Priročnik Tutorstvo 2008 - FZAB Tutorstvo 2008.pdf · 24 Osnove NLP coachinga, temeljna naravnanost 26 Coaching – osnovna pravila 26 Pasti coachinga 27 4 NLP coaching proces 28

CIP - Katalo‘ni zapis o publikacijiUniverzitetna knji‘nica Maribor

371.213.3(035)

TURN[EK Mika~i}, MarijaVe{~ine tutorstva in coachinga pri tutorstvu : priro~nik za tutorje /

[avtorica priro~nika Marija Turn{ek Mika~i}]. - Jesenice : Visoka {olaza zdravstveno nego, 2008

1. Gl. stv. nasl.COBISS.SI-ID 60792065

Naslov priro~nika

Ve{~ine tutorstva in coachinga pri tutorstvu

Avtorica priro~nika

mag. Marija Turn{ek Mika~i}

Jezikovni pregled in realizacija

Zalo‘ba Pivec

Izdala in zalo‘ila

Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice

Odgovorna oseba

doc. dr. Brigita Skela Savi~, dekanja

Naklada

100 izvodov

KAZALO

4 Uvod4 Kaj je tutorstvo?4 Vloga tutorja4 Vloga tutorja kot coacha4 Mentor – tutor – coach5 Cilji seminarja5 Kompetence

6 1 Tutor in tutorec – prena{alec in sprejemnik kompetenc6 E-Tutor7 Tutor kot in{truktor, facilitator, moderator

10 Vloga tutorcev v tutorskem procesu11 Sodelovanje med tutorjem in tutorcem12 Cilji tutorstva kot procesa prenosa kompetenc

13 2 Tutorski proces13 Priprava na tutorski proces18 Tutorski na~rt19 Kompeten~ni na~rt20 Vodenje tutoring sre~anja22 Evalvacija posameznega tutorskega sre~anja in procesa

24 3 Osnove NLP coachinga24 Osnove NLP coachinga, temeljna naravnanost26 Coaching – osnovna pravila26 Pasti coachinga

27 4 NLP coaching proces28 Bistveno orodje tutorja kot coacha29 Rezultati coachinga za tutorca29 Tutor v vlogi coacha

30 5 Nove informacijske in komunikacijske tehnologije30 Tehnologija31 Kaj je Manhattan?

47 6 U~inkovita komunikacija v tutorskem procesu47 Komunikacijski model47 VAKOG zaznavanje in komunikacija49 Dober stik: PRLL strategija50 Sprejemanje in dajanje povratnih informacij51 Aktivno poslu{anje in opazovanje51 Poznavanje osebnosti za la‘ji in u~inkovitej{i prenos kompetenc54 Empatija – kompatija – simpatija54 Uporaba metafor55 Dajanje pravih in posamezniku prilagojenih navodil

56 7 Mo~ osebnega stila u~enja56 Zavedno in nezavedno58 U~enje kot u‘itek59 Individualno u~enje in svetovanje59 Timsko delo

61 8 Viri in literatura

stran

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

VEŠÎNE TUTORSTVA IN COACHINGA PRI TUTORSTVU

4

UVOD

Vzemimo besede kitajskega filozofa Lao Cea kot najbolj{i opis za tutorja:

“Vodja je najbolj{i,ko ljudje komaj vedo zanj.Ni tako dober, ~e ga nagovarjajo ali ga poslu{ajo.ê je vodja dober, ne govori veliko,ko pa je delo kon~ano in njegov cilj uresni~en,tedaj vsi re~ejo:

To smo naredili sami.”

KAJ JE TUTORSTVO?

Praksa tutorstva je zelo stara:

! splo{no je bila v uporabi v stari Gr~iji in v Rimu;! zabele‘ena pa je bila tudi v {e starej{ih tekstih;! skozi stoletja se je pojavljala in izginjala, vendar ni nikoli izginila.

Tutorstvo je danes proces podpore izobra‘evanju,v katerem tutor, ki je strokovnjak z izku{njami na dolo~enem podro~ju, prena{a:

! kompetence, ki jih ima,! izku{nje,! poznanstva,! koristne povezave na udele‘enca (tutorca) v tutoring procesu.

Vloga tutorja! je pomagati in svetovati;! sama beseda tutor izvira iz latin{~ine in pomeni varuh, skrbnik.

Vloga tutorja kot coacha

je pomagati tutorcem, da dose‘ejo ve~ v zasebnem in poslovnem ‘ivljenju;omogo~a jim la‘ji “dostop do lastnih virov”, ki jih potrebujejo za la‘je in enostavnej{e doseganjezastavljenih ciljev. Spodbuja jih h kreativnemu re{evanju problemov, k izpolnitvi svojih sanj.

Mentor – tutor – coachCoach pomaga ljudem dose~i ve~ v njihovem zasebnem in poslovnem ‘ivljenju.

Mentor je voditelj, u~itelj, vzgojitelj, moder in dobro misle~ svetovalec. Pri Homerju je bilMentor starej{i Odisejev prijatelj in vzgojitelj Odisejevega sina Telemaha.

Mentor s svojim zgledom prispeva, da oblikuje ali pozitivno vpliva na prepri~anja in vrednoteposameznika.

Tutor varuh, skrbnik.

Tutela: varstvo, skrbni{tvo.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


5

KERje danes v svetu dela in hitrih sprememb tutorstvo:

! enostaven,! prilagodljiv,! hiter,! poceni in! u~inkovit proces pridobivanja najrazli~nej{ih kompetenc, nas ne sme ~uditi, da njegov

razmah v zadnjem ~asu do‘ivlja tako neslutene razse‘nosti.

CILJI1. Seznanili se bomo z namenom in cilji tutorstva.

2. Spoznali bomo:

! kdo je tutor;! kak{na je njegova vloga pri tutorstvu in! kak{ne sposobnosti,! ve{~ine,! znanja in! kompetence mora imeti, da je pri svojem delu uspe{en.

3. Nau~ili se bomo:

! narediti tutorski na~rt;! voditi tutorsko sre~anje;! ovrednotiti napredovanje in uspeh tutorca;! u~inkovitih komunikacijskih strategij, ki jih bomo potrebovali pri svojem delu,

KOMPETENCE

Obvladali bomo naslednje tutorske ve{~ine:

1. Upravljanje, vodenje in tutorstvo posameznikov, u~nih skupin in skupinskih procesov;prepoznavanje mo~i osebnega stila u~enja za gradnjo samozaupanja in samospo{tovanja.

2. Uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter vedenje o tem, kakoorganizirati in voditi omre‘ni dogodek.

3. Komuniciranje – aktivno poslu{anje, motiviranje, prepoznavanje vedenjskih in drugihosebnostnih vzorcev, prepoznavanje samoomejitev, medkulturnih razse‘nosti in ovir,re{evanje problemov.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


6

1 TUTOR IN TUTOREC – PRENA[ALEC INSPREJEMNIK KOMPETENC

Tutor je tisti, ki z nasveti in pojasnili usmerja, vodi u~e~ega se pri u~enju.

Je strokovni svetovalec, ki u~e~e motivira za aktivnej{o participacijo v strokovnihrazpravah, spodbuja njihovo socializacijo preko interakcije z ostalimi u~e~imi in skrbiza pozitivno u~no klimo. Prizadeva si, da udele‘enec tudi prej neznana dejstva razume.Spremlja avtonomno u~enje. Vzpodbuja radovednost, ki jo vodijo formativni cilji.Spremlja rezultate v skladu s posameznimi nameni.

Tutor laj{a u~enje in je zato facilitator u~enja. Pri svojem delu upo{teva najbolj{o u~noklimo za dolo~eno skupino ali posameznika. Prispeva k pojasnjevanju in olaj{evanjuu~nih ciljev. Pospe{uje u~enje in spodbuja razvoj osebnih potencialov. Lahko tudi u~iv primeru, ko udele‘enec potrebuje podporo, ki bo vplivala na rast njegove osebnosti.Do izraza pride celovito uresni~enje osebnosti.

Oblikuje individualno pot za posameznika skladno z njegovimi potrebami.

Pogosto nastopa kot nadomestna »figura« klasi~nega u~itelja. Tutor praviloma nipredavatelj. Predavateljeva vloga je priprava gradiva, izvajanje seminarskih sre~anj inizpitov. Tak{en koncept omogo~a bolj individualen pristop pri delu s {tudenti.

Tutorje izbiramo po skrbno izdelanih kriterijih, med katerimi sta na prvem mestuveselje do dela z ljudmi in sposobnost motiviranja.

1.1 E-tutorVloga tutorja je izredno pomembna pri odprtem interaktivnem multimedijskem sistemuizobra‘evanja. Uspe{no online u~enje je odvisno od e-tutorja, ki poleg osnovnihtehni~nih znanj obvlada predvsem nove spretnosti elektronskega moderiranja pouka.

Za uspe{no online tutorstvo morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji:

! pedago{ki,! socialni,! organizacijski in! tehni~ni.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


7

Tutor ima v modelu {tudija na daljavo klju~no vlogo:

! {tudente spremlja;! organizira njihovo delo in! jih spodbuja pri {tudiju;! navaja jih na samostojno iskanje virov in! na prevzemanje odgovornosti za {tudij.

Od tutorja se pri~akuje, da bo imel: dovolj tehni~nega znanja in spretnosti za upravljanjez okoljem, da bo znal moderirati delo {tudentov v diskusijskih forumih in presoditi, kdajse aktivno vklju~iti v delo {tudentov, kako oblikovati povratno informacijo in bosodeloval pri ostalih interaktivnih komponentah predmeta.

Tutorji se usposabljajo v programu online usposabljanja, kjer se ve~ina prvi~ sre~az internetom kot z medijem pri izobra‘evanju. Za tutorje je izku{nja biti udele‘enecv izobra‘evanju prek interneta klju~nega pomena pri njihovem delu s {tudenti. [tudentilahko kontaktirajo tutorja individualno prek interne ali eksterne elektronske po{te aliz objavo vpra{anja v forumu.

Tutor {tudente spodbuja, da postavljajo vpra{anja v zvezi s {tudijsko snovjov forume, do katerih lahko dostopajo vsi, saj na tak na~in {tudenti prispevajo k boljintenzivni interakciji in sodelovanju.

[tudenti lahko pri~akujejo odgovor tutorja v roku 24 ur v obliki individualnegaodgovora ali komentarja na delo skupine.

Tutor v veliki meri prispeva k uspe{nosti {tudija in izbolj{avi rezultatov preverjanjaznanja.

1.2 Tutor kot in{truktor, facilitator, moderator

a) Tutor kot in{truktor

uporablja ob{irne vrste skrbno izdelanih gradiv.

Prevladujo~a obliko komunikacije je eden – proti mnogim zaradi ekonomi~nosti.

Tutor kot in{truktor:

! pripravi vaje,! utrjuje mre‘o za prena{anje gradiv,! uporablja so~asne in zaporedne komunikacije v skoraj enakih razmerjih.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


8

Tutor mora biti v stanju prirediti web strani in poznati oblike HTML, postopke FTP,poiskati linke in pou~iti o tem {tudente.

Tutorjeve osnovne sposobnosti morajo biti

! sposobnost spoprijemanja in predstavljanja vsebine te~aja s pomo~jo vpra{anj;! sposobnost oblikovanja tekstualnih in multimedijskih formativnih gradiv;! sposobnost vodenja in re{evanja tehni~nih problemov;! sposobnost temeljitega odkrivanja virov online in offline v kratkem ~asu {tudentom,

ki ne spra{ujejo;! sposobnost nudenja a‘urnih informacij.

V~asih se je potrebno obrniti na ekipo tutorjev z razli~nimi kompetencami, strokovnimiin tehni~nimi, kar je pomembno za nadaljevanje te~aja, ker ni vedno mo‘no najtitutorja, ki ima in uporablja kompetence na najvi{ji ravni.

b) Tutor kot facilitator

Meja med tutorjem in tutorci je prese‘ena iz oblike eden nasproti mnogim v oblikotutor nasproti posameznemu {tudentu, torej eden nasproti enemu, v glavnems pomo~jo e-maila.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


9

Za pravilen medsebojni vpliv je potrebno, da tutorci poznajo in upo{tevajo pravila zavedenje pri netu. (“netiquetto”).

Tutor lahko vodi 50–100 {tudentov s pomo~jo foruma in e-mailinga, nasprotno pa sepri komunikaciji eden nasproti enemu zmanj{a komunikacija na 20 {tudentov.

Zelo pomembno je, da tutor vzdr‘uje dober stik s tutorci.

Tutor mora biti sposoben

! postavljati prava vpra{anja v pravem ~asu;! opazovati;! poslu{ati in posredovati le, kadar je primerno;! nuditi ustrezen feedback (povratno informacijo);! kadar je nujno, podpirati in spodbujati aktivnosti tutorcev.

V tem primeru se didakti~ni model opredeli kot šlearner centered’ (osredinjen na{tudenta), fokus se premakne s tutorja na tutorca, teà aktivnosti tutorca naraste na70–80 %.

c) Tutor kot moderator/animator

Ta oblika pomeni celovito in resni~no skupnost med tutorjem in tutorci, kjerinterakcije potekajo na ravni mnogi z mnogimi.

Komuniciranje med {tudenti zavzame veliko ve~ prostora kot komunikacijas tutorjem: bolj kot nara{~a komunikacija med {tudenti, bolj se zmanj{ujekomunikacija s tutorjem.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


10

Kljub temu ostane naloga tutorja, da vzdr‘uje komunikacijo skupine na sprejemljiviravni, izogibajo~ se prepirom in priganjanju ali usmerjanju k argumentom z vpra{anji.Poleg tega mora biti sposoben ustvariti dru‘insko vzdu{je, da je udele‘encem udobno inprijetno in da med seboj sodelujejo.

Tutor mora biti sposoben

! odlo~ati o argumentih v razpravi;! dopustiti posredovanje o bistvenih stvareh;! spodbujati sodelovanje vseh udele‘encev;! vzpodbujati teko~o komunikacijo;! nuditi nove pobude in namige za razpravo;! ~e je potrebno, vzdr‘evati visoko motiviranost in! sodelovati pri vzpostavitvi medsebojnega zaupanja (varnega okolja) in vedrine.

Aktivnosti tutorja se lahko razdelijo na tri ravni: organizacijske, socialne inintelektualne.

Dober tutor mora biti sposoben kalibrirati svoje posege na vseh treh ravneh glede na tipte~aja in glede na trenutek izpeljave. [tevilo {tudentov, ki jih lahko tutor kot moderatorobvlada, je mnogo vi{je: od 100 do 200 udele‘encev.

Pomemben je medsebojni vpliv med ~lani virtualnega razreda; tutor ravna kotopazovalec, ki se odlo~i za posege le, kadar je potrebno.

Online aktivnosti lahko potekajo pri visoki stopnji kooperacije s posredovanjem takoimenovanega špeer tutoringa’,

Peer tutoring so oblike tutorstva, ki so izpopolnjene in ki v nekaterih primerihnadomestijo vlogo tutorja kot moderatorja. To je tutorstvo, ki je razporejeno znotraj isteskupnosti tutorcev.

Prisotni, da bi olaj{ali medsebojno sodelovanje in aktivnosti skupine, razdelijo u~ence vpodskupine od 7 do 10 oseb, ki pod vodstvom enega izmed njih, ki mu re~emokoordinator, z lahkoto dosegajo ve~je u~inke. En sam tutor lahko tako spremlja 10 do 12skupin (razredov).

1.3 Vloga tutorcev v tutorskem procesu

Tutorec ni le pasiven ~len procesa u~enja, temve~ sam posega vanj in ga preko soudele-‘enosti sooblikuje; gre za interaktivni model.

Sprejemanje in osvajanje znanja ne poteka individualno, temve~ skozi komunikacijoz drugimi.

U~enje je bolj aktivno in interaktivno, torej bolj u~inkovito.

Participacija je udele‘ba, sodelovanje tutorcev, ki se odvija na treh nivojih:

! udele‘ba preko informiranja ({irjenje znanja);! udele‘ba preko postavljanja mnenj, spodbud, napotkov (interni procesi oblikovanja

mnenja, odlo~itev, variant);! udele‘ba preko skupnega razvijanja idej in re{itev (eksterno oblikovanje mnenja,

re{evanje problemov, priprava odlo~itev).

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


11

Udele‘enci nove, osvojene vsebine razumejo, osvestijo uporabnost svojih znanj inspretnosti, razvijajo sposobnost re{evanja problemskih nalog in kognitivnih strategij.

U~no okolje je situirano, se nana{a na nek kontekst in omogo~a socialno participacijo.

Tak{en na~in u~enja predvideva tudi specifi~ne metode pou~evanja, kot so:

! modelling: u~itelj demonstrira in razlo‘i;! coaching: u~e~i preizku{ajo sami; u~itelj po potrebi svetuje, usmerja;! scaffolding: u~itelj po potrebi posreduje napotke;! fading: stopnjevanje samostojnega u~enja, samozaupanja, nadzora; pomo~i ni;! articulation: u~e~i artikulirajo miselne procese in strategije re{evanja problemov;! reflection: u~e~i vzajemno prediskutirajo u~ne procese, reflektirajo u~enje;! exploration: spodbuda k aktivnemu odkrivanju, samostojnemu re{evanju

problemov.

Pri kolaborativnem (sodelovalnem) u~enju z uporabo interneta se oblikuje neavtorita-tivno socialno okolje, kjer lahko u~e~i svobodno izmenjavajo svoje znanje in izra‘ajosvoja stali{~a.

Skupinska interakcija, nenehno sodelovanje z u~iteljem, asinhrona komunikacijas pomo~jo posebnih, v u~no okolje integriranih komunikacijskih orodij, omogo~ajosodelovalno u~enje in konstruiranje novih znanj.

1.4 Sodelovanje med tutorjem in tutorcem

a. Komunikacija in kolaboracija se obi~ajno ne razvijeta sami od sebe.

b. Vlogo spodbujevalca v interaktivnem procesu lahko prevzamejo u~e~i sami, vendarpod tem pogojem le-ta ni ciljno usmerjen in ne poteka v smislu konstruktivnegapridobivanja in oblikovanja znanja.

c. Zato je potrebno vpeljati {e en pomemben element v podporo u~inkovitemu u~enju,to je tutorja.

d. Uspe{no u~enje in e-u~enje sta odvisni od tutorja.

e. Tutor se mora zavedati vpliva novih tehnologij na u~enje, jih obvladati, bitinaklonjen delu z njimi in jih dovolj spodbudno predstaviti tudi u~e~im.

f. Najpomembnej{a vloga tutorja pa je oblikovanje in spodbujanje skupin in s temskupinskega dela.

a) Naloge tutorja so:

! planiranje dela z tutorcem ali skupino;! oblikovanje na~ina komunikacije;! izvajanje dela s tutorcem ali skupino, motiviranje;! pomo~ u~e~im pri doseganju cilja.

Toda potek dela ni ve~ izklju~no v njegovih rokah, temve~ ga v veliki meri dolo~ata u~e~isam in novi medij (IKT) zaradi druga~ne metodike (~isto online u~enje, kombinacijaonline in faz navzo~nosti), u~nega okolja (u~enje na daljavo) in u~nega medija (tehni~naplatforma).Gre za posebno u~no situacijo, v kateri je tutor precej omejen, saj ne moreneposredno vplivati na u~e~ega ali sam potek u~enja.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


12

Ker mora u~e~i veliko nadoknaditi s svojo samoiniciativnostjo in samomotivacijo, mututor omejitve, ki mu jih povzro~ajo nove metode in oblike u~enja, odpravi s pomo~jonovih komunikacijskih mo‘nosti, ki mu jih ponuja novi medij.

1.5 Cilji tutorstva kot procesa prenosa kompetenc

Tutor naj bi imel {tiri vrste kompetenc: metodi~no-didakti~no, medijsko-tehni~no,strokovno in socialno.

V ospredje vsekakor ne sme postavljati nove tehnologije, temve~ svojo socialno in~love{ko kompetenco.

Razvoj kompetenc:

! komuniciranje,! re{evanje problemov in konfliktov,! upravljanje s samim seboj,! u~inkovito prena{anje znanja na druge,! u~im se u~iti,! tutorstvo,! svetovanje,! vodenje,! coaching,! motiviranje sebe in drugih …

Tutorstvo je proces podpore izobra‘evanju, v katerem tutor, ki je strokovnjak z izku{-njami na dolo~enem podro~ju, prena{a kompetence, ki jih ima, izku{nje, poznanstva,koristne povezave na udele‘enca (tutorca) v tutoring procesu.

Vloge, ki jih »tutor« v tutorskem procesu igra, so razli~ne (tutor-in{truktor, tutor-facilitator, tutor-moderator, tutor-animator …), zato je nabor kompetenc, ki naj jihtutor ima, pester in raznolik.

Tutorjeve kompetence:

! pedago{ke (didakti~ne, usmerjevanje razprave, stimuliranje vpra{anj, fleksibilnostpri vodenju, karizmati~nost);

! socialne (oblikovanje prijateljskega vzdu{ja, pospe{evanje stikov, razvoj sodelovanjaskupine in razvoj sodelovalne atmosfere);

! vodstvene (priprava in planiranje delavnic, koordinacija aktivnosti, monitoring inevalvacija nau~enega in sodelovanja pri u~enju);

! nove informacijske in komunikacijske tehnologije (tehni~na oprema, ravnanjes programi, olaj{anje uporabe tehnologije).

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


13

2 TUTORSKI PROCES

2.1 Priprava na tutorski proces

! Z namenom, da bi ustvarila uspelo tutorsko sre~anje in premagala nekatere tehni~nein vsebinske ovire, potrebujeta tutor in tutorec nekatere pomembne osnovneinformacije.

! Te informacije vklju~ujejo:

" uvod v tehnike tutorskega procesa," u~ni stil in" strategije pri {tudiju.

a) Razumevanje, medsebojno zaupanje in spo{tovanje med tutorjem in tutorcempomembno izbolj{ajo dinamiko sre~anja.

Tutor uporablja primerne in razli~ne tutorske tehnike. Lahko izbira mednaslednjimi:

! razlaga in predavanje,! preverjanje razumevanja,! spra{evanje in poslu{anje,! skice in diagrami,! povzetki tutoria,! vzpodbude in pohvale,! molk,! naloge za tutorca,! priprava na tutorski process.

b) Razlaga in predavanje

! V~asih je potrebno razjasniti in pojasniti bistveno, kadar tutor ugotovi, datutorec le-tega ne razume.

! Razlaga tutorja naj bo jasna, kratka in pojasni naj le bistveno. Predava naj le, ~eje nujno potrebno.

! Pomembno je, da se tutor zaveda, da je tam zato, da predvidi mo‘nosti, kdajponuditi tutorcu da, le-ta najde in uporablja ustrezne vire, ki so mu narazpolago.

! V~asih to pomeni, da tutorec uporablja u~benik, svoj zvezek, opravljene teste,predhodne primere, pa {e kaj.

c) Preverjanje razumevanja

Zelo pomembno je, da tutor stalno preverja tutor~evo razumevanje. Ne domnevajte!Dogovorita se za za~etek lekcije. ê naj na primer tutorec nari{e hiperbolo, naj gatutor ne vpra{a: “Kje bo{ za~el?”

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


14

êprav je to dobro vpra{anje za preverjanje, ali tutorec dobro pozna stopnje pririsanju diagrama, je bolj{e, da ga vpra{ate: “Ali mi lahko pove{, kaj je hiperbola?”Zapomnite si, ne domnevajte, da zna. Za~nite prav na za~etku. Obstaja ve~ poti, kakopreveri{ tutor~evo razumevanje:

" za~nite z slovarjem;" bodite sigurni, da tutorec razume vso povezano terminologijo;" naj povzame, kar ste mu razlo‘ili;" preizkusite, ali tutorec razume pojme, ki sta jih odkrila skupaj;" tutorec vam mora razlo‘iti bistveno;" vpra{ajte tutorca, ali razume;" preverite s poskusnimi vpra{anji;" naj tutorec nari{e miselno sliko bistvenega.

Ko postavite vpra{anje, naj tutorec ne odgovori samo z da ali ne, temve~ ga spodbujajtek razmi{ljanju:

! “Kje bi midva lahko za~ela?”! “Kako bi raz~lenil ta problem?”! “Kak{na je definicija?”

Ko postavljate vpra{anje, sledite {tudentu:

! “Kaj bi se zgodilo, ~e bi bilo to, kar pravi{, res?”! “Kako si pri{el do tak{nega zaklju~ka?”! “Kaj je nasprotno od tega stanja?”! “Prav ima{. Odgovor na to vpra{anje je napa~en. Kaj bi bilo potrebno, da bi se to

uresni~ilo?”

Postavljajte odprta vpra{anja

d) Vpra{anja in odgovori

Najbolj pomembno je, da tutor vodi tutorca tako, da pri~akuje od njega razlage. Tookrepi pri tutorcu u~inek u~enja in pomaga tutorju, da spozna, kje bi bili lahkoproblemi.

Dva klju~na sestavna dela za uspe{no medsebojno sporazumevanje sta:

! postavljanje vpra{anj in! poslu{anje.

Primeri tehnike vpra{anj:

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


15

Preobrnite vpra{anje. Ponovite vpra{anje na nekoliko druga~en na~in. Preoblikujtbesedilo vpra{anja. Razdelite originalno vpra{anje na manj{e dele. Spremenitemodulacijo glasu, ko ponovite originalno vpra{anje.

Lahko je sli{ati, vendar je te‘je, kot si mislimo.

Poslu{anje je priu~ena ve{~ina. Pri normalnem pogovoru pravzaprav ne poslu{amodrugih. Sli{imo, kar re~ejo, vendar ne poslu{amo dovolj skrbno, kot da bi “bralimed vrsticami”.

ê ‘elimo biti u~inkovit tutor, se moramo koncentrirati na tisto, kar tutorec pravi.

Ali tutorec razume koncept? Ali lahko enostavno razlo‘i, ali mora v to vlo‘itiposeben napor? Ali nam njegova govorica telesa kaj pravi?

Z namenom, da dobimo pravilen odgovor na vpra{anja, moramo pazljivo poslu{atiin opazovati.

Primeri tehnike poslu{anja

e) Skice in diagrami

Za vizualnega {tudenta, kinesteta ali za podro~je, kot je znanost, morate uporabljatiskice ali diagrame, da vas {tudent bolje razume.

Mnogo la‘je je narisati strukturo atoma kot razlagati, kako je sestavljen.

Vizualni u~enci morajo videti, navadno na papirju, kar jim opisujete.

Za kinestete, ki se u~ijo, tako da delajo, sami ri{ejo itd., mora tutorec sam sebinarisati model ali diagram. Dejstvo, da si je izrisal diagram, bo okrepilo njegovou~enje.

f) Povzetki tutorca

! Med poslu{anjem spodbujajte tutorca, da si dela povzetke o tem, kaj je spoznalin odkril.

! ê je potrebno dolo~iti stopnje, ko i{~e re{itev, je nujno, da si jih v pravilnemvrstnem redu zapi{e v povzetku.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


16

! Ko je koncept jasen, naj tutorec s svojimi besedami povzame idejo.

! Ta enostavni povzetek vam bo pomagal, da boste lahko {li naprej na novo snov,sicer morate ostati {e v teko~i temi.

! ê je tutorcu te‘ko narediti povzetek, ostanite pri isti snovi tako dolgo, da mu bo{lo lahko od rok.

! Uporabljajte tehniko vpra{anj tako, da vodite tutorca k pravilnim odgovorom, ~eodgovarja v nepravilnem vrstnem redu.

! Med poslu{anjem spodbujajte tutorca, da si dela povzetke o tem, kaj je spoznal inodkril.

! ê je potrebno dolo~iti stopnje, ko i{~e re{itev, je nujno, da si jih v pravilnemvrstnem redu zapi{e v povzetku.

! Ko je koncept jasen, naj tutorec s svojimi besedami povzame idejo.

! Ta enostavni povzetek vam bo pomagal, da boste lahko {li naprej na novo snov,sicer morate ostati {e v teko~i temi.

! ê je tutorcu te‘ko narediti povzetek, ostanite pri isti snovi tako dolgo, da mu bo{lo lahko od rok.

! Uporabljajte tehniko vpra{anj tako, da vodite tutorca k pravilnim odgovorom, ~eodgovarja v nepravilnem vrstnem redu.

g) Vzpodbude in pohvale

Tutorec naj zapisuje svoje uspehe in napake. Tako se mu bo utrdil ob~utek zaizbolj{anje znanja.

Ko hvalite, bodite sigurni, da se izbolj{uje poznavanje snovi, ne da bi pri tem sledilipopolnemu znanju {tudenta.

Sledite nekaterim primerom:

Verbalnim

! “Dobro delo si opravil na podro~ju ________________!”! “Resni~no ti je {lo mnogo bolje pri ________________!”! “V{e~ mi je na~in, kako si to storil ________________!”! “Bolj{e je kot zadnji~.”! “Vidim, da si resni~no trdo delal. Ob~udujem tvoj trud, ki si ga vloìl.”! “Dobro je!”

Neverbalnim

! Poka‘ite veselje, presene~enje, nasmehnite se.! Priklonite se.! Dvignite palec.

Vzpodbude in pohvale pomagajo tutorcu, da se dobro po~uti pri {tudiju in da da ve~od sebe.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


17

h) Molk

Skupni nesporazum novih tutorjev je, da se mora tutorec VEDNO po~utiti udobno.V~asih “udobno” ni prava beseda.

Na primer: Postavite tutorcu vpra{anje. 8–10 sekund mine ne da bi odgovoril.Po~utite se neprijetno. Ali naj bi kaj rekli? Morda bi drugo vpra{anje spro‘iloodgovor?

Drugo vpra{anje ali celo pojasnilo bi lahko pomagalo, v~asih pa je bolje bitipotrpe‘ljiv, ker bo ~akanje na odgovor pomagalo, da bo {tudent odgovoril.

Vedno je te‘ko vedeti, koliko ~asa bo tutorec potreboval, da procesira informacijo.Upo{tevajte ~as za premislek in naj vas ne moti molk. V nasprotnem primeru sepo~utita slabo oba.

ê molk uporabljate var~no in le kadar je to najbolj primerno, se bo tutorec nau~ilmisliti kriti~no in bo postal bolj neodvisen in samostojen.

i) Naloge za tutorca

Napa~no je mi{ljenje, da dobrega tutorja vedno ~aka vrsta tutorcev, da pride do njih.

ê je tutorec navajen, da dela naloge in se u~i samo z va{o pomo~jo, obstajavpra{anje, kaj se bo zgodilo, ~e vas ni pri roki, da bi tutorcu razlo‘ili pred poukomali izpitom, ~esa ne ve.

Pomo~ tutorcu pomeni, da ga nau~ite uporabljati gradivo in druge vire in da razvijeprimerne u~ne strategije.

Ko ste tutorcu dopustili, da sam kontrolira proces in ga vzpodbudili, da zaupa samsebi in se zaveda, da je njegov u~ni stil dober, bo lahko delal samostojno.

Kako boste to dosegli:

! naj ima tutorec v rokah svin~nik, ne vi;! naj tutorec poi{~e informacijo v knjigi;! naj tutorec nari{e diagram;! naj tutorec presodi, ali so odgovori pravilni;! naj tutorec uporablja mi{ko, ~e sta oba za ra~unalnikom.

Del u~nega procesa lahko tutorca:

! frustrira,! lahko poteka napa~no,! lahko poteka prepo~asi.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


18

ê boste vse sami pokazali svojemu tutorcu, je vsak uspeh va{, ne pa njegov.

Vodite le smer njegovega razmi{ljanja, ne razmi{ljajte vi namesto njega. Bolj kot postaneneodvisen, bolj{i tutor ste.

2.2 Tutorski na~rtTutorski na~rt glede na specifi~no skupino tutorcev vsebuje:

a) organizacijsko podporo,b) didakti~no podporo,c) tehni~no infrastrukturo,d) proces u~enja,e) podporo uporabnikom,f) vrednotenje in ocenjevanje znanja.

a) Organizacijska podpora obsega:

! namen in strukturo izobra‘evanja,! pripravo u~nih gradiv in distribucijo,! strokovne kadre za podporo in pomo~ u~iteljem in u~encem,! spremljanje uspe{nosti ter! infrastrukturo v o‘jem pomenu.

b) Didakti~na podpora:

! metode in oblike pouka na daljavo,! pedago{ko-psiholo{ke zahteve in! faktorji u~enja na daljavo,! strategije didakti~nih pristopov,! didakti~ne in pedago{ko-psiholo{ke zahteve oblikovanja gradiv,! individualizacija in diferenciacija,! morebitni problemski pouk,! nazornost itd.

c) Tehni~na infrastruktura:

! telekomunikacijske in! informacijske re{itve za izvedbo izobra‘evanja in komunikacijo med udele‘enci,! strojna in programska orodja za pripravo izobra‘evalnih gradiv.

d) Proces u~enja:

! posredovanje znanja na na~ine, ki odpravljajo ~asovne, prostorske in individualneovire pri u~enju.

e) Podpora uporabnikom:

! podpora v u~nem procesu, npr. svetovanje ali tutorstvo,! uvajalne aktivnosti,! izobra‘evanje uporabnikov in naro~nikov,! administrativna in tehni~na podpora.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


19

f) Tutorski na~rt glede na specifi~no skupino tutorcev vsebuje:

Vrednotenje in ocenjevanje znanja:

! kot formalno ocenjevanje ali! za na~rtovanje ustreznih nadaljnjih u~nih korakov in! spremljanje uspeha izobra‘evanja.

2.3 Kompeten~ni na~rt

a) Kaj so kompetence tutorca?

To so tiste lastnosti, ki tutorcu omogo~ajo uspe{no in u~inkovito pridobivanje novihspoznanj za {olo ali delo.

Mednje {tejemo: osebne lastnosti, sposobnosti, znanja, ve{~ine, vrednote, vedenjskeoblike, motivacijo, samopodobo, socialno vlogo.

b) Pomen kompetenc za tutorca:

To so atributi, pomembni, da usposobimo tutorca, da bo lahko opravil dolo~eno deloin sredstva, s katerimi bo prilagajal svoj na~in delovanja organizacijski kulturi, teromogo~ajo ujemanje kompetenc tutorca s kulturo in vrednotami organizacije.

c) Izbor kompetenc tutorca:

! avtonomno delovanje,! interaktivna uporba orodij,! delovanje v socialnih skupinah

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


20

d) Ponderiranje kompetenc

Pomembna je ustrezna kombinacija specifi~nih in klju~nih kompetenc.

2.4 Vodenje tutoring sre~anja

Tutor ima klju~no vlogo: {tudente spremlja, organizira njihovo delo in jih spodbuja pri{tudiju, navaja jih na samostojno iskanje virov, na prevzemanje odgovornosti za {tudij.

Tutor s svojim tehni~nim znanjem in spretnostmi upravlja z okoljem, moderira delo{tudentov v diskusijskih forumih in zna presoditi, kdaj se aktivno vklju~iti v delo{tudentov, kako oblikovati povratno informacijo in sodelovati pri ostalih interaktivnihkomponentah predmeta.

[tudenti lahko kontaktirajo mentorja individualno prek interneta ali eksterneelektronske po{te ali z objavo vpra{anja v forumu.

Tutor {tudente spodbuja, da postavljajo vpra{anja v zvezi s {tudijsko snovjo v forume,do katerih lahko dostopajo vsi, saj na tak na~in {tudenti prispevajo k bolj intenzivniinterakciji in sodelovanju.

[tudenti lahko pri~akujejo odgovor mentorja v roku 24 ur – v obliki individualnegaodgovora ali komentarja na delo skupine.

Tutor skrbi za aktivno in osrednjo vlogo {tudenta v {tudijskem procesu (learner-directed training, self-study, independent learning).

Tutor pojasnjuje:

! vlogo {tudijskih pripomo~kov v procesu u~enja (packaged training, resource-basedtraining);

! pro‘nost metod (flexistudy);! potek komuniciranja po po{ti (correspondence study) itd.

Pri tutoringu je zelo pomembno kombiniranje teorije z prakso; osnovni principipou~evanja temeljijo na stalnem povezovanju z delovno prakso poklicnih profilov, zakatere programi izobra‘ujejo.

Oblikovanje modela {tudija temelji na sodelovalnem u~enju. Tak{en pristop upo{tevazmo‘nostmi novih tehnologij, poudarja usmerjenost k u~e~emu in omogo~a, da u~enjepoteka v nekem kontekstu in je povezano s prakso.

Pedago{ki pristop ne temelji na sami teoriji. Pri oblikovanju modela se osredoto~imopredvsem na to, kako uspe{no in u~inkovito bodo {tudenti lahko dosegali cilje programain kak{ni bodo ti rezultati v primerjavi s tradicionalnim {tudijem.

Zaradi stalnega dopolnjevanja teorije s prakso {tudijski proces ni povsem predvidljivoz. ne sledi neki linearni liniji. Zaradi tega mora biti izbrani pristop fleksibilen inodra‘ati realnost u~nega okolja in mora biti primeren za u~no okolje za specifi~no ciljnoskupino in ne za hipoteti~ne namene testiranje modela.

Uspe{nost u~nega programa merimo s tem, kako so u~e~i usvojili nova znanja inspretnosti in jih bodo zmogli prenesti v delovno prakso.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


21

Oblikovanje modela je v veliki meri odvisno od ciljne skupine, njenega predznanja intehni~ne opremljenosti. Nepoznavanje ciljne skupine in postavljanje tehni~nih re{itevpred dejstvo, da gre pri {tudiju na daljavo v prvi vrsti za pedago{ki proces in nedemonstracijo tehnolo{kih dose‘kov, lahko ogrozi izvedbo {tudijskega procesa prekinterneta. Osnovni prednosti {tudija prek interneta sta njegova ve~ja dostopnost infleksibilnost.

Zaradi teh prednosti moramo pri oblikovanju modela {tudija na daljavo minimiziratiodvisnost izvedbe {tudija od zunanjih dejavnikov: hitrosti internetnih povezav inzmogljivosti posameznikovega ra~unalnika.

Interakcija pri posameznih predmetih je ve~dimenzionalna. [tudenti so v interakciji:

! s {tudijsko vsebino in u~nimi viri

" integrirane povezave do spletnih virov," ra~unalni{ke prezentacije," testi za samopreverjanje," slovar~ek, koledar~ek …

! s kolegi

" skupinske diskusije," debate," skupinsko delo po principu one-to-one, one-to-many, many-to-many;

! s tutorjem

" povratna informacija o individualnem napredovanju in napredovanju skupine," povratna informacija o nalogah," individualni prispevki;

! s predavateljem" povratna informacija o izpitih;

! z referatom za {tudentske zadeve in timom {tudija na daljavo;! s tehni~nim administratorjem.

2.5 Evalvacija posameznega tutorskega sre~anja in procesa

2.5.1 Kaj je evalvacija?

Evalvacija je proces, s katerim raziskujemo uspe{nost in izku{nje na{ih u~encev priu~enju,

Z evalvacijo lahko spoznamo vrstni red razli~nih in koristnih informacij za oblikovanje,planiranje in vgradnjo bodo~ih tutorskih sre~anj in te~ajev.

Evalvacija vklju~uje:

! merjenje uspe{nosti u~enja;! spoznavanje problemov, ki so se zgodili med u~enjem, iskanje re{itev;! izbiranje novih virov in na~inov za uporabo pri nadaljnjem u~enju,! analiziranje vseh gradiv, ki so nastala med u~enjem za razvoj novih oblik,! iskanje gradiv, ki najbolj ustrezajo.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


22

Formativna, sumativna in integrativna evalvacija:

Formativna evalvacija pomeni prilagoditev vsebine na podlagi takoj{nje povratneinformacije z namenom, da bi izbolj{ali vsebino na podlagi {tudentovih izku{enj inu~iteljevih virov.

Sumativna evalvacija vklju~uje dolgoro~no oceno o u~inkovitosti inovacije z re{itvijo,ki jo najdemo ob koncu te~aja ali modula.

Integrativna evalvacija vsebuje raziskovanje inovacije kot dela celovite izku{nje u~enjain vklju~uje povratno informacijo o tem, kako inovacijo ~imbolj u~inkovito integrirativ u~ni proces.

2.5.2 Ocenjevanje in preverjanje znanja

Ocenjevanje in preverjanje znanja je pomemben motivacijski dejavnik (Fisher, 1999).Pomembno je, da so na~ini ocenjevanja in preverjanja znanja razli~ni in se pojavljajov razli~nih fazah izvajanja predmeta (ibidem): od alternativnih pristopov kot so samo-preverjanje, samoocenjevanje, ocenjevanje kolegov do skupinskega ocenjevanja.

Kriteriji ocenjevanja morajo biti jasni in vklju~eni v navodila za delo, tako da u~e~i vedo,kak{na so pri~akovanja u~itelja oz. tutorja.

S testi za samopreverjanje znanja dobijo {tudenti povratno informacijo o doseganjuciljev v numeri~ni obliki in {e z razlago napa~nih in pravilnih odgovorov.

[tudent takoj ve, kak{en bi moral biti pravilen odgovor oz. ima na podlagi razlagepravilnega odgovora vpogled v {ir{i kontekst predmetnega podro~ja.

Testi za samopreverjanje znanja so tako namenjeni tudi utrjevanju znanja. Pri testih zasamopreverjanje je potrebno veliko pozornosti nameniti oblikovanju vpra{anj inzagotoviti mo‘nost preverjanja doseganja ciljev na razli~nih nivojih: tudi sposobnost{tudentovega razumevanja, analiziranja, sintentiziranja in vrednotenja nau~enega.

Povratno informacijo o doseganju ciljev posreduje {tudentom tudi tutor na podlagipreglednega testa, ki je lahko simulacija izpita. Z individualno oceno da vsakemu{tudentu smernice za nadaljnjo pripravo na izpit.

Naslednja stopnja dajanja povratne informacije je izpitni rezultat, ki ga po izpituanalizira predavatelj in posreduje {tudentom. [tudenti imajo tudi mo‘nost individualnihkonzultacij o izpitnem rezultatu po elektronski po{ti.

Orodja za evalviranje:

Vpra{alniki za povratno informacijo o u~inkovitosti tutorstva in u~nega procesa.

Online razprave: da bi izzvali reakcije {tudentov na online tutorstvo ter oblikovanje ininterpretacijo vpra{alnikov in odgovorov.

Analize razprav: ocenitev stopnje sodelovanja med tutorjem in tutorcem.

Sledenje uporabniku: zbiranje objektivnih podatkov, frekvenca udele‘be, njeno trajanjein uporabo virov.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


23

2.5.3 Stopnje za planiranje in uporabo rezultatov evalvacije

Uporabljamo 9 klju~nih stopenj pri planiranju in vgradnji rezultatov evalvacije:

! Jasno ugotovite namen evalvacije.! Ugotovite namen in interes uporabnikov.! Ugotovite klju~na vpra{anja.! Poi{~ite ustrezno evalvacijsko metodologijo.! Poi{~ite kriterije za ocenjevanje.! Zberite podatke.! Izberite metodo analize podatkov.! Analizirajte podatke.! Predstavite ugotovitve.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


24

3 OSNOVE NLP COACHINGA

3.1 Osnove NLP Coachinga, temeljna naravnost

Coaching je ne-psihoterapevtska, stalna interakcija med coachem in klientom(svetovancem), v kateri klienta podpiramo pri doseganju smiselnih ciljev na osebnemin poslovnem podro~ju.

To omogo~amo z besedno in nebesedno komunikacijo (npr. z vpra{anji, premisleki,razlagami, zgodbami, metaforami, nalogami, usmerjeno pozornostjo, vajami itn.).Med celotnim svetovalnim procesom klient poglobi nau~eno, izbolj{a svoje dose‘kein pridobi na kakovosti ‘ivljenja.

Mednarodna federacija trenerjev (International Coach Federation) opredeljuje profe-sionalni coaching kot nenehen proces, ki ljudem pomaga dose~i izjemne rezultate v‘ivljenju in poslu. Skozi proces coachinga ljudje poglobijo svojo sposobnost za u~enje,pove~ajo svojo uspe{nost in izbolj{ajo kakovost svojega ‘ivljenja.

Coaching je interaktiven proces, ki posameznikom in organizacijam pomaga, da sehitreje razvijajo in dosegajo bolj zadovoljive rezultate. Na podlagi coachinga posamez-niki/podjetja dosegajo vi{e cilje, so dejavnej{i, sprejemajo bolj{e odlo~itve in ustvarjal-neje uporabljajo svoje naravne notranje vire in sposobnosti.

Profesionalni coachi so izurjeni, da poslu{ajo in opazujejo, prilagajajo svoj pristoppotrebam posameznikov oziroma podjetij in jim pomagajo odkriti lastne re{itve instrategije.

Vodje, ki obvladajo ve{~ine coachinga, so prepri~ani, da so njihovi zaposleni ustvarjalniin imajo velik potencial. Zavedajo se, da je delo vodje zagotavljati podporo, da zaposlenirazvije svojo ustvarjalnost, ve{~ine in notranje vire, ki jih ‘e ima. Vodja zagotavljapovratne informacije in objektivno perspektivo, zaposleni pa je odgovoren, da dose‘erezultate, ki so ekolo{ki oziroma ne{kodljivi zanj in za podjetje.

Nekatera podjetja najamejo coacha, ko za~nejo nov projekt ali novo dejavnost, ko natrg uvajajo nov produkt ali novo storitev, reorganizirajo organizacijsko kulturo, ko sozaposleni pred spremembo poklicne poti, ko ‘elijo ponovno ovrednotiti ‘ivljenjskeodlo~itve, ali pa so preprosto pripravljeni uspeti v svojem osebnem in poklicnem‘ivljenju. Druga podjetja ‘elijo konstanten stik s coachem in investirajo v razvijanjeve{~in coachinga svojih vodij.

V podjetjih je coaching znan predvsem kot poslovni coaching. Vodilni imajo svojegaosebnega coacha, ki jim pomaga dosegati uspehe v stroki.

NLP coach je program, ki ga predstavljamo kot u~inkovito komunikacijsko in motiva-cijsko orodje za time in podjetja. Posameznike usposabljamo, da si med seboj zastavljajopozitivna in v prihodnost usmerjena vpra{anja. Dobro oblikovana pozitivna vpra{anja,v nasprotju s kriti~nimi pripombami, lahko pomagajo timu, da ustvari izjemne in trajnespremembe v medsebojnih odnosih, sinergijo in skupinski duh. Posamezniki do‘ivljajove~je zadovoljstvo pri delu, to pa postane manj stresno in u~inkovitej{e.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


25

Razlika med pojmi svetovalec, coach, konzultant, psihoterapevt, mentor, prijatelj:

Counsellor (svetovalec):

" i{~e re{itve in jih tudi ponuja;" strategija: ne uporablja vseh zaznavnih polo‘ajev (asocirano, disocirano, emapatijo;" daje recepte.

Coach:

" spra{uje – postavlja primerna vpra{anja;" poslu{a;" uporablja zaznavne polo‘aje;" verjame v to, da lahko probleme razrahlja{ (ne razre{uje{);" osredoto~en je na klienta in je v empatiji z njim;" strategija-tehnike, pogovor;" individualno delo;" pozoren na jezikovne vzorce klienta;" uporablja bolj Miltonov jezik;" klient sam i{~e odgovore;" prilagojen klientu;" usmeritev v prihodnost – kako od sedaj dalje druga~e;" ima procesno znanje;" usmerja s vpra{anji;" spodbuja;" doseganje lastnih potencialnih ciljev

Counsaltant (konzultant):

" daje informacije in planira re{itve v sodelovanju s klientom;" poslu{a, spra{uje, zapisuje zaklju~ke;" uporablja meta vpra{anja, da dobi informacije;" osredoto~en je na problem in njegovo re{itev.

Psychotherapist (psihoterapevt):

" i{~e vzroke v preteklosti (otro{tvu);" podo‘ivlja{ z namenom, da bi razumel in razre{il travme;" spodbuja k izra‘anju ~ustev;" strategija-pogovor;" pogosto so v terapijo vklju~eni drugi pomembni vpleteni.

Mentor (mentor):

" mo~ avtoritete, znanja;" ima vsebinsko znanje;" usmerja, daje navodila po korakih;" postopek, kako predajati znanje, je ‘e znan;" svoje znanje prene{a na mentorca;" skupaj i{~eta re{itve;" mentorec se u~i.

Friend (prijatelj):

" te razume;" ‘eli ti pomagati in ti s tem dela medvedjo uslugo.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


26

3.2 Coaching – osnovna pravila

Strate{ki postopek pri coachingu

" 80–90 % ~asa zavzema zbiranje informacij;" postavljanje odprtih vpra{anj;" dajanje primerov n" priklic virov mo~i;" iskanje vzorcev;" prepoznavanje vzorcev;" utilizacija (uporaba) vzorcev;" ustvarjanje mo‘nosti;" iskanje novih idej;" omogo~anje mo‘nosti, da klient sam najde odgovore in re{itve;" izogibanje dajanju nasvetov;

Uporaba klientovega modela sveta.

3.3 Pasti coachinga

Suvereno upravljanje s pastmi coachinga

" svetovanec je v vlogi potro{nika;" klient je bil poslan na coacing;" klient pri~akuje strokovnjaka za svoje podro~je;" klient pri~akuje nekoga, ki je mlaj{i, starej{i, bolj zabaven, resen, mo{ki / ‘enska,

psiholog, MBA-jevec itd.;" coaching se odvija prehitro/ traja predolgo;" klient ne ve, kaj ho~e;" projekcije;" prenosi.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


27

4 NLP COACHING PROCESCoach je v stanju, polnem virov mo~i: uptime (navzven obrnjena pozornost), pro‘nost(pro‘nej{i od klienta), sistem prepri~anj po aksiomih NLP.

1. Dober stik (Rapport)

2. Priprava (Setting): ustvarjanje primernega, spodbudnega okolja za coaching,preverjanje soglasja in privoljenja klienta, preverjanje pri~akovanj.

3. Dogovor o ciljih. Oblikovanje ciljev klienta po kriterijih SMART.

4. Zbiranje informacij

" 80–85 % ~asa in dela pri intervencijah z NLP je namenjenih zbiranju infor-macij.

" Osredoto~anje na ~utno konkretno raven vsebin le toliko, kot jepotrebno.

" Ne racionaliziramo, temve~ emocionaliziramo. VAKOG" Uporabljamo metamodel jezika." Prepoznamo strukturo klienta (Kak{en je njegov model sveta?)." Poi{~emo strategije, vzorce, sproìlce in zaporedja." “Teach me to be you” (Aksiom: Vsakdo deluje po svojih najbolj{ih mo~eh.)." Problem opazujemo na vsaki logi~ni ravni Diltsove piramide.

5. Uporabimo NLP tehnike

" Ciljno orientirano delovanje, okvir “kot da bi”. Kaj {e manjka za re{itevproblema? Kaj jo ovira?

" Spodbudne, pozitivne, upanje zbujajo~e predpostavke." Nadzor damo klientu, on opravi delo." Tehnike sidranja (npr. prenos virov mo~i)." Tehnike podmodalnosti (npr. sprememba doìvljanja itn.)." Generativne tehnike (pogajalski modeli, strategije, preokvirjenje itn.)." Po potrebi tudi pri tem nadaljnje zbiranje informacij.

6. Ekologija

7. Korak v prihodnost

8. Test: Je problem zdaj re{en? Najdena re{itev?

Coaching procesPriprava (Setting)

Setting pomeni ustvarjanje primernega okvirja za svetovanje, ustvarjanje pogojev,izogibanje presene~enjem in motnjam, ustvarjanje jasnosti. Dolo~imo:

! kraj sre~anja,! trajanje sre~anja,! trajanje svetovanja,

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


28

! postopek,! samoodgovornost za spremembo,! naloge med sre~anji,! izvedbo mentalnih vaj,! pla~ilo,! korak v prihodnost,! test.

4.1 Bistveno orodje tutorja kot coacha je postavljanje pravihvpra{anj

! Niso vsa vpra{anja primerna za coaching.! Vpra{anja, ki so usmerjena na probleme in napake ter kritiko, niso primerna.! Kak{en problem imate?! Kako dolgo ga ‘e imate?! Kdo je kriv?! Kaj je narobe z vami?! V ~em je problem?! Zakaj ga {e niste re{ili?

Katera vpra{anja so primerna?

Odgovor je preprost: primerna so u~inkovita vpra{anja, vpra{anja, usmerjena k cilju(misliti pozitivno in naprej):

! Kaj ‘elite?! Ali ste ‘e kdaj dosegli kaj podobnega?! Kak{ne vire imate na voljo?! Kak{en na~rt ‘elite narediti?! Kaj sledi?! Vpra{anja po “meta modelu” (specifi~na in ~lenjenje navzdol):! Kaj natan~no mislite z ... ?! Kdaj natan~no ‘elite, da ... ?! Kaj natan~no naredite, ko ... ?

Vpra{anja po “Miltonovem modelu” (nejasna, sugestivna in ~lenjenje navzgor):

! Kaj vam bo to prineslo?! Kaj (pri tem) je za vas pomembno?! Kako lahko to zlahka naredite?! [e kaj?

Odprta vpra{anja

Tak{na vpra{anja, ki so usmerjena k cilju, tutorca usmerijo v pozitivno razmi{ljanje, gaspodbudijo k raziskovanju sebe.Tako tutorci iz lastnih notranjih virov mo~i pridobijo vpogled v ‘ivljenjske re{itve, ki jimsledijo ali pa tudi ne, ~e se tako odlo~ijo.

Pri raziskovanju se tutorci dotaknejo vseh ravni svoje osebnosti, tako prepri~anj invrednot ter strategij in identitete, ter ugotavljajo, kak{ne so skladnosti medposameznimi ravnmi.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


29

4.2 Rezultati coachinga za tutorca

! Coaching spro‘i pri tutorcu intenzivno osebno preobrazbo, ki jo le-ta prenese vokolje, kjer dela in ‘ivi.

! S pomo~jo tutorja postane notranje {e mo~nej{i, navzven pa prilagodljiv inuspe{nej{i.

! Pripravljen je prevzemati vse ve~ odgovornosti za svoje ‘ivljenje, delo inkariero.

! Pridobi u~inkovite ve{~ine za uspe{no komunikacijo s seboj in drugimi.! Ker se bolj pribli‘a sebi, se je sposoben tudi bolj pribli‘ati drugim.! Zato ustvarja bolj{e odnose in razvije ve~ji posluh za potrebe sodelavcev in strank.

4.3 Tutor v vlogi coacha

! Uspe{no izvaja coaching pi tutorstvu.! Postavlja dobra coaching vpra{anja.! Razume, zakaj je poslu{anje pomembnej{e od govorjenja.! Uporablja komunikacijske ve{~ine za u~inkovito tutorstvo.! Bolje vidi, sli{i, ob~uti (~utna ostrina).! Pozitivno motivira skupino tutorcev na podlagi empatije.! Ustvarja skupinski duh s preprostimi sredstvi.! U~inkovito komunicira.! Gleda v prihodnost in ne v preteklost.! Dovoli tutorcu, da “sam” pride do rezultatov.! Obvladuje osebni odnos s tutorcem in prepusti tutorcu popolno avtonomijo in

odgovornost.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


30

5 NOVE INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKETEHNOLOGIJE

5.1 Tehnologija

Procesna strojna oprema

! ra~unalni{ka oprema! operacijska okolja

Bistven del informacijsko tehnolo{ke podpore izobra‘evanja je t.i. integriranoprogramsko okolje za e-izobra‘evanje. Najve~krat govorimo kar o {koljki ali platformi zae-izobra‘evanje. V zadnjem ~asu se konkretna re{itev najve~krat ozna~uje kot portal.

[ir{a definicija portala za e-izobra‘evanje je: “Tisto spleti{~e, ki ponuja u~encu aliorganizaciji robusten in strukturiran dostop do u~nih virov.” Bolj poljudno lahkore~emo, da portal za e-izobra‘evanje nudi celovito informacijsko podporo vsemizobra‘evalnim procesom.

Iz funkcionalnega vidika je celovita ponudba e-izobra‘evanja sestavljena iz treh klju~nihelementov:

! vsebine,! tehnologije in! storitev.

Tehnologija predstavlja:

a. Infrastrukturo – internet, intranet in hibridne platforme, pripomo~ke za “online”dostop, uporabni{ke vmesnike ter mo`nosti personalizacije dostopa,

b. Sisteme za upravljanje izobra‘evalnih vsebin – upravljanje izdelave, objave,sestavljanja, sledenja in distribucije izobra‘evalnih vsebin.

c. Sisteme za upravljanje izobra‘evanja – re{itev za planiranje, dobavo in upravljanjevseh u~nih dogodkov ter sisteme za vodenje u~encev in sledenje njihovemunapredku, tudi mo‘nosti integracije razli~nih virov in sistemov ipd.

d. Tehnologije u~enja in pou~evanja – potek tutorstva, klepetalnice, forumi, vodenediskusije, seminarji, virtualne u~ilnice ipd.

e. Vsebina je neposreden prispevek k ustvarjanju, mo‘nostim in uporabi kapitalaznanja. Poleg “klasi~ne” vsebine in objavljenih u~nih gradiv se pojavljajo t.i.generi~ne vsebine e-izobra‘evanja (razli~ni dogodki, povezave, napotki, multimedij-ski in interaktivni viri).

Pred izbiro (ali razvojem) sistema, ki bo podpiral e-izobra‘evanje, moramo vedeti inpoznati:

! kako bo izobra‘evanje organizirano;! kak{ne so njegove funkcije;! hkratno izvajanje izobra‘evalnih modulov;! komunikacijska orodja;! orodja za pripravo testov;! kako je z njegovim administriranjem,;! s kompatibilnostjo z eventualnimi obstojecimi re{itvami in! mo‘nostjo prilagajanja ter nadgradnje sistema.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


31

Okolje Manhattan oblikovanje virtualnega u~nega prostora in multimedijskih gradivpomembno vpliva na uspe{nost in u~inkovitost {tudija v virtualnem u~nem okolju.

5.2. Kaj je Manhattan?

Manhattan je komunikacijski sistem, ki omogo~a u~iteljem, da pou~ujejo in {tudentom,da {tudirajo. Uporabi se lahko kot dopolnilo k rednemu pouku v u~ilnicah ali kotpodpora pri IND.

Sistem je instaliran na stre‘niku, medtem ko je za uporabnike viden kot spletna strans pomo~jo spletnega brskalnika.

Razen ra~unalnika z dostopom do interneta, potrebujete {e uporabni{ko ime in geslo, kivam ga dodeli tutor, in ga ob prijavi v u~ilnico vnesete v zato pripravljen obrazec naspletni strani.

5.2.1 Okolje Manhattan

Kot u~itelj lahko v sistemu:

! objavite obvestila, zapiske predavanj, interaktivne naloge in spletne strani;! dajete naloge va{im {tudentom, sprejemate re{ene naloge in dajete {tudentom

povratne informacije;! izmenjujete zasebna sporo~ila s svojimi {tudenti;! vodite razprave z celotno u~ilnico {tudentov ali lo~eno po skupinah;! seznanjate uporabnike z dose‘enimi ocenami;! vodite klepet v ‘ivo v okviru u~ilnice.

Kaj potrebujete za uporabo sistema?

! Instalirano u~ilnico na stre‘niku,! ra~unalnik! povezavo z internetom,! spletni brskalnik.

Uporabna programska oprema

Razen na{tetega, kar predstavlja nujno potrebno opremo, je dobro imeti {e nekajprogramske opreme na svojem ra~unalniku.

Manhattan omogo~a komuniciranje z dodajanjem priponk osnovnim sporo~ilom.

Priponke so lahko izdelane s pomo~jo razli~nih programov, kot npr. word, excel itd.S pomo~jo excela lahko v Manhattanu objavite pregled ocen, tako da vsak od {tudentovvidi le vrstico s svojimi ocenami. V u~ilnici je mo‘no objaviti spletne strani in multi-medijske materiale z uporabo odgovarjajo~ih aplikacij.

Na~ini komunikacije

Uporabniki Manhattana lahko v isti u~ilnici med seboj izmenjujejo sporo~ila.Najbolj enostavna oblika sporo~ila je tekst, ki ga natipkamo v ustrezni obrazec, podobnokot pri uporabi e-po{te. K osnovnemu sporo~ilu je mogo~e pripeti do 20 sporo~il neglede na format ali velikost sporo~ila.

S pomo~jo worda lahko npr. pripravite u~no snov in jo kot priponko osnovnemusporo~ilu objavite v u~ilnici, kjer jo lahko va{i {tudentje vidijo in si jo nalo‘ijo na svojra~unalnik.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


32

Prav tako lahko {tudentje re{ijo nalogo in vam jo kot priponko po{ljejo v oceno.

Glede na to, da je v wordu mo‘no vstaviti slike, tabele in risbe, bo word najpogostejezadostoval za uspe{no delo s {tudenti.

Podobno lahko pripnete powerpoint datoteke, slike, pdf (Adobe Acrobat) datoteke,rtf datoteke, real audio datoteke, mpg (audio) datoteke itd.

Ko uporabnik klikne na povezavo, ki predstavlja va{o datoteko, spletni brskalniksamodejno nalo‘i ustrezen program za ogled datoteke. Iz navedenega sledi, da jesporo~ilo lahko preprost tekst ali 60-minutni video v real media formatu.

Uporaba spletne u~ilnice Manhattanhttp://qube.d-ddm.mb.edus.si/users/navodila/

Zna~ilnosti

Manhattan je prosto dostopen odprto kodni, zmogljiv komunikacijski sistem, dosegljivpreko spleta. Omogo~a vodeno izobra‘evanje na daljavo. Uporaba je preprosta.

Kaj omogo~a uporabnikom?

Uporabo elektronske po{te v okviru sistema, objavo izobra‘evalnih na~rtov, urnikov,obvestil, ocenjevanje, preverjanje znanja, klepet, osebne predstavitve, izpolnjevanjeanket, statistiko aktivnosti ter komuniciranje med uporabniki. u~ilnice

Potrebno znanje in spretnosti

V koliko znate brskati po spletnih straneh, boste lahko brez te‘av delali v spletni u~ilnici.V ospredje prihaja timsko delo. Potrebno se je dosledno dr‘ati zastavljenega na~rta dela.

Razli~ni pristopi v spletni u~ilnici

Uporabniki so lahko v~lanjeni v ve~ u~ilnic. V u~ilnici je lahko hkrati ve~ u~iteljev. Enu~itelj lahko pou~uje v ve~ u~ilnicah.

Novi pristopi v spletni u~ilnici

U~itelj ne predava; u~na gradiva objavi na spletnih straneh. Poudarjena je vloga u~iteljakot moderatorja in organizatorja. Usmerja in vzpodbuja {tudente pri doseganju ciljev.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


33

Dijaki re{ujejo naloge, manj pa se u~ijo na pamet. Sodelujejo z drugimi dijaki in u~ite-ljem v u~ilnici. Medsebojna pomo~ in izmenjava izku{enj z ostalimi v u~ilnici omogo~akvaliteto in napredek pri u~enju.

Vloga skrbnika sistema

Skrbi, da je stre‘nik vedno dostopen. V dogovoru z u~iteljem pripravi novo u~ilnico.Vnese ~lane u~ilnice in jim sporo~i uporabni{ka imena in gesla. Svetuje uporabnikom,~e pride do te‘av.

Dostop do u~ilnice

Dostop je mo‘en le z uporabo uporabni{kega imena in gesla, ki ga dodeli u~itelj.

URL:

http://194.249.184.82/kemljub

Uporabni{ko ime

Geslo

Zgradba u~ilnice

Modul šPo{ta’Branje sporo~il

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


34

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Mag. Marija Turn{ek Mika~i}: VEŠÎNE TUTORSTVA IN COACHINGA PRI TUTORSTVU

Modul šPo{ta’Oblikovanje/po{iljanje sporo~il

Modul šPo{ta’Priloge k sporo~ilom

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


35

Modul šPo{ta’Odgovarjanje na sporo~ilo

Modul šPo{ta’Oblikovanje odgovora

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Mag. Marija Turn{ek Mika~i}: VEŠÎNE TUTORSTVA IN COACHINGA PRI TUTORSTVU

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


36

Moduli: šRazprava v u~ilnici’šPogovor’šOdmor’

Modul šNaloge’ – Pogled {tudenta

Modul šNaloge’ – Pogled u~itelja

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


37

Modul šGradiva’

Modul šObvestila’

Modul šSpletni viri’

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


38

Modul šKlepet’

Klepetajo lahko uporabniki, ki se isto~asno prijavijo v modul šklepet’, ostali lahko pogledajo všzapis klepetanj’ za dolo~en dan in se seznanijo z vsebino klepeta.

Modul šRaziskave’

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


39

Modul šPredstavitve’

Modul šStatistika’

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


40

Navodila za delo

Nadaljnja navodila za delo najdete na strani:http://qube.d-ddm.mb.edus.si/users//navodila/

Moduli:

! Uvod s predstavitvijo! Osnovne spretnosti ! Oblikovanje u~ilnice! U~ne vsebine! Samo preverjanje znanja! Spletni viri! Razprava! Razprava po skupinah! Naloge! Po{ta! Ocene! Klepet! Raziskave! Predstavitev

Tehnologija pou~evanja

Prvi korak pri uvajanju e-izobra‘evanja v ve~jih izobra‘evalnih institucijah je ponavadiustanovitev Centra za e-izobra‘evanje, ki zdru‘uje eksperte razli~nih podro~ije-izobra‘evanja, kot so:

! organizacija,! didaktika,! tehnologija,! oblikovanje,! produkcija,! pa tudi ekonomika izobra‘evanja

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


41

Osnovne naloge Centra za e-izobra‘evanje so pomo~ u~nemu osebju in u~encem priuporabi tehnologije oziroma platforme za izobra‘evanje, pomo~ pri oblikovanju multimedijskih u~nih gradiv ter didakti~no svetovanje glede uporabe novih metod komunika-cije in uporabe interaktivnosti v u~nem procesu.

Zahteve, ki jih mora izpolnjevati e-izobra‘evanje

Splo{no sprejete osnovne funkcionalnosti integriranega elektronskega okolja zae-izobra‘evanje so (Lockwood idr., 2001, str. 95):

! administrativna podpora {tudentu,! elektronska podpora prijavnemu in vpisnemu procesu,! podpora osebni in skupinski komunikaciji z elektronsko po{to,! upravljanje napredovanja {tudentov pri osvajanju u~ne snovi,! poro~anje in ocenjevanje,! upravljanje u~nih predmetov skupaj s kreiranjem predmetov,! upravljanje dostopa do u~nih virov,! distribucija u~nih gradiv,! asinhrona konferen~na komunikacija,! sinhrona konferen~na komunikacija,! izmenjava dokumentov,! zagotavljanje dostopa do spremljajo~ih storitev,! informacijsko podprto testiranje in ocenjevanje.

Naveden seznam vsebuje precej {iroko in ohlapno definicijo funkcionalnosti, ki se lahkov praksi udejanjijo na razli~ne na~ine. Glede na to, da se v naslednjih poglavjih osredo-to~amo na tehnolo{ki model portala za e-izobra‘evanje, bodo navedene funkcionalnostidefinirane nekoliko podrobneje in strukturirano v naslednjem poglavju.

Naloge, ki jih mora izpolnjevati e-izobra‘evanje

! distribucija u~nih gradiv,! asinhrona konferen~na komunikacija,! sinhrona konferen~na komunikacija,! izmenjava dokumentov,! zagotavljanje dostopa do spremljajo~ih storitev,! podprto testiranje in ocenjevanje,! tehnologija pou~evanja.

U~na orodja portala za e-izobra‘evanje

a. Komunikacijska orodjab. Ustvarjalna orodjac. Orodja za podporo udele‘bi {tudentov

a. Komunikacijska orodja

Forumi (z mo‘nostmi razli~nih pogledov – po avtorju, datumu ali temi),izmenjava datotek (posredovanje in oddajanje nalog), elektronska po{ta (ponavadiobi~ajni elektronski naslov, v~asih tudi interni), klepetalnica (s podporo privatnimsobam in administracijo za tutorje).Tehnologija pou~evanja.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


42

b. Ustvarjalna orodja

Zaznamki (osebni in skupni), koledar/pregled napredka (objavljanje dogodkov inzadol‘itev, dodeljevanje nalog), orientacija/pomo~ (online vodnik in opis orodij),iskanje znotraj te~aja/predmeta (iskanje naslovov, zaznamkov, literature, aktivnostitematskih podro~ij ipd.), delo brez povezave (offline dostop do u~nih vsebin).

c. Orodja za podporo udele‘bi {tudentovSkupinsko delo (mo‘nosti za dodeljevanje nalog in materialov skupinam).Elektronsko samopreverjanje znanja (z mo‘nostjo komentarja u~iteljev), {tudentskiportfolio (ponavadi kot povezava na spletno stran {tudenta), na~rt, opisa te~aja/predmeta, sporo~il, virov, in{truktorjeve biografije, povezav, slovarja. Prilagojenpogled (barvna shema predmeta/te~aja, znak lastne institucije, glava in noga ipd.skozi vse te~aje/predmete).

Podporna orodja portala za e-izobra‘evanje

Administracija

Avtentikacija (in za{~ita dostopa do posameznih te~ajev/predmetov, IP omejitve, avtenti-kacija na LDAP stre‘niku ali drugem viru), avtorizacija (z razli~nimi nivoji dostopa, kitemeljijo na predhodno dolo~eni vlogi, kot je na primer {tudent, in{truktor, asistent,administrator), integracija registracije (z mo‘nostjo, da in{truktor dodaja {tudente).

Orodja za dostop do u~nega predmeta/te~aja

Orodje za avtomati~no testiranje in ocenjevanje (tipi vpra{anj in odgovorov: pravilen/napa~en odgovor, izberi pravilen odgovor izmed ve~ podanih; pravilnih je ve~ danihodgovorov; urejanje odgovorov; vstavi odgovor na prazno mesto; primerjava in kratekodgovor/esej), upravljanje izobra‘evanja (selektivno izdajanje materiala glede nadolo~ene datume), pomo~ u~itelju (dostop do in{truktorjevega priro~nika, baze podatkovo produktu in referen~nega centra, tehni~na podpora), “on-line” orodje za ocenjevanje inpregledovanje ocen po {tudentu ali nalogi, sledenje {tudentom (informacije o prijavah vsistem, {tevilu dostopov do u~nih materialov in diskusijskih forumov).

Oblikovanje u~nih vsebin izobra‘evanja

Opcije za ljudi s posebnimi potrebami, predloge za oblikovanje te~aja/predmeta (podporaza vsebinsko oblikovanje s pomo~jo predlog, ki vodijo u~itelja korak za korakom skoziproces postavitve posameznih elementov te~aja/predmeta; in{truktor lahko uporabljapredloge za kreiranje u~nega na~rta, opisa te~aja/predmeta, sporo~il, virov, in{truktor-jeve biografije, povezav, slovarja.).

Prilagojen pogled (barvna shema predmeta/te~aja, znak lastne institucije, glava in nogaipd. skozi vse te~aje/predmete).

Orodja za dostop do u~nega predmeta/te~aja

Orodje za avtomati~no testiranje in ocenjevanje (tipi vpra{anj in odgovorov: pravilen/napa~en odgovor; izberi pravilen odgovor izmed ve~ podanih; pravilnih je ve~ danihodgovorov; urejanje odgovorov; vstavi odgovor na prazno mesto; primerjava in kratekodgovor/esej), upravljanje izobra‘evanja (selektivno izdajanje materiala glede nadolo~ene datume), pomo~ u~itelju (dostop do in{truktorjevega priro~nika, tehni~napodpora), “on-line” orodje za ocenjevanje in pregledovanje ocen po {tudentu ali nalogi,sledenje {tudentom (informacije o prijavah v sistem, {tevilu dostopov do u~nihmaterialov in diskusijskih forumov).

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


43

Ravnanje s programi

Uporaba multitmedijev v izobra‘evalnem procesu ponuja veliko mo‘nosti za oblikovanjebogatih in avtenti~nih u~nih izku{enj, saj omogo~a bolj{e tehnike pou~evanja in aktiviraudele‘ence.

Dobro oblikovani in u~inkoviti multimedijski programi za u~enje lahko u~enjekakovostno dopolnijo in pospe{ijo razvoj miselnih spretnosti ter podpirajo sodelovalnou~enje.

Posledi~no imajo udele‘enci ob~utek, da nadzirajo svoje u~enje in zaradi tegaprevzemajo ve~jo odgovornost za svoje u~enje, pri u~enju so uspe{nej{i in bolju~inkoviti.

Nove tehnologije izbolj{ajo odnos do u~enja in izbolj{ajo u~ne rezultate, kakor tudinjihovo samopodobo.

Preden se odlo~imo za razvoj visokokakovostnih in sofisticiranih multimedijskih re{itevza izvajanje u~nega procesa, preden izberemo ‘elene medije in opredelimo njihovouporabo v pedago{kem procesu, je najpomembnej{e, da: (pre)poznamo najbolj{i na~in,kako bo na{a ciljna skupina dosegala opredeljene u~ne cilje oz. kako lahko z uporaborazli~nih spletnih in drugih tehnologij in tudi tradicionalnih sredstev najbolje vplivamona u~ni proces.

Konceptualno (vsebina, struktura u~nega procesa, mo‘nosti interakcije …) in prezenta-cijsko oblikovanje (ekranski izgled, barvne sheme, vklju~enost medijev …), projektnovodenje in poznavanje primerov dobre prakse, so pri tem najpomembnej{i.

Mo‘nosti, ki jih ponujajo nove tehnologije in internet, so lahko hkrati tudi pasti.

Spletno podprto u~enje, na primer, se seveda ne zgodi kar samo po sebi, s klikanjem naikone ali povezave. U~ne aktivnosti, naloge in njihov vrstni red nalog morajo biti skrbnona~rtovani, da bi spodbudili aktivnost {tudentov. Naloge morajo biti smiselno inrazumljivo oblikovane in povezane s predznanjem ciljne skupine.

Za oblikovanje u~inkovitega u~nega okolja, ki bo omogo~alo u~e~emu, da pridobi novoznanje in spretnosti na na~in, ki je za njega najbolj primeren, je potreben strukturiranpedago{ki pristop.

Ustrezen pedago{ki pristop je potreben tako pri na~rtovanju virtualnega u~nega okolja,kakor tudi pri na~rtovanju u~nega procesa v tem okolju.

Ti na~rti morajo biti fleksibilni, smiselni in ustrezni za ciljno skupino, za njene potrebein zna~ilnosti.

Upo{tevati morajo torej stopnjo izobra‘evanja in predznanje in s tem povezanekognitivne, emocionalne, socialne, okoljske, psiholo{ke in fiziolo{ke potrebe.

U~e~i mora biti voden tako, da bo dosegel zahtevane cilje izobra‘evalnega programa,obenem pa imel vpogled v mo‘nosti nadaljnjega u~enja.

Diskusijski forumi so osrednja komunikacijska orodja, s katerimi mentor organiziradelo {tudentov. [tudijske aktivnosti se odvijajo v obliki diskusij, postavljanja tez,izra‘anja in izmenjave mnenj, objav skupinskih izdelkov.

Za bolj osebno komunikacijo med {tudenti so odprti posebni forumi.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


44

Sinhrona komunikacija (Chat) spodbuja aktivnost in sodelovanje {tudentov, ki ni nujnovezano na {tudijske aktivnosti. Klepetalnica se tudi uporablja za izvedbo govorilnih ur inzagovore seminarskih nalog ...

Interna elektronska po{ta omogo~a komunikacijo z izbranimi prejemniki sporo~il in jeposebej primerna za individualne konzultacije {tudentov z mentorjem.

Olaj{anje uporabe tehnologije:

Izobra‘evanje na daljavo

Uspeh e – delavnice je odvisen od interesa in entuziazma sodelujo~ih ter njihovevelikodu{nosti in pripravljenosti, da prispevajo svoje izku{nje in izdelke.

Upamo, da se udele‘enci delavnice strinjajo s tem, da so del aktivne in podpirajo~e seskupnosti elektronskega in vse‘ivljenskega u~enja.

5.2.2 Olaj{anje uporabe tehnologije:

Izobra‘evanje na daljavo

Potrebno je razumeti zmo‘nosti in zna~ilnosti medija in komunikacij ter preko njihplasirati tisti del znanja, ki ga ostali mediji ne morejo podpreti.

Klasi~na napaka, ki se pri pripravi te~ajev pojavlja, je prenos ogromnih tekstovnihvsebin na elektronske medije ali pa na primer snemanje in digitaliziranje celotnihsklopov predavanj.

Oboje na {tudenta deluje destimulativno, nemotivacijsko in z majhnim kon~nimu~inkom.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


45

Slika: Prenos znanja: zaporedna, dinami~na, interaktivna komunikacija

stati~

ni

Zna~ilnost

dina

mi~

ni

inte

rakt

ivni

kom

unik

acijs

ki

Komunikacije:

Interaktivna:

Zaporedna:

Tip medija –

Slika: Lastnosti medijev

5.2.3 Kaj je izobra‘evanje na daljavo IND?

Izobra‘evanje na daljavo (IND) je dokaj star pojem. Po nekaterih trditvah naj bi ga naosnovi telepatije ‘e od prazgodovine naprej razvijali in uporabljali aborigini v Avstraliji.

Prvi so za potrebe IND komunikacijske tehnologije ‘e pred desetletji pri~eli uporabljativ Kanadi in Avstraliji, kjer so kot komunikacijska sredstva uporabljali amaterske radijskepostaje, radio in po{to.

Zna~ilnost vseh teh primerov je, da je IND, predvsem zaradi velikih razdalj in redkeposeljenosti prakti~no edina mo‘nost izobra‘evanja.

Danes so sistemi in ponudba IND ve~inoma alternativa in dodatek institucionalnemuizobra‘evanju.

Zaporedna:

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


46

IND mnogi zamenjujejo s pojmom Odprto u~enje (Open Learning).

Odprto u~enje je po hierarhiji najvi{ji pojem, ki definira na~in izobra‘evanja. Prostdostop do gradiv, informacij in samoizobra‘evanje so osnovne zna~ilnosti odprtegau~enja.

IND vpeljuje tutorstvo, pripravljena gradiva, preverjanje znanja in certificiranje.

Upravljanje podjetij in drugih organizacij poteka preko vrste vzporednih kompleksnihsistemov kot so:

! sistem vodenja in upravljanja,! finan~ni mened‘ment,! sistemi informacijske in materialne logistike,! sistem zagotavljanja kakovosti ter! v zadnjem ~asu vedno pomembnej{i sistem upravljanja z znanjem.

Ena izmed pomembnej{ih funkcij sistema upravljanja z znanjem je prenos znanja, kise ve~inoma vr{i prav preko IND.

Poznamo hierarhi~no soodvisnost in strategije prehoda na trg izobra‘evanja:

! na spodnjem nivoju so tipi~ne, razdeljene po funkcionalnostih;! na drugem in tretjem nivoju prehajamo iz ponudbe vsebin v ponudbo znanja;! na ~etrtem in petem nivoju sledi naslednji kakovostni premik iz ponujanja znanja

v upravljanje z izobra‘evalnim procesom.

Tehnolo{ko IND ne predstavlja ve~jega problema, saj so tehnologije za podporove~inoma standardne in uporabniku dosegljive.

S pojavom novih mo‘nosti, kot so:

! mobilna tehnologija,! {irokopasovne komunikacije,! virtualna resni~nost in! kompleksna ve~predstavnost,! se ve~a tudi zmogljivost in pomen IND.

Po drugi strani se z uvajanjem IKT v izobra‘evalne in{titucije, informacijskim opisme-njevanjem, medijsko vzgojo in vzgojo za medije, izobra‘uje in pripravlja mlade genera-cije na informacijsko skupnost, kar ustvarja pogoje za prepotreben socio-dru‘benipremik.

Mesto IND v hierarhiji

Spreminjanje vlog:

Informacijska dru‘ba spreminja na~in in mo‘nosti izobra‘evanja na vseh nivojih.

Izobra‘evalna skupnost se je tako zna{la pred {tevilnimi novimi izzivi, ki v marsi~emtemeljito spreminjajo vloge celotne dru‘be.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


47

6 UÎNKOVITA KOMUNIKACIJA V TUTORSKEMPROCESU

Komuniciramo besedno in nebesedno:

Po nebesedni komunikacijski poti posredujemo in sprejemamo ve~ji del sporo~ila kotpo besedni.

6.1 Komunikacijski modelKomunikacija je zanka in njen pomen je v odzivu, ki ga dobimo:

! kar po~nemo, vpliva na sogovornika,! in kar po~ne on, vpliva na nas.

Ko se odlo~imo za govorno aktivnost, je dobro vedeti:

! kaj ho~emo sporo~iti,! kaj ho~em odose~i?

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


48

KAJ?

Vsebina 7 %

KAKO?

OdnosiGlas 38 %Govorica telesa 55 %

KDAJ? / KJE?

Kontekst

Kar vidimo, verjamemo, in kar sli{imo, primerjamo z videnim.Nebesedno sporo~amo tudi nezavedno.

Kaj razumemo pod primarnim zaznavnim sistemom?

V NLP pravimo, da posameznik uporablja za procesiranje in organiziranje informacij(svoje izku{nje sveta) eno izmed zaznav bolj kot ostale.

To prioriteto v izbiri zaznavnega sistema imenujemo šprimarni zaznavni sistem’.Za nekatere je resnica švidim – verjamem’, drugi se zanesejo bolj na ob~utke, tretji siustvarjajo mnenje po tem, kar sli{ijo.

Kaj razumemo pod vodilni sistem, kako opazimo, da se vodilni sistem razlikuje odprimarnega zaznavnega sistema?

! šVodilni zaznavni sistem’ imenujemo zaznavni kanal, kateremu da posameznikprednost pri vnosu (input) in izbiranju informacij. Informacija je vne{ena po enemzaznavnem sistemu, preden jo interno procesiramo.

! Oseba daje lahko pri vnosu informacij prednost npr. vizualnim zaznavam, predelujepa npr. z notranjim dialogom. Za tako osebo pravimo, da ima vizualni švodilnisistem’ in avditivni šprimarni sistem’.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


49

6.2 VAKOG zaznavanje in komunikacija

6.3 Dober stik: PRLL strategija

Dober stik nam omogo~a, da zgradimo most do drugega ~loveka – da smo z njimv dolo~enem pogledu povezani in ga razumemo. Ko ga vzpostavite, lahko za~netespreminjati svoje vedenje in sogovornik vam bo verjetno sledil. Temu v NLP- ju pravimospremljanje in vodenje.

Spremljanje je vzpostavljanje mostu z dobrim stikom in spo{tovanjem.

Vodenje je spreminjanje va{ega vedenja, da bi vam sogovornik sledil.

Dober stik (rapport) je “ples”, ki se zgodi med ljudmi, ki u~inkovito in aktivno komuni-cirajo. Obi~ajno se ga ljudje ne zavedajo, saj do njega pride spontano in takoj pripelje doprijetnega ob~utka usklajenosti.

VIZUALNO

asocirano – disociranoz okvirjem – brez okvirjav barvah – ~rno-belosvetloba – tema~istost – zabrisanost …

AVDITIVNO

stereo – monobesede – {umioddaljenost glasu – bli‘inaglasuhitrost – po~asnostjakost – …~istost – …

KINESTETI^NO

jakost – …te‘a – …trajanje – …oblika – …velikost – …

Vsak ~lovek uporablja kombinacijo svojih:

! vizualnih,! avditivnih,! kinesteti~nih,! olfaktornih in! gustatornih zaznav za oblikovanje svojega modela sveta.

SEZNAM NAJPOGOSTEJ[IH ZAZNAVNIH ODTENKOV

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


50

Do dobrega stika pride, ko sogovornika spremljamo v njegovem modelu sveta, karpove~uje mo‘nost razumevanja sporo~ila, ki smo ga izrekli, in omogo~a zaupanje indober ob~utek pri komunikaciji.

Da bi dober stik dosegli, uporabljajmo vse ~ute (~utna ostrina). To pomeni, da opazu-jemo, poslu{amo in celo za~utimo, kako ljudje okrog nas komunicirajo. Pozorni smo na:

! telesno dr‘o,! mimiko in kretnje,! dihanje,! jezikovne vzorce,! intonacijo, tempo, ritem, jakost itd. govora.

6.4 Spremljanje in dajanje povratnih informacij

Ena izmed stvari, ki jih u~itelji velikokrat spregledajo, je povratna informacija. U~e~i sev~asih niti ne vedo, da delajo napake in ker jih nih~e na to ne opozori, jih ponavljajo.Zaradi slabe komunikacije med u~itelji in u~e~imi se prihaja do izgubljanja ~asa. Pri delumoramo spodbujati dajanje povratnih informacij in vzpostaviti klimo, ki bo spodbujalau~e~e se, da bodo prispevali nove ideje, re{evali probleme in postavljali vpra{anja.

1. Povratna informacija mora biti jasna, kratka in konkretna. Za dobro opravljeno delone zado{~a, da re~ete: “Dobro narejeno!” Povejte, kaj konkretno je res dobro funk-cioniralo in kje vse bi lahko uporabili pridobljene izku{nje. Potem ko ste v razgovoruz u~e~imi se to jasno povedali, jim tudi naka‘ite, kje vse bi {e lahko uporabili tak{enpristop in kje ne. S tem jih boste spodbudili k kreativnemu razmi{ljanju.

2. Pohvalite manj{e in velike dose‘ke. Marsikateri u~itelj ima ob~utek, da je pohvala ‘eto, da ni neprijazen do u~encev. Tak pristop ni pozitiven, temve~ povzro~a tesnobo incelo strah pred tutorjem, zavira ustvarjalnost in entuziazem ter pove~uje strah prednapakami. Podpirajte tudi majhne korake, storjene v pravo smer, in u~e~i se bodo {ebolje izkori{~ali svoje potenciale.

3. Molk (o napaki) ni (zmeraj) zlato. Ko ugotovite, da u~e~i se naredi napako, jo takojpopravite, tudi ~e je zelo majhna. Le tako drobne napake ne bodo prerasle v velike inbolj destruktivne probleme.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


51

4. Pohvalite ~lane tima za napredek. Zavedajte se, da so za dosego skupnega ciljaodgovorni vsi v timu. Pohvalite marljivost in vrline tistih, ki so se {e posebno izkazalipri delu.

5. Redno si izmenjujte nove ideje. Dolo~ite si redni postopek, pri katerem boste iskalinove ideje za izbolj{ave in razvoj. Zadr‘anost ali celo odpor izgineta, kadar ljudjeza~utijo, da so pri uresni~evanju vizije pomembni prav vsi.

6.5 Aktivno poslu{anje in opazovanje

V procesu komunikacije je klju~no aktivno in u~inkovito poslu{anje. Aktivno poslu{anjese nana{a na prepoznavanje potreb sogovornika in na preverjanje le-teh. V tem primerubi rekli, da tutor prepozna informacijsko potrebo in jo tudi preveri. U~inkovitoposlu{anje pa se nana{a na posameznikovo:

! ‘eljo po tem, da je prejemnik sporo~ila,! usmerjanje na sporo~ilo,! preverjanje pomena sporo~ila,! strukturiranje prejetega sporo~ila,! iskanje odgovorov na zastavljeno vpra{anje.

Bormann in Bormann, (1988) razlikujeta dve vrsti sporo~il; tista, ki spodbujajoin sporo~ila, ki zavirajo poslu{anje.

V prvo skupino sporo~il, ki spodbujajo, uvr{~amo:

! opisna sporo~ila, ki dogodek opisujejo, ne vrednotijo,! sporo~ila, ki so orientirana na problem,! spontana sporo~ila,! sporo~ila z elementi empatije,! enakopravna sporo~ila,! odprta sporo~ila.

V skupino, ki zavirajo proces poslu{anja, pa vklju~ujemo sporo~ila, ki:

! ocenjujejo (dajejo sodbo),! kontrolirajo (poudarjajo odgovornost),! so ~ustveno nevtralna (ne vklju~ujejo empatije),! poudarjajo superiornost (sogovornik je v podrejenem polo‘aju),! so zaprta (upo{tevajo samo lastno prepri~anje, mnenje).

6.6 Poznavanje osebnosti za la‘ji in u~inkovitej{i prenoskompetenc

Zavedanje in poznavanje samega sebe je temeljni pogoj za razvoj in spremembe na potido bolj{e lastne u~inkovitosti. Program za osebno u~inkovitost vklju~uje naslednjevsebinske sklope:

! spoznavanje osebnega profila,! spoznavanje drugih vedenjskih tipov,! klju~e za u~inkovito interakcijo med razli~nimi vedenjskimi tipi! akcijsko planiranje.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


52

Nivo osebne u~inkovitosti lahko bistveno pove~amo, kadar imamo poglobljeno razume-vanje samega sebe in ko razumemo druge osebe okoli nas in kadar razvijamo na{estrategije medsebojnih odnosov v na{em vsakdanjem ‘ivljenju in delu.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


53

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


54

6.7 Empatija – kompatija – simpatija

Notranji pogoji dobre komunikacije pa so: dobronamernost, pripravljenost na dialog,‘elja po spoznavanju svojih potreb in potreb drugih, v‘ivljanje (empatija) in posluhzanje, govorjenje istega jezika in ustvarjanje produktivne klime, pozitivni ali negativninaravnanosti (mi{ljenju, ~ustvovanju, volji) do ‘ivljenja.

V‘ivljanje v ob~utja drugih nekateri imenujejo tudi kompatija, ki pa ni isto (lat. com-passion – so~utje). V‘ivljanje je pogoj so~utja.

Empatija je nadgradnja simpatije, saj ne gre zgolj za ~ustveno ujemanje z nekom,temve~ za sposobnost, da do‘ivljamo drugega skozi njegova dejanja, ob~utke, ~ustva,misli in prepri~anja.

ê se odzivamo empati~no, razumemo do‘ivljanje posameznika, ob~utimo njegovobole~ino ali radost, vendar se ne poistimo z njegovim stanjem, svojo ~ustveno identitetoznamo razlo~iti od ~ustvene identitete drugega. Morda bi sami ravnali popolnomadruga~e, morda niti ne zagovarjamo njegovih dejanj, vendar se lahko v‘ivimo v njegovodojemanje, videnje ali stisko ter ga sprejmemo takega, kot je. Pri tem sprejemanje nepomeni zgolj ozkega razumskega dojemanja, temve~ se raz{iri in zaobjame so~utjena{ega srca. Empatija namre~ izvira v ~lovekovem notranjem jazu, ki je so~uten dovsakega bitja. ê gojimo stik z notranjim jazom, npr. z redno meditacijo, postopomapostajamo bolj nesebi~ni. Lahko bi rekli, da nam meditacija šodpira’ srce in naravno {irina{e zavedanje tudi na druge.

6.8 Uporaba metafor

V NLP-ju uporabljamo besedo metafora v splo{nem pomenu. Z njo ozna~imo vsakozgodbo ali besedno figuro, ki vsebuje primerjavo. Sem sodijo preproste primerjave indalj{e zgodbe, alegorije in parabole.

Preproste metafore vsebujejo preproste primerjave: bled kot stena, ~rn kot no~, te‘akkot svinec. Mnoge primerjave so kli{eji, vendar z njimi lahko razsvetlimo neznano, kerga pove‘emo z ne~im, kar ‘e poznamo.

Zapletene metafore so zgodbe z ve~ pomenskimi ravnmi. Z zgodbo preusmerimo podzavest in aktiviramo nezavedno iskanje pomena in notranjih virov mo~i.

S pomo~jo uporabe metafor tutor ustvari pri u~e~emu, ki ga spremlja in vodi, pri~ako-vanje in ga potem pote{i na na~in, da dele problema nadomesti z drugimi elementi,odnosi pa ostanejo enaki. Zgodba ima enako obliko kot sedanje stanje in vodi ~ezstrategijo, do re{itve (‘elenega stanja).

‘eleno stanjesedanje stanje

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


55

6.9 Dajanje pravih in posamezniku prilagojenih navodil

Naj vam pisanje navodil ne bo odve~!

Vsi, ki sodelujete na projektu, boste zagotovo zelo dobro vedeli, kak{na je strukturavsebine in kje se nahajajo njihove povezave. Udele‘enec, ki pride prvi~ v stik z va{ovsebino, pa tega ne ve. In ~e mu ne boste povedali vi, se kaj hitro lahko zgodi, da borazo~aran. Ves va{ trud lahko tako v trenutku splava po vodi.

Pri pisanju navodil je ravno tako, kot pri pisanju u~ne vsebine – uporabljajte pogovorniin neposredni stil pisanja. Zavedajte se, da navodila pi{ete ljudem, ki bodo nove vsebineuporabljali, in ne va{im kolegom, ki so vam jih pomagali programirati. Ne uporabljajtestrokovnih terminov, ~e pa jih ‘e, potem jih v nadaljevanju razlo‘ite.

ê je va{a vsebina izredno kompleksna, morate udele‘encem razlo‘iti, kak{ne sopovezave med njimi, ter kje se te povezave nahajajo.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


56

7 MO^ OSEBNEGA STILA UÊNJA

7.1 Zavedno in nezavednoZavedni procesi so rezultat ve~jega sistema aktivnosti, od katerih je ve~ina na nezavedniravni. Zavedni del ni sila, ki uravnava na{e vedenje. ê ‘elimo biti kar se da u~inkoviti,je nujno potrebno, da je na{ zavedni del usklajen z nezavednim delom na{e osebnosti.Splo{no lahko re~emo, da na{ zavedni del vsebuje povr{insko strukturo na{ih izku{enj,nezavedni del pa globljo strukturo izku{enj ter vse povezave med njimi, kar dolo~astrukturo na{ih izku{enj. Ve~ina strategij in mentalnih procesov, ki jih uporabljamo, dausmerjamo svoje delovanje, ne potrebuje zavestnega krmiljenja. ê pogledamo ravniu~enja, je na najvi{ji ravni »nezavedna kompetenca«, kar pomeni, da smo vedenje takovgradili v na{ sistem, da ne potrebujemo ve~ zavestnega krmiljenja (primer u~enjavo‘nje avtomobila).

Prvi je uporabil koncept ledene gore za opis zavednega in nezavednega dela osebnostiFreud, ki je dejal, da je zavedni del osebnosti kot vrh ledene gore, ki je nad gladino vode.Nezavedni del osebnosti pa je vse tisto, kar je pod gladino vode in tako predstavlja 9/10celotne osebnosti. Iz tega je naredil zaklju~ek, da je pravzaprav nezavedni del na{eosebnosti tisto, kar krmili na{e vedenje. ê misel ali ob~utek dose‘eta raven “zavedanja”oz. da se jih zavedamo, je to samo signal, da je na{a mentalna ali nevrolo{ka aktivnostdosegla svoj vrh.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


57

Slika, ob~utek ali notranji glas postanejo “zavedni” {ele takrat, ko dose‘ejo dolo~enointenzivnost. Katerega dela VAKOG se v dolo~enem trenutku zavedamo, ali kateri delVAKOG dose‘e v nekem trenutku svojo najve~jo intenzivnost, je odvisno od zunanjihstimulansov, vstopnih klju~ev (kako dobro lahko kot posameznik prikli~em dolo~enreprezentativni sitem (VAKOG) v svoj zavedni del) ter od nevrolo{kih povezav.

7.2 U~ni tipi

Stili spoznavanja

Uporaba razli~nih medijev pri pou~evanju dodatno omogo~a usklajenost na~inovpou~evanja s posameznikovim stilom spoznavanja in u~enja. S stili spoznavanjaozna~ujemo razmeroma dosledne in trajne individualne posebnosti v spoznavniorganizaciji in funkcioniranju posameznika, predvsem na to, kako sprejema informacije,jih predeluje, organizira, ohranja in na njihovi osnovi re{uje probleme (Kogan, 1971,1976 po: Marenti~ – Po‘arnik, Magajna, Peklaj, 1995). U~ni stil je za posameznikazna~ilna kombinacija u~nih strategij, ki jih obi~ajno uporablja v ve~ini situacij. Stiltvori zbirka strategij, ki jim posameznik daje prednost in ki so v nekaterih situacijahbolj, v drugih mAnj ustrezne (prav tam). U~na strategija pa je specifi~na kombinacijamentalnih operacij, ki jih nekdo uporablja glede na zahteve konkretne u~ne situacije(prav tam).

U~en~eva aktivnost in ~ustvena anga‘iranost

Novi mediji nadalje omogo~ajo interaktivnost {tudenta s snovjo, s ~imer aktiviramou~en~evo dejavnost, s tem pa njegovo ~ustveno anga‘iranost, kar na primer omogo~au~encem z dejavnim pristopom k u~enju (Marenti~ – Po‘arnik, 1994) in tistim, ki sousmerjeni bolj v konkretno izku{njo, ugodnej{e u~no okolje. (Marenti~ – Po‘arnik,1995).

Spoznavni procesi

Raznolika uporaba medijev vpliva tudi na razli~no delovanje posameznih predelovmo‘gan. Tako so v eksperimentu Pedago{ke fakultete v Mariboru ugotovili ve~jomo‘gansko aktivnost na okcipitalnih in temporalnih legah pri u~enju gradiva, ki je biloposredovano na multimedijski na~in. Rezultati te raziskave potrjujejo, da se procesi, kiso prisotni pri u~enju besednega gradiva, razlikujejo od procesov, ki jih zasledimo, ~e seposameznik u~i s pomo~jo gradiva, ki je predstavljeno multimedijsko. Pri verbalnihnalogah so v ve~ji meri vpleteni procesi delovnega spomina, medtem, ko je pri multime-dijskem na~inu ve~ vizualizacije in slikovnega predstavljanja, ki sta bistveni strategijiv procesu ustvarjanja, izumljanja in re{evanja problemov (Gerli~, Jau{evec, 1998).

Ugotovimo lahko, da pou~evanje s pomo~jo razli~nih medijev povezuje procese percep-cije, ~ustvovanja, delovanja in razmi{ljanja. Znanje, pridobljeno z uporabo razli~nihmedijev, je tako zasnovano na izku{nji, spretnosti iskanja in pridobivanja znanja, in jekot tako komplementarno abstraktnemu in teoreti~nemu znanju, ki ga poudarja na{{olski sistem.

Ljudje uporabljamo izku{nje s pomo~jo petih ~utov. Nekateri ~utila uporabljajo ve~ inu~inkovitej{e, drugi manj. 40 % ljudi najraje uporablja vid, 40 % pa sluh. Ostalih 20 %ljudi pa dra‘ljaje iz okolja sprejema z dotiki ali kinestiti~nim pristopom. Le nekaj ljudisi pomaga z okusom in vonjem.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


58

7.3 Uporaba metode miselnih vzorcev/MM pri na~rtovanju,u~enju, pomnjenju, re{evanju problemov, analiziranju

Za razliko od standardnih dokumentov, ki so linearno zasnovani, omogo~ajo miselnivzorci enostavnej{i pregled podatkov. Na~rtovanje, u~enje, pomnjenje, re{evanjeproblemov, analiziranje v obliki miselnega vzorca omogo~a ve~jo preglednost, enostavnododajanje novih podatkov, veliko povezav z drugimi programi – kreativno na~rtovanje.

Cilj miselnih vzorcev je: * Porabiti manj ~asa za u~enje; * Narediti u~enje u~inkovitej{e;* Uriti mo‘gane, da bodo spodobni stvarnega logi~nega mi{ljenja, lo~evanja bistva odnebistva, zapisovanje kratkih povzetkov, povezovanje pojmov. Ob izdelavi miselnegavzorca u~no snov sprejemamo z o~mi, u{esi, roko, svin~nikom, flomastrom ... – takolahko oblikujemo miselni vzorec s svojo lastno domi{ljijo in iznajdljivostjo.

7.4 U~enje kot u‘itek

Tako kot se je potrebno sistemati~no u~iti aktivnega in kultiviranega branja leposlovja,se nau~imo u~iti tudi vseh drugih vsebin. Naj spomnimo, da je branje literature u~enje,ki je, kot upamo, tudi u‘itek. Naj se {e tako ~udno sli{i: z razlaganjem se krepisposobnost do‘ivljanja ... Verjetno tudi pesniki ne bi bili, kar so, ~e ne bi nikoli poslu{ali{olskih razlag o poeziji?

Multimedija pa spodbuja veselje do u~enja in kreativnost. Zahvaljujo~ telematskimomre‘jem pove~uje mo‘nosti med~love{ke komunikacije. Daje jim nove razse‘nosti –zlasti dostopa do Evrope in do ostalega sveta.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


59

Vsi tisti, ki se pri neposrednem pouku dolgo~asijo in ki se zelo te‘ko osredoto~ijo napredavanje, lahko poskusijo priti do znanja tudi na e-na~in. Verjetno se jim bo zgodilo,da jim bo u~enje postalo v neprimerno ve~ji u‘itek, kot jim je bilo doslej.

7.5 Individualno u~enje in svetovanje

Individualno in socialno u~enje odraslih

Vpra{anje je, kaj nam omogo~a osebnostni razvoj. ê je osebnost odprta integracijskaenota, se integrira vedno znova. Nadaljnje vpra{anje je, kako uspe{no se lahko integrirain v ~em mu drugi pri tem pomaga. Odlo~ilno vpra{anje je, ali odrasli verjamemo v svojlastni osebnostni razvoj oz. rast (angl. personal growth).

Z video u~beniki je u~encu omogo~eno individualno u~enje in utrjevanje.

! âs u~enja si izbira vsak posameznik sam.! âsovna dol‘ina u~enja je prilagojena posamezniku. ê ~esa slu~ajno ne razume,

lahko nek del predvajanja neomejenokrat ponavlja.! Posamezno tematiko lahko obdela samostojno, ~etudi je pri redni uri manjkal, ne

da bi s tem obremenjeval druge so{olce in u~itelja.

VÂSIH LE DANES TUDI

! proces pridobivanja znanja

! razvijanje sposobnosti in navad

! vsaka aktivna oblika dela {tudenta,s katero dose‘emo spremembonjegovega vedenja

! trajna in svojevrstna spremembaposameznika, ki se odra‘a v njego-vem vedenju pod vplivom prej{njihizku{enj

UÊNJE

7.6 Timsko delo

Timsko delo predstavlja pomemben element pri doseganju ve~je u~inkovitosti delovnihskupin in s tem ve~je uspe{nosti ter konkuren~ne prednosti podjetij. Toda pravo timskodelo je v vseh podjetjih prej izjema kot pravilo. Tim je namre~ mnogo ve~ kot le skupinaposameznikov, ki dela na istem projektu ali v istem podjetju. Tim je skupina ljudis komplementarnimi znanji, ve{~inami in sposobnostmi, ki daje prednost skupnimciljem ter deluje usklajeno, da bi skupne cilje tudi uresni~ila.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


60

Zna~ilnosti tima

^lani spoznavajo medsebojno odvisnost in vedo, da so osebni in timski ciljinajuspe{nej{e dosegljivi z vzajemno pomo~jo. Ne izgubljajo ~asa s prepiri o tem,kam spada dolo~eno “specializirano” delo, niti se ne posku{ajo osebno okori{~atina ra~un drugih.

^lani sprejmejo delo v “last” in zdru‘ijo svoje mo~i, ker so zavezani cilju, ki so gasami pomagali postaviti.

^lani prispevajo k uspe{nosti tima z izvirnostjo in znanjem, kar omogo~a, da organi-zacije dosegajo bolj{e cilje.

^lani delajo v vzdu{ju zaupanja, drug drugega spodbujajo, da odkrito izra‘ajo svojamnenja, predloge, ob~utke ali nesoglasja. Vpra{anja so dobrodo{la.

^lani si prizadevajo za odprto in po{teno komunikacijo. Prizadevajo si, da bi razumelistali{~e vsakega med njimi. Ne igrajo nami{ljenih vlog.

^lani se med seboj spodbujajo, da svojo usposobljenost {e bolj razvijajo in da uporab-ljajo pri delu, kar so se nau~ili.

Konflikt priznavajo kot normalen pojav v med~love{kih odnosih. V tak{nih primerihvidijo prilo‘nost za nove re{itve in ustvarjalnost.

^lani sodelujejo pri odlo~itvah, pomembnih za tim. Razumejo, da mora vodja v~asihsprejeti kon~no odlo~itev, kadar je treba hitro ukrepati. Cilj je vedno uspe{nost timain ne zgolj skladnost z mnenjem vodje.

Nevarnost sodelovanja v timu:

! verovanje v magi~ne u~inke tima,! prelaganje odgovornosti na druge,! prikrivajo~a komunikacija.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


61

8 VIRI IN LITERATURA

1. Allen, A. (Comp.): Writing Skills. Open Teaching Toolkit. The Open University, MiltonKeynes (1992)

2. Bates, T. Trends in the Use of Audio-visual Media in Distance Education Systems.

3. Beitinger, G., Mandl, H.: Spodbude za nadaljnje u~enje. Pristopi k u~enju, ki ga samiusmerjamo. Doba, Maribor (1994)

4. Bernath, U: Distance Education in Mainstream Higher Education. A Strategic Issue atConventional Universities.

5. Bregar, L. (Ured.): [tudij na daljavo – nove prilo‘nosti za izobra‘evanje, Distance Education– New Educational Opportunities, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Ljubljana(1995)

6. Bregar, L., Zagmajster, M.: Introduction of Distance Education – Accelerator of Innovationat Traditional University. 18th ICDE World Conference on Distance Education,Pennsylvania, U.S.A. (1997)

7. Bregar, L.: Sodobna tehnologija – razvojni izziv izobra‘evanju. Uporabna informatika,{t. 4/1997, letnik V (1997)

8. Buzan, T.: Delaj z glavo. DDU Univerzum, Ljubljana (1980)

9. êrgol, S.: Participacija, komunikacija in kolaboracija v e-izobra‘evanju – ali novi medijiomogo~ajo optimalno in potencialno u~inkovito u~enje? Zbornik strokovne konferencee-Izobra‘evanje do‘iveti in izpeljati. Maribor, Slovenija, 3. in 4. november 2003,str. 107–118.

10. Dinevski, D., Ojstr{ek, M.: Tehnologija in organizacija storitev E-izobra‘evanja

11. Drofenik, M.: Karierna zakladnica, Glotta nova, TVU 2005

12. Drofenik, M.: Ve{~ine tutorstva, Glotta nova 2005

13. Duncalf, B.: Kako uspe{no opravimo vsak izpit. Zalo‘ba Mladinska knjiga, Ljubljana (1999)

14. Geder, M., Pignar Tomani~, A.: e-Izobra‘evanje kadrov v podjetju Telekom d.d. Zbornikstrokovne konference e-Izobra‘evanje do‘iveti in izpeljati. Maribor, Slovenija, 3. in 4.november 2003, str. 231–234.

15. Ivan~i~, A: Nekatera vpra{anja evalvacije v izobra‘evanju odraslih Vir: Zbornik Evalvacija(ur. Darko Strajn), Pedago{ki in{titut (2000)

16. Jelenc, Z.: Vse‘ivljenjsko izobra‘evanje in vse‘ivljenjsko u~enje. Ljubljana: Andrago{kicenter Slovenije (1998)

17. Jelenc, Z.:. Izobra‘evanje odraslih kot dejavnik na{ega razvoja. Ljubljana: Pedago{kiin{titut (1989)

18. Labort, B.: Treasure Mapping, http://laportecareerconsulting.com/book.htm

19. Maddox, H.: Kako naj se u~im. DDU Univerzum, Ljubljana (1976)

20. Marenti~ – Po‘arnik, B: Dejavniki in metode uspe{nega u~enja. Filozofska fakulteta,Ljubljana (1988)

21. Margulies, N.: Miselne podobe. Alpha Center, Ljubljana (1992)

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


62

22. Mayer, J: Ustvarjalno mi{ljenje in delo. Moderna organizacija, Kranj (1991)

23. Oven, H., Dicson, D: Skilled Interpersonal Communication: research, theory and practise.London: Routledge (2004)

24. Pe~jak, V.: Pripravljanje na izpit. Samozalo‘ba, Ljubljana (1993)

25. Rees, G.: Anchor career strategies [email protected]@anchor-international.com What is a Treasure Map?

26. Rose, C., Goll, L.: Umetnost u~enja. Komplet za razvijanje tehnik, ve{~in in metod u~enja.Vse prilo‘nosti so v va{ih rokah. Zalo‘ba Tangram, Ljubljana (1993)

27. Rozman, B: Upravljanje kompetenc na delovnem mestu MOKL – Merkur, HRM, November2003.

28. Sewart D., Keegan D. and Holmberg B. (Ed.). Distance Education: InternationalPerspective. Routledge, London and New York (1988)

29. Thompson, M. M. (Ed.), Internationalism in Distance Education: A Vision for HigherEducation (1994)

30. @alec, N. et al.: Osebni izobra‘evalni na~rt. Ljubljana: Andrago{ki center Slovenije (2004)

Spletne strani:

! www.coe.int/portfolio – jezikovna izkaznica dopolnjuje Europass ìvljenjepis,

! ki je na voljo na spletni strani http://europass.cedefop.eu.int

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Documents

Priročnik Tutorstvo 2008 - FZAB Tutorstvo 2008.pdf · 24 Osnove NLP coachinga, temeljna naravnanost 26 Coaching – osnovna pravila 26 Pasti coachinga 27 4 NLP coaching proces 28