

va d

o te

mer

e,

da n

i om

ogoč

eno

doda

janj

e to

čk n

iti o

b te

htni

razl

agi p

otre

be

za to

.

Dne

vni r

ed se

je je

do

bro

zast

avlje

n in

od

raža

ura

vnot

ežen

ost

vseb

ine

nadz

ora.

O

mog

očen

o je

do

daja

nje

novi

h to

čk o

b pr

imer

ni

razl

agi,

zaka

j to

ni b

ilo

stor

jeno

že

ob sk

licu.

Vse

točk

e dn

evne

ga

reda

so d

osle

dno

urej

ene

in sk

ladn

e z

vsem

i pot

reba

mi

nadz

ora

druž

be, u

rnik

dn

evne

ga re

da p

a od

raža

sist

emat

ično

st

in p

rofe

siona

lnos

t de

la.


DSE

JE N

AD

ZORN

EGA

SV

ETA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

D3

Zapi

snik

i sej

Zapi

snik

i obs

egaj

o le

spre

jete

skle

pe.

Zapi

snik

se n

e po

sred

uje

član

om

pred

nas

ledn

jo se

jo

ali s

e ga

pos

redu

je z

ve

liko

zam

udo.

Zapi

snik

pov

zem

a ok

virn

o vs

ebin

o se

je

in sp

reje

te o

dloč

itve.

Za

pisn

ik se

pos

redu

je

član

om p

ravo

časn

o.

Zapi

snik

je č

lano

m

posr

edov

an

prav

očas

no in

po

vzem

a vs

ebin

o ra

zpra

ve z

vse

mi

mor

ebitn

i loč

enim

i m

nenj

i čla

nov,

iz

post

avlja

klju

čne

točk

e in

nav

aja

spre

jete

odl

očitv

e z

obra

zlož

itvam

i za

takš

ne o

dloč

itve.

Član

i zap

isnik

pr

ejm

ejo

prav

očas

no.

Zapi

snik

v c

elot

i od

raža

vse

bino

seje

, ra

zpra

vo in

skle

pe se

j. Ke

r se

seje

snem

ajo,

je

mag

neto

gram

seje

pr

imer

no sh

ranj

en v

ar

hivu

dru

žb.

D4

Spre

mlja

nje

izva

janj

a sk

lepo

v

NS

ne sp

rem

lja

oper

ativ

nega

izva

janj

a od

loči

tev.

NS

le o

kvirn

o pr

ever

ja

ali s

o se

odl

očitv

e iz

vedl

e tu

di v

pra

ksi.

NS

prev

erja

ope

rativ

no

izva

janj

e sp

reje

tih

odlo

čite

v, v

enda

r ne

spro

ti pa

č pa

zbe

re

info

rmac

ije p

red

nasle

dnjo

sejo

.

NS

izva

janj

e od

loči

tev

spro

ti us

mer

ja in

po

prav

lja, o

rezu

ltatih

pa

razp

ravl

ja n

a na

sledn

jih se

jah.


EIN

FORM

IRA

NJE

N

AD

ZORN

EGA

SVE

TA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

E1Pr

avoč

asno

st in

kv

alite

ta g

radi

v

Gra

diva

za

sejo

so

pom

anjk

ljiva

in

ne

omog

očaj

o in

form

irane

ga

odlo

čanj

a o

vseh

to

čkah

dne

vneg

a re

da.

NS

prav

očas

no p

rejm

e gr

adiv

o za

sejo

in v

ta

kem

obs

egu,

da

zado

sti m

inim

umu

za o

brav

nava

nje

posa

mez

nih

točk

dn

evne

ga re

da.

Gra

divo

za

sejo

čla

ni

prej

mej

o pr

avoč

asno

. Je

pod

pora

točk

am

dnev

nega

reda

, čep

rav

je g

radi

va v

časih

pr

eveč

ali

ni u

stre

zno

orga

nizi

rano

, da

bi se

čl

ani l

ahko

uči

nkov

ito

prip

ravi

li na

sejo

.

Član

i im

ajo

prav

očas

no n

a ra

zpol

ago

grad

ivo

z vs

emi i

nfor

mac

ijam

i za

učin

kovi

to o

dloč

anje

. G

radi

vo je

dob

ro

orga

nizi

rano

z o

znak

o al

i gre

za

grad

ivo

info

rmat

ivne

ga

znač

aja

in/a

li se

bod

o na

nje

govi

pod

lagi

sp

reje

mal

e ko

nkre

tne

odlo

čitv

e N

S.

E2U

stre

znos

t inf

orm

acij

Info

rmac

ije so

po

man

jklji

ve in

ne

nata

nčne

.

Info

rmac

ije so

na

tanč

ne, v

enda

r ne

om

ogoč

ajo

spre

jem

anje

odl

očite

v.

Info

rmac

ije so

na

tanč

ne, r

elev

antn

e in

zan

eslji

ve

ter o

mog

očaj

o ko

mpe

tent

no

spre

jem

anje

odl

očite

v.

Info

rmac

ije so

na

tanč

ne, r

elev

antn

e,

zane

sljiv

e, p

rimer

ljive

in

izčr

pne

ter d

oseg

ajo

najv

išje

stan

dard

e po

roča

nja.


EIN

FORM

IRA

NJE

N

AD

ZORN

EGA

SVE

TA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

E3Za

upno

st in

form

acij

Dru

žba

pose

bej

ne u

reja

var

ovan

je

poslo

vnih

skriv

nost

i za

član

e N

S.

Dru

žba

ima

pred

pisa

no v

arov

anje

po

slovn

ih sk

rivno

sti,

vend

ar se

ta p

ravi

la

pogo

sto

kršij

o.

Dru

žba

ima

pred

pisa

no v

arov

anje

po

slovn

e sk

rivno

sti

v st

atut

u al

i dru

gem

ak

tu d

ružb

e. P

ravi

la se

sp

oštu

jejo

.

Vsi č

lani

in se

kret

ar

so p

odpi

sali

izja

vo, s

ka

tero

se z

avez

ujej

o k

varo

vanj

u po

slovn

ih

skriv

nost

i, če

jih

ne

zave

zuje

že

drug

a po

dlag

a. V

si čl

ani

NS

skrb

no v

aruj

ejo

poslo

vne

skriv

nost

i, za

pos

redo

vanj

e in

form

acij

javn

osti

pa je

odg

ovor

en

pred

sedn

ik.

E4Kv

alite

ta p

oroč

anja

Info

rmac

ije v

zve

zi

s fina

nčni

m in

os

talim

pos

lova

njem

dr

užbe

nad

zorn

i sv

et p

ridob

iva

nere

dno

in z

vel

iko

zam

udo.

Info

rmac

ije

so p

oman

jklji

ve.

Kom

unik

acija

z u

prav

o je

slab

a.

Upr

ava

poro

ča N

S sk

ladn

o z

zaht

evam

i v

stat

utu

druž

be in

za

kons

kim

i zah

teva

mi,

vend

ar se

na

zaht

evo

NS

po d

odat

nih

info

rmac

ijah

ne

odzo

ve z

adov

oljiv

o.

Upr

ava

redn

o po

roča

na

dzor

nem

u sv

etu

o st

anju

v d

ružb

i in

tudi

na

zaht

evo

po

doda

tnih

info

rmac

ijah

odgo

varja

pra

voča

sno,

ve

ndar

pa

ob a

kutn

ih

situa

cija

h ne

obv

ešča

do

volj

hitr

o.

Upr

ava

NS

spro

ti ob

vešč

a o

situa

cija

h, o

ka

terih

men

i, da

mor

a ob

vest

iti n

adzo

rni

svet

. Na

proš

njo

po

doda

tnih

info

rmac

ijah

se o

dzov

e ta

koj i

n po

sred

uje

izčr

pne

info

rmac

ije.


FKU

LTU

RA IN

RA

ZVO

J N

AD

ZORN

EGA

SVE

TA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

F1U

gled

NS

Član

i NS

ne u

živa

jo

zaup

anja

ali

le d

elom

a,

saj v

elja

jo z

a od

visn

e in

nes

trok

ovne

.

Član

i NS

le d

elno

už

ivaj

o za

upan

je.

Član

i NS

uživ

ajo

splo

šno

zaup

anje

, ve

ndar

pos

amez

ni

član

i vel

jajo

za

nest

roko

vne

ali p

reve

č od

visn

e.

Član

i uži

vajo

za

upan

je d

elni

čarje

v,

upra

ve in

ost

alih

de

ležn

ikov

ter s

e sm

atra

jo z

a kv

alite

ten

nadz

orst

veni

org

an.

F2Kv

alite

ta ra

zpra

ve

in iz

raža

nje

last

nih

mne

nj

Razp

rave

so p

ovrš

ne

in v

ečin

oma

nepr

oduk

tivne

. Čla

ni

ne m

orej

o iz

razi

ti sv

ojeg

a m

nenj

a.

Razp

rava

se v

odi

orga

nizi

rano

, ven

dar

se n

e sp

odbu

ja d

ovol

j k

razp

ravi

, nov

im

idej

am in

krit

iki.

Član

i for

mal

no la

hko

pove

do sv

oje

mne

nje.

Na

seja

h se

vzp

odbu

ja

sode

lova

nje

in

izra

žanj

e m

nenj

vse

h čl

anov

. Raz

prav

e so

ko

nstr

uktiv

ne, v

enda

r po

gost

o m

anjk

a kr

itičn

ega

pogl

eda

ali

pa je

ravn

o ob

ratn

o (iz

raža

jo se

le k

ritik

e, k

i pa

so p

odan

e pr

eveč

pa

všal

no).

Vsak

čla

n je

dob

ro

prip

ravl

jen

in p

rispe

va

k ra

zpra

vi, k

i se

odvi

ja p

o na

čelih

od

lične

pos

lovn

e ko

mun

ikac

ije. V

ra

zpra

vi se

stim

ulira

kr

itičn

ost i

n no

ve

idej

e.

F3Ti

msk

o de

lo

Član

i so

popo

lnom

a sa

mos

tojn

i pri

opra

vlja

nju

funk

cije

in

timsk

ega

dela

ni.

NS

delu

je k

ot ti

m,

vend

ar p

a po

sam

ezni

čl

ani p

ogos

to

izst

opaj

o.

Član

i del

ujej

o ko

t tim

, ve

ndar

odl

očitv

e ni

so

vedn

o so

glas

ne.

NS

pred

stav

lja

moč

no in

zau

panj

a vr

edno

kol

egijs

ko

telo

, v k

ater

em se

vse

od

loči

tve

spre

jem

ajo

skup

no k

ljub

razl

ični

m

stal

iščem

.


FKU

LTU

RA IN

RA

ZVO

J N

AD

ZORN

EGA

SVE

TA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

F4M

otiv

irano

st z

a de

loČl

ani n

iso m

otiv

irani

za

opr

avlja

nje

svoj

e fu

nkci

je.

Član

i so

mot

ivira

ni le

de

lom

a, p

redv

sem

za

radi

pom

embn

osti

opra

vlja

nja

takš

ne

funk

cije

, ne

pa z

arad

i de

jans

kega

zan

iman

ja

za iz

zive

, ki j

ih p

rinaš

a ta

kšna

funk

cija

.

Član

i so

mot

ivira

ni

tako

zar

adi

pom

embn

osti

dela

ko

t tud

i pril

ožno

sti z

a uč

enje

, sod

elov

anja

z

upra

vo, p

rimer

nega

pl

ačila

, pril

ožno

sti

za m

reže

nje,

... O

prav

ljanj

e fu

nkci

je

jim n

e pr

edst

avlja

ve

likeg

a iz

ziva

.

Med

čla

ni je

klim

a st

roko

vneg

a za

nim

anja

za

nadz

orst

veno

funk

cijo

in

iskr

eno

željo

po

upor

abi i

n na

dgra

dnji

svoj

ega

znan

ja in

iz

kuše

nj. P

lači

lo z

a op

ravl

janj

e fu

nkci

je je

pr

imer

no.

F5Pr

ofes

iona

lni r

azvo

j N

S

NS

ne sk

rbi z

a sv

oj

prof

esio

naln

i raz

voj

in se

dod

atno

ne

izob

ražu

je s

podr

očja

up

ravl

janj

a in

de

lova

nja

NS.

NS

se iz

obra

žuje

st

ihijs

ko. V

sak

član

se

po p

otre

bi sa

m o

dloč

a za

izob

raže

vanj

e s

podr

očij

pom

embn

ih

za d

elov

anje

NS

ali

kom

isij.

NS

spre

jme

okvi

ren

načr

t izo

braž

evan

ja s

podr

očij

pom

embn

ih

za d

elov

anje

NS

in k

omisi

j. Pr

i tem

up

ošte

va tu

di

indi

vidu

alne

pot

rebe

čl

anov

.

NS

načr

t izo

braž

evan

ja,

spre

jme

na p

odla

gi

sam

ooce

nitv

e in

uk

repo

v za

izbo

ljšan

je

svoj

ega

delo

vanj

a in

de

lova

nja

kom

isij N

S.

NS

skrb

i, da

spre

mlja

no

vost

i s p

odro

čja

upra

vlja

nja

podj

etij

in

stro

kovn

ih p

odro

čij

potr

ebni

h za

del

o v

NS.


GN

ALO

GE

NA

DZO

RNEG

A S

VETA

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

G1

Skrb

za

stra

tegi

jo

NS

ne so

delu

je p

ri ra

zvoj

ni st

rate

giji

druž

be a

li ta

v d

ružb

i sp

loh

ni u

stre

zno

oblik

ovan

a.

NS

se se

znan

janj

a s

stra

tegi

jo d

ružb

e. N

S po

man

jklji

vo sp

rem

lja

dose

ganj

e za

dani

h st

rate

ških

in p

oslo

vnih

ci

ljev.

NS

sode

luje

pri

spre

jem

u do

lgor

očne

ra

zvoj

ne st

rate

gije

dr

užbe

. NS

enkr

at

letn

o oc

enju

je in

sp

rem

lja iz

vaja

nje

stra

tešk

ih c

iljev

.

Dol

goro

čna

stra

tegi

ja

je p

rodu

kt so

delo

vanj

a m

ed u

prav

o in

NS.

N

S na

pos

ebni

seji

v so

delo

vanj

u z

upra

vo

vred

noti

ures

niče

vanj

e st

rate

gije

dru

žbe

in p

redl

aga

upra

vi

spre

mem

be st

rate

gije

.

G2

Nad

zor n

ad

posl

ovan

jem

dru

žbe

NS

izva

ja n

adzo

r iz

klju

čno

nad

finan

čno

situa

cijo

a je

bod

isi

zara

di p

oman

jklji

vega

zn

anja

ali

pa z

arad

i sla

bega

pre

toka

in

form

acij

pri t

em

omej

eno

učin

kovi

t.

Nad

zorn

i sve

t v

sode

lova

nju

z up

ravo

uč

inko

vito

opr

avlja

na

dzor

nad

fina

nčno

sit

uaci

jo, d

rugi

h po

droč

ij po

slova

nja

pa

ne n

adzi

ra re

dno.

Nad

zorn

i sve

t v

sode

lova

nju

z up

ravo

uč

inko

vito

opr

avlja

na

dzor

nad

fina

nčno

sit

uaci

jo in

nad

zira

dr

uga

podr

očja

po

slova

nja,

pri

čem

er

pa si

stem

atič

no in

re

dno

ne p

okriv

a vs

eh

podr

očij

pom

embn

ih

za d

ružb

o al

i je

pri

nadz

oru

omej

eno

učin

kovi

t.

Nadz

orni

svet

redn

o in

uči

nkov

ito n

adzir

a vs

a po

droč

ja, k

i so

pom

embn

a za

dru

žbo,

ko

t so:

tržn

a po

litik

a,

razis

kave

in ra

zvoj

, fin

ance

/raču

novo

dstv

o,

stra

tešk

o pl

anira

nje,

čl

oveš

ki v

iri, p

ravo

, vo

dstv

ena

in o

pera

tivna

po

dpor

a, in

tern

a ko

ntro

la, u

prav

ljanj

e s t

vega

nji, o

dnos

i z

javn

ostjo

in d

rugo

.

G3

Skrb

za

člov

eške

vire

NS

se s

podr

očje

m

upra

vlja

nja

s čl

oveš

kim

i viri

ne

ukva

rja.

NS

se in

form

ira o

top

man

agem

entu

dru

žbe.

NS

spre

mlja

pla

nira

nje

nasle

dstv

a in

kak

ovos

t to

p m

anag

emen

ta in

or

gani

zaci

jsko

klim

o v

podj

etju

.

NS

spre

mlja

nas

ledn

ja

podr

očja

: dol

očan

je

in ra

zvoj

tale

ntov

, st

anje

sred

njeg

a m

anag

emen

ta,

plan

iranj

e na

sleds

tva,

ka

kovo

st to

p m

anag

emen

ta,

orga

niza

cijs

ka k

lima

podj

etja

.


HO

DN

OS

Z U

PRAV

O

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

H1

Imen

ovan

je č

lano

v up

rave

Post

opek

imen

ovan

ja

upra

ve se

vrš

i ne

siste

mat

ično

. NS

nim

a ob

likov

anih

po

sebn

ih k

riter

ijev

pri

iskan

ju n

ovih

čla

nov

upra

ve.

Post

opek

izbo

ra

upra

ve je

vna

prej

op

rede

ljen

s skl

epom

N

S. N

S iz

bor o

prav

i br

ez p

odpo

re

kom

isij a

li zu

nanj

ih

stro

kovn

jako

v. N

S do

loči

le sp

lošn

e kr

iterij

e iz

bora

za

kand

idat

e.

Post

opek

izbi

re

kand

idat

ov je

tr

ansp

aren

ten

in

vnap

rej o

pred

elje

n.

NS

izbo

r opr

avi

brez

pod

pore

ko

misi

j ali

zuna

njih

st

roko

vnja

kov.

NS

dolo

či k

riter

ije iz

bora

ka

ndid

atov

, ki p

a ni

so

indi

vidu

aliz

irani

za

posa

mez

nega

čla

na

upra

ve.

Post

opek

izbo

ra

kand

idat

ov je

tr

ansp

aren

ten

in

se v

rši s

pod

poro

ka

drov

ske

kom

isije

N

S in

/ali

zuna

njih

st

roko

vnja

kov.

Izbo

r se

opr

avi n

a po

dlag

i pr

edho

dno

dolo

čeni

h sp

lošn

ih in

pos

ebni

h kr

iterij

ev. K

riter

iji

so o

blik

ovan

i za

vsak

ega

član

a up

rave

(in

divi

dual

izira

nje

profi

lov)

pri

čem

er

se iz

haja

iz p

otre

b in

prih

odnj

ih iz

zivo

v dr

užbe

.

H2

Polit

ika

plač

il up

rave

NS

ni sp

reje

l pol

itike

pl

ačil.

Nag

raje

vanj

e up

rave

izva

ja st

ihijs

ko.

NS

ni sp

reje

l pol

itike

pl

ačil

za č

lane

up

rave

, pač

pa

se

plač

ila d

oloč

a vs

akič

po

sebe

j v p

ogod

bah

s pos

amez

nim

i čla

ni

upra

ve.

NS

je sp

reje

l okv

irno

polit

iko

plač

il čl

anom

upr

ave,

ki

zago

tavl

ja sk

ladn

ost

inte

reso

v up

rave

in

dolg

oroč

nih

inte

reso

v dr

užbe

. Pol

itika

pla

čil

upra

ve n

i bila

javn

o ob

javl

jena

, niti

ni

bila

obr

avna

vana

na

skup

ščin

i.

NS

je s

prej

el p

oliti

ko

plač

il up

rave

. M

erila

usp

ešno

sti

upoš

teva

jo

pole

g us

pešn

osti

posl

ovan

ja tu

di

traj

nost

ni ra

zvoj

dr

užbe

in v

klju

čuje

jo

nefin

ančn

a m

erila

, ki

so

pom

embn

a za

ust

varja

nje

dolg

oroč

ne v

redn

osti

druž

be. P

oliti

ka

plač

il je

obj

avlje

na in

po

trje

na n

a sk

upšč

ini

ter s

e de

jans

ko

učin

kovi

to iz

vaja

v

prak

si.


HO

DN

OS

Z U

PRAV

O

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

H3

Vred

note

nje

dela

up

rave

NS

redn

o ne

spre

mlja

in

ne

ocen

juje

de

la p

osam

ezni

h čl

anov

upr

ave.

Cilj

i po

sam

ezni

h čl

anov

ni

so ja

sno

defin

irani

.

NS

vred

noti

delo

upr

ave,

a

vred

note

nje

ne p

otek

a sis

tem

atič

no in

ni

pred

met

loče

ne to

čke

dnev

nega

reda

seje

NS

vsaj

enk

rat l

etno

.

NS

ima

vzpo

stav

ljen

siste

m sp

rem

ljanj

a us

pešn

osti

upra

ve, k

i za

gota

vlja

vre

dnot

enja

de

la č

lano

v up

rave

vs

aj e

nkra

t let

no.

NS

redn

o in

sis

tem

atič

no

ocen

juje

del

o up

rave

. Im

a ob

likov

ano

kadr

ovsk

o ko

misi

jo

NS

oz. k

omisi

jo N

S za

nag

raje

vanj

e.

Rezu

ltati

vred

note

nja

dela

upr

ave

so

podl

aga

za p

rete

žni

del p

reje

mko

v čl

anov

up

rave

.

H4

Kval

iteta

sode

lova

nja

Odn

os m

ed N

S in

upr

avo

je b

olj

konfl

ikte

n ko

t ko

nstr

uktiv

en a

li pr

eveč

pas

iven

.

Razm

erje

med

NS

in

upra

vo je

vzd

ržno

.

Upr

ava

in N

S im

ata

odno

s, ki

om

ogoč

a no

rmal

no o

prav

ljanj

e sv

ojih

funk

cij b

rez

pres

ežko

v.

Upr

ava

in N

S do

bro

sode

luje

ta, u

prav

a už

iva

zaup

anje

NS

in

njeg

ovo

podp

oro.


IKO

MIS

IJE

NS

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

I1O

blik

ovan

je, s

esta

va

in d

elo

kom

isij

NS

NS

nim

a ob

likov

anih

ko

misi

j.

NS

ima

oblik

ovan

e ko

misi

je, v

enda

r je

njih

ova

sest

ava

nepr

imer

na. Č

lani

ko

misi

je n

iso

stro

kovn

jaki

na

zaht

evan

em p

odro

čju,

za

to je

del

o ko

misi

j ne

učin

kovi

to.

Kom

isije

se se

staj

ajo

redn

o. P

o vs

aki

seji

kom

isije

se

sest

avi z

apisn

ik,

ki se

ga

posr

eduj

e na

dzor

nem

u sv

etu.

Čl

ani k

omisi

je so

od

upra

ve n

eodv

isni i

n im

ajo

dovo

lj ča

sa

za d

elo

v ko

misi

ji.

Veči

na č

lano

v je

st

roko

vnja

kov

na

podr

očju

, za

kate

rega

je

kom

isija

zad

olže

na.

Kom

isije

ravn

ajo

v sk

ladu

s sv

ojim

i pr

istoj

nost

mi i

n po

obla

stili

.

Kom

isije

so se

stav

ljene

iz

klju

čno

iz č

lano

v,

ki so

neo

dvisn

i od

upra

ve, i

maj

o do

volj

časa

za

delo

v k

omisi

ji in

so st

roko

vnja

ki n

a po

droč

ju, z

a ka

tere

ga

je k

omisi

ja z

adol

žena

. D

elo

kom

isije

je tu

di v

re

snic

i zel

o up

orab

no

za N

S.

I2Po

roča

nje

kom

isij

nadz

orne

mu

svet

uN

S ni

ma

oblik

ovan

ih

kom

isij.

Kom

isije

nad

zorn

emu

svet

u ne

por

očaj

o re

dno

o sv

ojem

del

u.

Kom

isije

po

vsak

i sej

i v

ustn

i ali

pisn

i obl

iki

posr

eduj

ejo

poro

čilo

o

spre

jetih

skle

pih

oziro

ma

mne

nje

o do

loče

nem

vpr

ašan

ju

NS.

NS

je re

dno

in

prav

očas

no se

znan

jen

z de

lom

kom

isij.

NS

prej

me

zapi

snik

seje

po

sam

ezne

kom

isije

.


JPO

DPO

RA D

ELU

NS

NIV

O 1

NIV

O 2

NIV

O 3

NIV

O 4

OPO

MBE

J1Se

kret

ar N

S

NS

nim

a se

kret

arja

N

S. Z

apisn

ike

sej N

S pi

še o

seba

iz ta

jništ

va

upra

ve.

NS

je im

enov

al

sekr

etar

ja N

S, k

i pa

ne

pred

stav

lja u

stre

zne

podp

ore

za iz

vaja

nje

aktiv

nost

i nad

zorn

ega

svet

a, ta

ko z

arad

i po

man

jklji

vih

stro

kovn

ih k

ompe

tenc

ko

t čas

ovne

ne

razp

olož

ljivo

sti.

NS

je z

a se

kret

arja

N

S im

enov

al o

sebo

s p

ravn

imi z

nanj

i in

znan

ji s p

odro

čja

korp

orat

ivne

ga

upra

vlja

nja,

ki i

ma

prim

eren

ugl

ed

v dr

užbi

in u

živa

za

upan

je u

prav

e in

NS.

Sek

reta

r us

pešn

o so

delu

je s

pred

sedn

ikom

NS

in

je n

a vo

ljo tu

di v

sem

čl

anom

NS

za n

jihov

a vp

raša

nja.

Sekr

etar

NS

je

zaup

anja

vre

den

in

ugle

den

stro

kovn

jak,

ki

ima

prim

erne

st

roko

vne

kval

ifika

cije

za

opr

avlja

nje

te

funk

cije

. S sv

ojim

de

lom

bist

veno

pr

ipom

ore

k uč

inko

vite

mu

delu

N

S in

tvor

no so

delu

je

s pre

dsed

niko

m N

S.

Pred

stav

lja d

obro

po

veza

vo m

ed

upra

vo in

NS.

Skr

bi z

a us

trez

nost

pro

cedu

r in

pos

topk

ov te

r za

koni

tost

del

ovan

ja

NS.

J2Pr

orač

un N

S

NS

nim

a na

vol

jo

sred

stev

dru

žbe

za st

oritv

e, k

i jih

pot

rebu

je z

a uč

inko

vito

izva

janj

e na

dzor

a (z

unan

ja

stro

kovn

a m

nenj

a,

izob

raže

vanj

e, z

unan

ji čl

ani k

omisi

j,…).

NS

po p

otre

bi p

ridob

i zu

nanj

e st

roko

vno

mne

nje,

kar

mu

zago

tavl

ja n

eodv

isnos

t na

dzor

a.

NS

po p

otre

bi

spre

jme

skle

p gl

ede

stor

itev

zuna

njih

st

roko

vnja

kov

za

prid

obite

v st

roko

vnih

m

nenj

ali

stal

išč. P

rav

tako

po

potr

ebi d

ružb

a na

men

ja sr

edst

va z

a iz

obra

ževa

nja

član

ov

NS.

NS

vsak

o le

to v

od

visn

osti

od n

ačrt

a de

la o

vred

noti

pred

vide

ne st

rošk

e za

pod

poro

funk

ciji

nadz

ora

(zun

anji

član

i kom

isij N

S,

stro

kovn

a m

nenj

a in

stal

išča

zuna

njih

st

roko

vnja

kov,

st

orite

v vr

edno

tenj

a uč

inko

vito

sti…

) in

vsak

o le

to sp

rejm

e na

črt i

zobr

ažev

anja

te

r s te

m p

ovez

ane

stro

ške.

Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov 33

KPR

ISPE

VEK

POSA

MEZ

NEG

A

ČLA

NA

NS

NIV

O 1

N

IVO

2

N

IVO

3

N

IVO

4

O

POM

BE

K1Pr

isotn

ost p

osam

ezne

ga

člana

na s

ejah

NS

do 2

5 %

med

26

in 5

0 %

med

51

in 7

5 %

med

76

in 1

00 %

K2Pr

ipra

vlje

nost

po

sam

ezne

ga č

lana

N

S na

sejo

Na

seje

se n

e m

orem

prip

ravi

ti do

bro,

ker

mi

bodi

si zm

anjk

uje

časa

ali

ne d

obim

gr

adiv

a pr

avoč

asno

oz

irom

a je

to

pom

anjk

ljivo

.

Na

seje

se

prip

ravi

m ta

ko,

da p

regl

edam

do

blje

no g

radi

vo

in d

nevn

i red

.

Na

seje

se

prip

ravi

m d

obro

in

si z

abel

ežim

vp

raša

nja

upra

vi

ter d

ilem

e za

ra

zpra

vo.

Na

seje

se in

tenz

ivno

pr

ipra

vlja

m, n

atan

čno

vem

o

čem

se b

o ra

zpra

vlja

lo in

o č

em

odlo

čalo

, že

pred

sam

o se

jo

si us

tvar

im sv

ojo

bazo

zna

nja

in im

am sv

oje

zam

isli g

lede

po

sam

ezni

h re

šitev

in o

dloč

itev.

K3So

delo

vanj

e po

sam

ezne

ga č

lana

N

S na

seja

h

Na

seja

h ve

čino

ma

ne so

delu

jem

. Sv

oje

mne

nje

pogo

sto

ne m

orem

iz

razi

ti, sa

j ost

ali

član

i ne

poslu

šajo

, pr

edse

dnik

na

dzor

nega

svet

a m

i ne

da b

esed

e,

na se

jah

velja

po

man

jkan

je

časa

ali

pa je

tako

br

ezpr

edm

etno

, sa

j me

nobe

den

ne

poslu

ša.

Na

seja

h so

delu

jem

ko

t je

potr

ebno

in

ko je

to p

otre

bno.

Sv

oje

mne

nje

lahk

o iz

razi

m n

a se

jah.

Če

se n

e st

rinja

m,

lahk

o za

htev

am, d

a se

loče

no m

nenj

e za

piše

v z

apisn

ik.

Aktiv

no se

ud

elež

ujem

ra

zpra

ve. N

a N

S si

priz

adev

am k

so

delo

vanj

u in

tu

di o

stal

i čla

ni

ceni

jo ta

kšno

pr

izad

evan

je.

Poču

tim se

dov

olj

svob

odne

ga in

go

tove

ga, d

a la

hko

ugov

arja

m

veči

nske

mu

mne

nju.

Z za

nim

anje

m sp

rem

ljam

ra

zpra

vo in

v n

jej s

odel

ujem

, ve

dno

posk

ušam

dod

ati š

e zn

anje

iz m

ojeg

a po

droč

ja, t

ako

da se

dos

eže

čim

bol

jši r

ezul

tat i

n da

je o

dloč

anje

čim

kva

litet

nejš

e.

Vzdu

šje

na se

jah

NS

je o

b st

roko

vnos

ti in

pro

fesio

naln

osti

član

ov z

elo

prije

tno

in o

dprt

o za

či

m v

eč n

ovih

idej

. Raz

prav

e so

ve

dno

zani

miv

e in

pou

čne

ter

pred

vsem

pro

dukt

ivne

. Vsa

ko

loče

no m

nenj

e se

zaz

nam

uje

in

se o

nje

m tu

di ra

zmisl

i.

K4Pr

ispe

vek

posa

mez

nega

čla

na

NS

Men

im, d

a m

oje

znan

je p

ravz

apra

v ne

prid

e do

izra

za v

te

m N

S.

S sv

ojim

zna

njem

la

hko

v N

S op

ravl

jam

svoj

e de

lo v

enda

r bre

z pr

esež

kov.

V N

S so

mi

dode

ljene

nek

ater

e do

datn

e na

loge

gl

ede

na m

oje

stro

kovn

o zn

anje

in

izku

šnje

.

Pri o

prav

ljanj

u sv

oje

funk

cije

up

orab

ljam

svoj

e st

roko

vno

znan

je in

del

im sv

oje

izku

šnje

z

osta

limi č

lani

, pre

dvse

m iz

m

ojeg

a st

roko

vneg

a po

droč

ja.

Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov34

Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov

Priloga 2: Členi Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeksa upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države

Kodeks upravljanja javnih delniških družb, 8. 12. 2009:

9. Nadzorni svet enkrat letno oceni svojo sestavo, poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje z upravo družbe. Tekom ocenjevanja svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo komisij nadzornega sveta.

9.1. Postopek ocenjevanja vsebuje naslednja ravnanja in opredelitve: • ovrednotenje dela nadzornega sveta ali komisije in pridobitev mnenja glede potrebnih

izboljšav,• preverjanje, ali je komuniciranje in sodelovanje med upravo in nadzornim svetom

ustrezno,• ocenjevanje konkretnega prispevka dela vsakega posameznega člana, njegove

prisotnosti na sejah nadzornega sveta in njegove strukturirane udeležbe v razpravi in pri sprejemanju odločitev,

• preverjanje morebitnega obstoja okoliščin posameznega člana, ki bi lahko privedle do nastanka nasprotja interesov oziroma odvisnosti,

• oceno trenutne sestave nadzornega sveta glede na potrebe, ki izhajajo iz rednega poslovanja družbe pri doseganju zastavljenih ciljev. Pri sestavi nadzornega sveta se upoštevajo udeležba vseh spolov, starostna raznolikost in čim večja raznolikost na splošno.

9.2. Pred ocenjevanjem delovanja komisij nadzornega sveta nadzorni svet od komisije zahteva poročilo o njenem delovanju v zadnjem letu.

9.3. Nadzorni svet na podlagi rezultatov postopkov ocenjevanja pravočasno sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe in ugotovitve ocenjevanja upošteva pri delovanju in oblikovanju predlogov za skupščino.

Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, 18. 1. 2011:

81. Agencija si bo prizadevala, da bodo nadzorni sveti družb s kapitalskimi naložbami države vsako leto opravili postopek vrednotenja učinkovitosti dela nadzornega sveta. Nadzorni svet v okviru postopka vrednotenja učinkovitosti dela oceni svojo sestavo, poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje z upravo družbe. Tekom ocenjevanja svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo morebitnih komisij nadzornega sveta.

82. Postopek vrednotenja učinkovitosti dela nadzornega sveta naj je izveden skladno s priporočili dobre prakse na tem področju in pri njem se po potrebi uporabi storitve zunanjega strokovnjaka. O izvedbi in poteku postopka vrednotenja učinkovitosti dela nadzornih svetov naj so informirani tudi delničarji. Nadzorni svet na podlagi rezultatov

35

Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov36

postopkov ocenjevanja oblikuje akcijski načrt za izboljšanje svojega delovanja, pravočasno sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe in ugotovitve ocenjevanja upošteva pri delovanju in oblikovanju predlogov za skupščino.

83. Vrednotenje sestave nadzornega sveta lahko nadzorni svet izvede tudi kot ločen postopek, in sicer preko kadrovske komisije ali nominacijskega odbora. Tudi pri vrednotenju sestave nadzornega sveta se priporoča sodelovanje z zunanjim strokovnjakom. O izvedbi in postopku vrednotenja sestave nadzornega sveta mora biti informirana tudi agencija in ostali delničarji ali družbeniki po postopku in na način določen s smernicami poročanja družb.

Priloga 3: Viri

- GCGF Toolkit: The bussiness Case for Corporate Governance, Part 1, Module 2: AppendixA1.2D: Board of Directors Charter Assesment Tool, 2008

- Guberna Toolkit - L’Evalution du Conseil d’Administration, 2009

- Kodeks upravljanja javnih delniških družb - Združenje nadzornikov Slovenije, Združenje Manager in Ljubljanska borza, 8. december 2009

- Kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, AUKN, januar 2011

- Priročnik ZNS za revizijske komisije, 30. november 2009

Svetovanje in storitve ZNS pri vrednotenju učinkovitosti nadzornih svetovZdruženje nadzornikov Slovenije je razvilo lastno metodologijo za izvajanje procesa vrednotenja učinkovitosti nadzornih svetov, ki je predstavljen v priročniku. Pri tem se je zgledovalo po najsodobnejših mednarodnih pristopih, rešitvah in metodologijah.

Ponujamo vam vrsto storitev za izvedbo vrednotenja učinkovitosti nadzornih svetov:• usposabljanje za izvedbo postopka,• oblikovanje matrike po meri,• pomoč pri vodenju in izvedbi postopka,• obdelava matrik in priprava rezultatov,• predstavitev rezultatov vrednotenja,• svetovanje,• vodenje intervjujev,• eksterno ocenjevanje.

Za ponudbo in možnost svetovanja pred izvedbo postopka pokličite:

• mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS E: [email protected] T: 01 530 86 38 M: 041 361 059

Združenje nadzornikov SlovenijeDunajska 128a, 1000 Ljubljana

T: 01 530 86 40F: 01 530 86 41

E: [email protected]

Documents

PRIROČNIK ZA VREDNOTENJE UČINKOVITOSTI ......odvisni od (1) dosledne izvedbe posameznih korakov, (2) aktivnega sodelovanja vseh članov in (3) odgovornosti do kakovostnega in resnega