49
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Informatika v organizaciji in managementu PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN PAINT.NET V DIGITALNI TEMNICI Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: David Fidler Kranj, avgust 2010

PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

  • Upload
    others

  • View
    13

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Informatika v organizaciji in managementu

PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN PAINT.NET

V DIGITALNI TEMNICI Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: David Fidler

Kranj, avgust 2010

Page 2: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

ZAHVALA Za strokovne nasvete in vodenje se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Branisla-vu Šmitku. Vsem mojim hvala za spodbudo, podporo in za potrpežljivost.

Page 3: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

POVZETEK Izhodišče raziskave je digitalna temnica in programska oprema, uporabljena v digi-talni fotografiji za obdelovanje digitalnih slik oziroma fotografij. V digitalni temnici so omogočeni posegi, kot so povečava, obrezovanje, osvetljevanje, senčenje in drugi procesi, s katerimi popravljamo napake, spreminjamo ali dopolnjujemo parametre. V teoretičnem delu razložimo osnove računalniške grafike in digitalne temnice in na kratko predstavimo programa Paint.NET in GIMP, ki smo ju izbrali za delo v digitalni temnici. V raziskavi z izbranimi orodji za obdelavo digitalnih fotografij analiziramo različnost obravnavanih programov tako po zmogljivosti, hitrosti, zahtevnosti kot po preglednosti. Pri delu z orodji (obrezovanje, vrtenje, spreminjanje velikosti, kontrasta, tona in bar-ve, dodajanje pridiha, okvirja, besedila, popravljanja rdečih oči in sestavljanje pano-ramskega posnetka) ocenjujemo kakšna je pomoč pri posameznem ukazu (kom-pleksnost), preglednost, število potrebnih potez (klikov) za izvedbo, hitrost izvedbe in končni efekt. Postopke dela prikažemo na podlagi analiz, v obliki tabel in slik. V zaključku povzamemo ugotovitve raziskave, navedemo prednosti in slabosti pro-gramov Paint.NET in GIMP, ki smo jih spoznali med uporabo programov. Spregovo-rimo še o ozadjih, potrebnih za delovanje obeh programov in sicer o nameščanju, delovanju, učinkovitosti in o grafičnih vmesnikih. S splošno primerjavo in sprotno ter končno oceno oziroma presojo ugotovimo kateri od programov je primernejši za delo v digitalni temnici. KLJUČNE BESEDE

- računalniška grafika - rastrska grafika - digitalna temnica - Paint.NET - GIMP

ABSTRACT The starting point of our research is the digital darkroom and software used in digital photography for processing digital images and photographs. Interventions in the digital darkroom such as enlarging, cropping, lighting, exposing, shading and other processes are used for correcting mistakes, changing or supplementing parameters. In the theoretical part we explain the basics of computer graphics and the digital darkroom, and briefly introduce the programs Paint.NET and GIMP, with which we chose to work in the digital darkroom. In research with the chosen tools for processing digital photographs, we analyze the differences between the programs with regard to efficiency, speed, difficulty and visibility. When working with tools (cropping, rotating, resizing, changing contrast, tone and color, adding new touch, frame and text, correcting red-eye and making panorama

Page 4: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

photographs) we estimate the power of each command (complexity), visibility, num-ber of necessary moves (clicks) for realization, time to realization and final effect. The procedures are shown on the basis of analysis, in the form of tables and im-ages. In conclusion, we summarize the findings of the research, indicate both the strengths and weaknesses of the programs Paint.NET and GIMP, which we discov-ered when using both programs. We discuss the support system needed for the programs to work such as installation, operation, performance and graphic interfac-es. With general comparison and final evaluation, we determine which program is better suited for work in the digital darkroom. KEYWORDS

- computer graphics - raster graphics - digital darkroom - Paint.NET - GIMP

Page 5: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................... 1 2 OSNOVNI POJMI RAČUNALNIŠKE GRAFIKE IN DIGITALNE TEMNICE ........ 1

2.1 RAČUNALNIŠKA GRAFIKA ....................................................................... 1 2.2 SLIKOVNA TOČKA ALI PIKSEL ................................................................ 2 2.3 BARVNA GLOBINA IN LOČLJIVOST ........................................................ 3 2.4 BARVNI PROSTORI .................................................................................. 3

2.4.1 BARVNI PROSTOR RGB ................................................................... 4 2.4.2 BARVNI PROSTOR CMYK ................................................................. 5

2.5 RASTRSKA GRAFIKA ............................................................................... 5 2.6 VEKTORSKA GRAFIKA ............................................................................. 6 2.7 SLIKOVNI FORMATI ................................................................................. 7

2.7.1 JPEG (Joint Photographic Ecperts group) ........................................... 7 2.7.2 TIFF (Tagged Image File Format) ....................................................... 7 2.7.3 GIF (Graphic Interchange Format) ...................................................... 7 2.7.4 BMP (Microsoft Windows Device Independent Bitmap) ....................... 7 2.7.5 PNG (Portable Network Graphics) ...................................................... 7 2.7.6 RAW (Raw Image Format) .................................................................. 8

2.8 DIGITALNA TEMNICA ............................................................................... 9 3 PREDSTAVITEV PROGRAMOV PAINT.NET IN GIMP ................................... 10

3.1 PAINT.NET .............................................................................................. 10 3.2 GIMP ........................................................................................................ 11

4 PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN PAINT.NET V DIGITALNI TEMNICI ....................................................................................... 12

4.1 OBREZOVANJE FOTOGRAFIJE ............................................................. 12 4.2 SPREMINJANJE VELIKOSTI FOTOGRAFIJE ......................................... 15 4.3 VRTENJE FOTOGRAFIJE ....................................................................... 17 4.4 SPREMINJANJE SVETLOSTI IN KONTRASTA FOTOGRAFIJI .............. 20 4.5 HISTOGRAM IN TONSKA KOREKCIJA FOTOGRAFIJE ......................... 21 4.6 URAVNOTEŽENJE BARV ....................................................................... 23 4.7 BARVNI PRIDIHI ...................................................................................... 25 4.8 POPRAVLJANJE RDEČIH OČI NA FOTOGRAFIJI ................................. 26 4.9 OSTRENJE FOTOGRAFIJ ...................................................................... 29 4.10 KLONIRANJE .......................................................................................... 32 4.11 PANORAMSKE FOTOGRAFIJE .............................................................. 33 4.12 OKVIRJANJE FOTOGRAFIJ .................................................................... 34 4.13 NAPISI NA FOTOGRAFIJAH ................................................................... 36

5 REZULTATI PRIMERJAVE IN ZAKLJUČKI .................................................... 39 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 42 KAZALO SLIK ........................................................................................................ 43 KAZALO TABEL ..................................................................................................... 44

Page 6: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 1

1 UVOD Problem današnjega časa je poplava informacij, ki jih najdemo na svetovnem spletu. Spletnih strani, e-člankov, obsežnih pregledov in video vsebin o digitalni fotografiji je toliko, da nas lahko zavede v branje in pregledovanje vsebin, ki prav nič ne pripomo-rejo k izpopolnjevanju našega znanja, ampak nam pregledovanje in branje vsebin tratijo dragocen čas. V podobni situaciji se znajdemo, ko začnemo iskati popoln pro-gram za obdelavo digitalnih fotografij, zato smo se odločili, da v diplomskem delu predstavimo, primerjamo ter ocenimo postopke dela v dveh najbolj priljubljenih brezplačnih programih GIMP in Paint.NET. Programa se razvijata v različnih okoljih, GIMP v Linux in Paint.NET v Windows okolju. Različico GIMP-a lahko dobimo tudi za Microsoftove operacijske sisteme. V diplomskem delu se omejujemo na delo v digitalni temnici, ki je zbirka programov za urejanje digitalnih fotografij izključno na računalniku. V teoretičnem delu na kratko razložimo osnovne pojme o digitalni fotografiji in grafi-ki, s katerimi se srečujemo pri delu v programih. Opišemo računalniško grafiko, sli-kovno točko ali piksel, barvno globino in ločljivost, barvni prostor, rastrsko in vektor-sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v digitalni temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa Paint.NET in GIMP. Teoretičnemu delu sledi primerjava postopkov dela v programih Paint.NET in GIMP. Osredotočena je na njuno zmogljivost, uporabnost, enostavnost in čas, ki je porab-ljen za končni izdelek. Na podlagi postopkov obdelave fotografij opredelimo zahtev-nost, enostavnost, preglednost, hitrost in nabor funkcij obravnavanih programov in sicer z naslednjimi orodji: obrezovanje, spreminjanje velikosti, vrtenje, spreminjanje svetlosti in kontrasta, histogram in tonska korekcija, uravnoteženje barv, barvni pri-dihi, popravljanje rdečih oči, ostrenje, kloniranje, panorama in kot zadnje okvirjanje ter napis na fotografiji. S temi orodji analiziramo različnost programov tako po zmog-ljivosti (naboru funkcij), hitrosti, zahtevnosti kot po preglednosti. Postopke dela pri-kažemo na podlagi analiz, v obliki tabel in slik. S splošno primerjavo in sprotno ter končno oceno oziroma presojo ugotovimo kateri od programov je primernejši za delo v digitalni temnici. 2 OSNOVNI POJMI RAČUNALNIŠKE GRAFIKE IN

DIGITALNE TEMNICE Izhodišče raziskave so teoretične osnove pojmov o računalniški grafiki in digitalni temnici, ki so objavljeni v različnih publikacijah v obliki člankov, strokovnih študij in priročnikov, pretežno v elektronski obliki. Natančneje opisujemo tiste osnovne pojme o digitalni fotografiji in grafiki, ki so v naši raziskavi omogočili primerjavo in oceno obdelave fotografij v programih Paint.NET in GIMP. 2.1 RAČUNALNIŠKA GRAFIKA Računalniška grafika obsega ustvarjanje raznovrstnih vizualnih informacij s pomočjo računalniške tehnologije. Z računalniško grafiko je danes možno ustvariti realistične upodobitve bodisi realnih ali pa povsem namišljenih predmetov in okolij (http://skala. pef.uni-lj.si ).

Page 7: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 2

Ljudje zlahka in zelo hitro razumemo vizualne upodobitve in zato postaja računalni-ška grafika vse pomembnejše računalniško orodje, ki se uporablja na različnih pod-ročjih od uporabniških vmesnikov do praktično vseh sodobnih uporabniških progra-mov.

Slika 1: Evolucija. (Vir: http://www.marcofolio.net/images/stories/fun/video

/evolution.png) V naši raziskavi smo se odločili za realne upodobitve. Fotografije, s katerimi bomo raziskovali posebnosti in razlike programov Paint.NET in GIMP, so nastale v letih 2009 in 2010 in so delo avtorja naloge. 2.2 SLIKOVNA TOČKA ALI PIKSEL Piksel je v računalništvu okrajšava za izraz »picture element« ali slikovni element. Predstavlja najmanjšo naslovljivo enoto slike, ki se jo lahko prebere ali nariše. For-malno je piksel točka, ki nima nobene oblike ali določene velikosti, le informacije o karakteristiki (barva, intenziteta) slike. Na zaslonu pa je piksel omejen z obliko in velikostjo in predstavlja tudi mersko enoto, s katero izražamo ločljivost prikazane slike, iz česar je možno izpeljati tudi njeno fizično velikost. Takšna mera je dpi1

(http://sl.wikipedia.org/ wiki/Piksel).

Zaradi tehničnih omejitev večina današnjih prikazovalnikov in sistemov za zajeman-je slike ni sposobna prikazati oziroma zajeti več barvnih kanalov v isti točki. Zato je mreža pikslov razdeljena v območja namenjena predstavitvi posameznega barvne-ga kanala v barvnem modelu, po navadi RGB. Najmanjši fizični elementi slike so v resnici tako imenovani sub-piksli rdeče, zelene in modre barve. Vendar naprava v praksi ne omogoča naslavljanja posameznih sub-pikslov in obravnava trojčke kot celoto – piksel (slika 2), znotraj tega pa prižiga sub-piksle glede na zahtevano barv-no vrednost. Na sodobnih LCD-zaslonih je denimo vsak piksel sestavljen iz treh vodoravno razporejenih elementov.

Slika 2: Slikovna točka – piksel. Foto: David Fidler, 2009.

1 Dpi je okrajšava za angleški izraz dots per inch oziroma slovensko pik na palec.

Page 8: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 3

2.3 BARVNA GLOBINA IN LOČLJIVOST Globina grafičnih točk (pixel depth)2

imenovana tudi bitna ločljivost (bit resolution), barvna globina (color depth) ali globina kanala (channel depth) določa število bitov informacije o barvi grafične točke oziroma posredno informacijo o barvi, ki je pridru-žena vsaki grafični točki. Večja barvna globina pomeni več razpoložljivih barv za posamezno grafično piko in boljšo barvno slikovno predstavitev. Običajno znašajo vrednosti: 1, 2, 4 ali 8 bitov, manj pogosto pa 5, 6 in 16 bitov. Informacija je lahko tudi 48 bitna. Z večjo barvno globino narašča podatkovna velikost slike.

Ločljivost pa je gostota grafičnih točk na palec (ppi) in jo merimo v pikah na palec (dpi). Z drugimi besedami povedano je ločljivost merilo, kako blizu v sliki se nahajajo grafične točke. Večja je ločljivost bližje so točke. Zmešnjava lahko nastane, ker toč-ke, ki sestavljajo bitno sliko, nimajo točno določene velikosti, saj predstavlja vsaka izmed njih le delček računalnikovega spomina, kjer je shranjen podatek o barvi. Točke dobijo oprijemljivo velikost šele tedaj, ko jih prikažemo na izhodnih napravah, kot sta zaslon ali tiskalnik (http://www.elektronika-ldis.uni-mb.si/arthur1/Praktikum% 20IIa/Prakti-kum/SLIKA/Slika.html). 2.4 BARVNI PROSTORI Pojem barvni prostori se uporablja za opis barvnega obsega naprav in digitalnih slik, po definiciji pa ga razložimo kot tridimenzionalno geometrično predstavitev barv, ki jih vidimo in uporabljamo s kakšnim barvnim modelom. Naprave za zajemanje slik, digitalni fotoaparati, digitalne kamere in skenerji, barv ne tolmačijo tako, kot naprave za prikazovanje in tiskanje, zasloni, projektorji in tiskalniki. Poleg naprav različno tolmačenje barv poznajo tudi programi za obdelovanje slik in fotografij, kar je zelo pomembno pri tisku in obdelavi. Za primer si lahko izberemo barvna prostora RGB in CMYK, o katerih bomo pisali kasneje, na tem mestu pa kažemo koliko barv zaje-mata ta dva modela. Prikazujemo ju v diagramu barvitosti (slika 3).

Slika 3: Diagram barvitosti. (Vir: http://www.photocanvasprint.net/rgb-vs-cmyk/ mages /gamut.jpg)

2 Za boljše razumevanje smo vse izraze in imena orodij prevedli. Prevedenemu izrazu sledi v okroglem oklepaju angleški izraz.

Page 9: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 4

Razlika se pokaže predvsem med vidnim barvnim prostorom in barvnima prostoro-ma RGB in CMYK. V naslednjem diagramu barvitosti (slika 4) so prikazane še razli-ke med filmom, monitorjem in tiskom.

Slika 4: Diagram barvitosti. (Vir: http://www.gammatech.com/images/overlaps.jpg) 2.4.1 BARVNI PROSTOR RGB RGB je eden najbolj uporabljenih barvnih prostorov, saj v njem delujejo digitalni fotoaparati, računalniški monitorji, televizorji, skenerji in kamere. Sestavljajo ga tri osnovne barve rdeča, zelena in modra, po angleško red, green in blue, od kjer tudi ime RGB (slika 5). Te barve so znane kot seštevalne primarne barve, saj v primeru, ko jih med seboj mešamo v različnih razmerjih, lahko tvorijo večino barv, a še zme-raj ne toliko kolikor jih zmore zaznati človeško oko. V prostoru RGB je običajno upo-rabljen 24-bitni zapis, kar pomeni 8 bitov na vsak barvni kanal in 256 različnih svet-lobnih vrednosti za vsako od treh barv. Vsaka točka (piksel) lahko tako prikaže eno od 16,7 milijona barv med katerimi sta tudi bela in črna. Pri uporabi večjega bitnega zapisa, na primer 32, dobimo še natančnejši opis barve.

Slika 5: Barvni prostor RGB. (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Rgb)

Page 10: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 5

2.4.2 BARVNI PROSTOR CMYK Kratica pride iz angleških besed za barve Cyan – ciansko modra, Magenta – škrlat-no rdeča, Yellow – rumena in blacK – črna. To so komplementarne barve ali dopol-nilne barve rdeči, zeleni in modri barvi. Tako je ciansko modra barva komplementar-na rdeči, škrlatno rdeča zeleni in rumena modri. Barvi sta komplementarni takrat, kadar pomešani med seboj dasta belo barvo. Tako z mešanjem, seštavanjem cian-sko modre in rdeče dobimo belo barvo. Prav tako dobimo belo barvo z seštevanjem škrlatno rdeče in zelene, ali pa rumene in modre. Večina sveta, ki ga vidi človeško oko, je osvetljeno s sončno oziroma belo barvo. Vsak del, košček, ki je pri taki svet-lobi rdeč, absorbira komplementarno barvo k rdeči, to je ciansko modra. Zato so te barve odštevalne primarne barve. Barvni prostor CMYK (slika 6) uporabljajo vse naprave za profesionalni tisk. Papir svetlobo delno odbija, delno pa absorbira. Če želimo na papir natisniti izbrano barvo, je potrebno uporabiti barvilo, ki absorbira vse barve razen izbrane. Vrnimo se še na pozabljeno črno barvo v barvnem prostoru. Ko med seboj pomešamo ciansko modro, škrlatno rdečo in rumeno barvo, dobimo črno, ker pa barve niso nikoli povsem čiste, se uporablja črna posebej. Glede na to, da ima prostor CMYK več osnovnih barv kot barvni prostor RGB, bi lahko sklepali, da ima tudi več barv, vendar črna barva služi samo za svetlost oziroma temnost barv in sivinskih tonov in ne pripomore k pestrosti barv.

Slika 6: Barvni prostor CMYK. (Vir: http://www.student-info.net)

2.5 RASTRSKA GRAFIKA Temelj katerekoli zvrsti računalniške grafike je rastrski (tudi tabelarični) zapis. To pomeni, da je slika, tako kot na TV zaslonu, sestavljena iz velike množice posamez-nih točk, pikslov, ki so urejene v vrstice in stolpce (matrika). Televizija, časopisne fotografije in obcestni plakati so le trije primeri rastrskih slik. Tudi klasične fotografije so pravzaprav skupek velikega števila grafičnih točk, vendar je njihovo število nep-rimerno večje, kot pri večini digitalnih slik. Lahko bi rekli, da je videz kakovostnih bitnih slik izjemno dober, danes čisto primerljiv s klasično fotografijo. Ker ima vsaka grafična točka določeno svojo lokacijo in barvo, lahko nad tako sliko izvedemo množico fotorealističnih učinkov, kot so senčenje, osvetljevanje, manipu-lacije nad določenim območjem slike itd., saj lahko obdelujemo vsako grafično točko posebej. Ob naravnem videzu imajo bitne slike še eno prednost. Izhodne naprave, kot so tiskalniki izdelajo sliko na enak način – s pomočjo množice obarvanih točk http://www.elektronika-ldis.uni-mb.si/arthur1/Praktikum%20IIa/Praktikum/SLIKA/ Slika. html).

Page 11: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 6

So pa tudi pomanjkljivosti rastrske grafike. Delo z bitnimi slikami lahko zahteva veli-ke količine delovnega pomnilnika in prostora na trdem disku. Kaj hitro lahko dose-žemo velikost 100 MB in več. Tako je obdelava obsežnih bitnih slik s primernimi programi večkrat zelo zahtevno opravilo. Predvsem moramo zagotoviti primerno strojno opremo. Hiter procesor, dovolj delovnega pomnilnika, zmogljivo grafično kartico, saj bi bilo delo v nasprotnem primeru počasno in utrujajoče. Ena največjih pomanjkljivosti rastrske grafike pa se skriva pri povečevanju, raztegovanju in drugih procesih transformacije, saj v takem primeru hitro izgubimo kvaliteto slike (slika 7). Pri velikih povečavah postanejo vidne posamezne grafične točke, kar največkrat opazimo pri povečavi manjših slik, z majhno ločljivostjo.

Sliki 7 in 8: Povečava logotipa v rastrski in vektorski grafiki. (Vir: http://www. epano-

rama. net /blog /wpcontent/uploads/2009/10/linux.jpg) 2.6 VEKTORSKA GRAFIKA Vektorska grafika se od rastrske bistveno razlikuje. Namesto množice točk pri rastr-ski grafiki imamo pri vektorski grafiki opravka s predmeti ali objekti. Osnovni gradniki so v tem primeru matematično definirani vektorji, krožnice, itd. Zaradi narave raču-nalniškega monitorja na zaslonu vidimo črto kot skupek posameznih grafičnih točk, vendar nam posamezne točke niso dosegljive. Črto lahko spreminjamo le kot črto : lahko jo raztegnemo, spreminjamo njeno debelino, premikamo njene končne točke, ne moremo pa neposredno zbrisati dela že narisane črte. Zapis v vektorski grafiki je mnogo bolj enostaven, saj si mora program zapomniti le nekaj osnovnih podatkov. Pri črti bi bila to dva podatka: koordinati obeh krajišč in debelina črte. Predmet – daljica je torej opisan vektorsko, na enak način pa so ti podatki poslani tudi izhodnim napravam, kot sta zaslon in tiskalnik. Najpomembnejša prednost vektorske slike je v tem, da se kvaliteta pri povečavi ali pomanjšavi ohranja, saj so predmeti opisani s pomočjo matematičnih izrazov. Ne glede na to, v kolikšni meri bomo povečali vektorsko sliko, bo ta še naprej gladka in ostra (slika 8), kakor jo pač zmore prikazati monitor. Pomembna prednost je tudi spreminjanje posameznih delov slike. Vektorsko sliki lahko spreminjamo posamezne dele, ne da bi s tem vplivali na druge objekte v sliki (http://www.elektronika-ldis.uni-mb.si/arthur1/Praktikum%20IIa/Praktikum/SLIKA/Slika.html).

Page 12: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 7

2.7 SLIKOVNI FORMATI 2.7.1 JPEG (Joint Photographic Experts group) JPEG format je pravzaprav zbirka standardov za zgoščevanje slik. Pri zgoščevanju formata lahko nastavimo nivo zgoščevanja slike, od tega pa je odvisno, koliko infor-macij o sliki bo izgubljenih, ker zapis v JPEG pri zgoščevanju del informacij enosta-vno izbriše. Če je zgoščevanje zmerno, izgub ne zaznamo. JPEG se največkrat uporablja za shranjevanje fotografij. Poznajo ga po večini vsi digitalni fotoaparati. Pogosto ga srečamo tudi na svetovnem spletu, saj je velikost datoteke lahko relativ-no majhna. Primernejši je tudi od formata GIF, saj zajema večje število barv. 2.7.2 TIFF (Tagged Image File Format) TIFF je plod dela podjetij Aldus in Microsoft. Je eden najbolj priljubljenih datotečnih formatov za zapisovanje bitnih slik. Glavna značilnost formata je, da se podatki o sliki zapisujejo na tako imenovana označena polja (Tagged fields). Vsako polje vse-buje podatek o bitni sliki ali pa kazalec, ki kaže na druga polja. Pri odčitavanju dato-teke lahko program prezre polja, ki jih ne potrebuje, in polja, katerih vsebine ne razume. Format je prilagodljiv, saj poznamo več različic formata TIFF, kar pa kljub vsemu lahko privede do težav, predvsem pri branju datoteke. TIFF tako ni popolno-ma prenosljiv med PC in Macintosh, saj so podatki v datoteki urejeni na drugačen način. Uporabljamo ga predvsem pri pripravi datotek za tisk ter za shranjevanje bit-nih slik pri katerih želimo ohraniti čim boljšo kvaliteto. 2.7.3 GIF (Graphic Interchange Format) Prvotni namen GIF formata je prenašanje slik preko omrežja. Format uporablja za indeksiranje 8 bitov kar pomeni, da omogoča 256 različnih barv in odtenkov sivin. Stiskanje formata je najboljše pri slikah, ki imajo velika področja enake barve. Teža-ve pri branju se lahko pojavijo pri prenosu datotek in nezdružljivosti zapisa. Format zaradi svoje majhnosti datotek prednjači v svetovnem spletu. Posebna lastnost GIF datotek je, da lahko v eno datoteko shranimo več slik, ki so prikazane ena za drugo. Te so se pred FLASH-om uporabljale za izdelavo animacij. 2.7.4 BMP (Microsoft Windows Device Independent Bitmap) Format BMP je razvilo podjetje Microsoft in velja kot izhodiščni format za uporabnike Microsoftovih operacijskih sistemov. BMP format ima podatke shranjene kot slikov-no piko za slikovno piko, kar je zelo neučinkovito, saj je datoteka veliko daljša. Zaradi enostavne strukture je malo možnosti, da bi pri branju teh datotek z bitnimi slikami prišlo do napak. S posebnimi algoritmi razvitimi pozneje so uspešno zgostili podatke. 2.7.5 PNG (Portable Network Graphics) PNG je sorazmerno nov slikovni format, ki je bil razvit kot nadomestek patentno zaščitenega formata GIF. Predstavlja drugo generacijo datotečnega slikovnega for-mata za uporabo v omrežju, je prosto dostopen in izboljšan. Odpravljenih je nekaj pomanjkljivosti GIF in JPEG formatov, na primer 8-bitno transparentnost, imenovano alfa kanal, možnost korekcije gama, ki omogoča nadzor svetlosti slike oziroma pop-

Page 13: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 8

ravek barvnih vrednosti prikazanih na monitorju. PNG slike omogočajo tudi zgošče-vanje, vendar je za razliko od JPEG formata zgoščevanja brez izgube informacij (http://www.student-info.net). V tabeli 1 prikazujemo primerjavo različnih formatov, njihove končnice, uporabo, barvno globino in možnost uporabe.

Tabela 1: Primerjava formatov.

2.7.6 RAW (Raw Image Format) RAW ali surovi format, je brez izgub in ga ponujajo nekateri boljši digitalni fotoapara-ti. Ker zapiše surovo, neobdelano informacijo s tipala, je njegova zahteva po spomi-nu lahko precej manjša od na primer formata TIFF. Formata ne podpirajo vsi slikovni urejevalniki, grafični programi, zato je včasih potrebno sliko pretvoriti s pomočjo dru-

FORMAT JPG TIFF GIF BMP PNG

Polno ime

Joint Pho-tographic Experts Group

Tagged Image File

Format

Graphics Interchange

Format

Windows Bitmap

Portable Network Graphics

Končnica datoteke jpg ali jpeg tif ali tiff gif bmp png

Uporaba fotografske slike

fotografske slike

ikone, logo-tipi, črte,

gumbi, ani-macije

uporablja se takrat ko je mogoče vči-tavati sliko v poljuben pro-gram, ki delu-je v Windows

okolju.

pojavi se kot nado-mestilo formatu

GIF.

Barvna globina

8- bitna (sivinska),

12, 24- bitni globini

1, 4, 8, 16, 32, 48- bit-ne globine

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8- bit-ne globine

1, 4, 8, 16, 24, 32- bitne

globine

1, 2, 4, 8, 16, 24, 32,

48, 64- bitne glo-

bine

Animaci-je ne podpira ne podpira podpira ne podpira ne podpira

Transpa-rentnost ali pro-sojnost

ne podpira ne podpira podpira ne podpira ne podpira

Preple-tanje

ne podpira ne podpira podpira ne podpira ne podpira

Page 14: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 9

gega programa (Tadej Trep: Digitalna fotografija Vir: http://www2.scptuj.si/~tarep/ untitled5.htm). 2.8 DIGITALNA TEMNICA Največ koristi imamo od fotografije, ki je razvita in natisnjena. Z izrazom digitalna temnica označujemo strojno in programsko opremo ter ostalo potrebno tehniko, uporabljeno v digitalni fotografiji za obdelovanje digitalnih slik ozi-roma fotografij. Nadomeščajo klasično temnico in nam omogočajo posege, kot so povečava, obrezovanje, osvetljevanje, senčenje in tudi procese, ki jih klasična »ana-logna« fotografija ne omogoča. Večina digitalnih fotoaparatov za široko uporabo že v osnovi rešuje nekaj proble-mov, s katerimi se srečuje fotograf. Aparat zna sam nastaviti kontrast, nasičenost barv in podobno. S tem je takoj po fotografiranju že mogoča povečava in tiskanje ter tako ogled končnega izdelka. Zmogljivejše (profesionalne) kamere stremijo po bolj nevtralni sliki, ki vsebuje več podatkov, a manj »popravkov« in je zato potrebna za končni izgled slike obdelava v digitalni temnici. Za klasično temnico je bil potreben prostor s primerno osvetlitvijo, banjice s kemika-lijami za razvijanje filmov, tekoča voda in povečevalnik. Osnovo digitalne temnice predstavlja računalnik s hitrim procesorjem, z veliko pomnilnika za tekoče delo pri obdelavi slik in zadosti velikim diskom za shranjevanje. Vedno pogosteje se uporab-lja še zunanje enote za shranjevanje in varnostno kopiranje. Potreben je še kvalite-ten zaslon ali celo dva, če želimo povečati delovno površino in pa neobvezno namenski tiskalnik, če želimo sami priti do končnega rezultata. Veliko fotografov še vedno oddaja svoje delo v tisk profesionalnim laboratorijem, kjer dosegajo boljšo kvaliteto tiskanja in velikokrat tudi dosti nižjo ceno. Čeprav se vsak lahko loti obdelave fotografij na svoj način, obstajajo neke temeljne zahteve za pristop k temu delu. Najprej potrebujemo program za obdelavo fotografij. Izbiramo lahko med zahtevnimi, zelo dragimi, bolj enostavnimi in brezplačnimi pro-grami, na primer: Pixelitor, VirtualStudio, Paint,NET, Google Picasa, VirtualPhoto-grapher, Phantasmagoria, Photoscape, GIMP, Photo Toolkit, PhotoFiltre. Prav pride tudi kakšen program za urejanje zbirke, ki si jo s časom ustvarimo, pro-gram za prenos podatkov iz aparata, ki je običajno že priložen fotoaparatu, in pro-gram za pretvorbo formatov (RAW). Za shranjevanje je zelo pomembna DVD enota, ki nam omogoča shranjevanje in prenašanje večje količine podatkov. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljamo programa Paint.NET in GIMP, saj bomo z izbranimi orodji za obdelavo digitalnih fotografij analizirali njuno različnost tako po zmogljivosti, hitrosti, zahtevnosti kot po preglednosti.

Page 15: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 10

3 PREDSTAVITEV PROGRAMOV PAINT.NET IN GIMP 3.1 PAINT.NET

Slika 9: Logotip programa Paint.NET. (Vir: http://paint.net/) Program Paint.NET je nastal s projektom na Washington State University leta 2004. Avtorji so potrebovali le 15 tednov, da je program zadovoljivo deloval. Paint.NET je napisan za Microsoftov operacijski sistem Windows in je namenjen rastrski obdelavi in urejanju digitalnih slik in fotografij. Delo je finančno podprlo podjetje Microsoft. Program je še danes v celoti brezplačen. Prenesemo ga lahko s spletne strani http://www.paint.net.

Slika 10: Delovno okolje v programu Paint.NET. Prva različica 1.0 ni imela več kot 36,000 vrstic kode. Z nadaljnjim razvojem pro-grama so prišli kar do štiri in pol krat večje kode, ki je v različici 3.35 sestavljena približno iz 162,000 vrstic (http://en.wikipedia.org). Trenutno delujoča verzija pro-grama nosi številko 3.5.1. Razvoju pa ni videti konca, saj nove tehnične izboljšave prinašajo še kako koristne dodatne možnosti pri delu razvijalcem in uporabnikom. Današnja različica ponuja nov inovativen in izboljšan uporabniški vmesnik, podpira delo s plastmi (Layer), shrani vso zgodovino od začetka dela in tako omogoča neo-mejeno število razveljavitev. Dalje ponuja celo vrsto posebnih učinkov in številna koristna in predvsem močna orodja. Tu ne smemo pozabiti še na vsa standardna orodja za obrezovanje, zasuk, spreminjanje velikosti in prilagajanje barv slikam, prav tako pa omogoča tudi ustvarjanje kolažev. Z vsako novo različico je program bolj pregleden, dodajajo mu nova orodja. Kot primer lahko navedemo prosojnost oken v zadnjih nekaj različicah. Z vsemi temi, za dober rastrski program potrebnimi orodji, se Paint.NET lahko postavi ob bok profesionalnim programom Photoshop podjetja Adobe, Paint Shop Pro podjetja Corel, Microsoftovemu Photo Editorju ali programu The Gimp (http://www. paint. net).

Page 16: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 11

V diplomskem delu natančneje predstavljamo delovno okolje v programu Paint.NET, ker bomo z njim predstavili delo v digitalni temnici. Primerjamo ga z drugimi prosto dostopnimi programi, kot je npr. Gimp, in ugotavljamo njegove značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti. Za konec še kratko mnenje o domači strani programa. Na pogled ne preveč privlač-na spletna stran je na vkljub vsemu zelo aktivna. Izoblikovala se je prava spletna skupnost, družba, ki z svojimi izkušnjami pri delu s programom preko foruma prijaz-no pomaga tako začetnikom, kot tudi starim prekaljenim mačkom. Na forumu je veliko zanimivega branja in debat o različnih temah, veliko uporabnih vtičnikov za program in cela vrsta vodičev za učenje. 3.2 GIMP Slika 11: Logotip programa GIMP. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:GIMP_Icon.

svg) GIMP je prosto dostopen odprtokodni računalniški program za urejanje rastrske gra-fike. Projekt sta začela leta 1995 Spencer Kimball in Peter Mattis, zdaj pa ga vzdržu-je skupina prostovoljcev in je zaščiten s splošnim dovoljenjem GNU3

GIMP v izvirniku pomeni GNU Image Manipulation Program. .

Slika 12: Delovno okolje v programu GIMP.

GIMP je največkrat uporabljen za obdelavo digitalne grafike in fotografij s spleta. Po navadi z njim izdelujejo grafične podloge in logotipe, umerjajo in izrezujejo fotografi- 3 GNU je računalniški operacijski sistem, ki je sestavljen izključno iz prostega programja.

Page 17: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 12

je, spreminjajo barve, združujejo slike s pomočjo ravnin, odstranjujejo neželene sli-kovne oblike in prevajajo med različnimi slikovnimi formati. GIMP je pomemben predvsem kot prvi večji program za končnega uporabnika, izde-lan v odprti izvorni kodi. Prejšnja orodja kot so GCC, jedro Linuxa in podobna, so izdelali programerji večinoma za programerje. GIMP je dokaz, da se z načinom izde-lave programov s pomočjo odprte kode lahko izdelajo pripomočki, ki jih tudi nepoz-navalci znajo uporabljati. S tem je GIMP tlakoval pot podobnim prostim programom kot so KDE, GNOME, Mozilla, OpenOffice.org in mnogim drugim, ki še prihajajo. GIMP je bil verjetno sprva mišljen kot prosto dostopna alternativa Adobe Photosho-pu, ki pa se še vedno trdno drži na prvem mestu v grafični industriji. GIMP se lahko prikroji za samodejno delo z makro programi. To omogoča izdelavo skript in dodatkov, ki se lahko vzajemno uporabljajo. Možna je tudi izdelava slik v popolnoma nevzajemnem načinu. GIMP-ov domači slikovni format je XCF, s katerim je moč shraniti razporeditev rav-nin za poznejše delo (http://sl.wikipedia.org/wiki/GIMP). 4 PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP

IN PAINT.NET V DIGITALNI TEMNICI Najboljša fotografija je tista, ki je v originalu tako dobra, da ni potrebna dodatnih lepotnih popravkov. V raziskavi primerjamo uporabnost programov Paint.NET in GIMP v digitalni temnici. Za navedena programa smo se odločili, ker sta brezplačna, zelo razširjena in redno posodabljana s strani avtorjev. Poleg tega vsebujeta dovolj širok nabor orodij za osnovna opravila v digitalni temnici. Pri delu z orodji smo ocenjevali kakšna je pomoč pri posameznem ukazu (komplek-snost), preglednost, število potrebnih potez (klikov) za izvedbo, hitrost izvedbe in končni efekt. Vsako orodje (obrezovanje, vrtenje, spreminjanje velikosti, kontrasta, tona in barve, dodajanje pridiha, okvirja, besedila, popravljanja rdečih oči in sestavljanje panoram-skega posnetka) v obeh programih najprej na kratko opišemo in nato izvedemo. Vsi ukazi so pisani z veliko začetnico in z originalnim izrazom v oklepaju. Izbran posto-pek prikažemo še v slikah in ga na koncu primerjalno ocenimo. Vsak parameter ocenjevanja je označen z zvezdico v končni oceni. 4.1 OBREZOVANJE FOTOGRAFIJE Raziskavo bomo začeli z uporabo najenostavnejšega orodja ali postopka, s katerim fotografijo obrežemo. Velikokrat se nam zgodi, da motiv na fotografiji nima prave teže. Motiv je lahko pre-več oddaljen ali pa nas moti objekt, ki ne sodi na fotografijo in izpodriva osredotoče-nost na želen motiv. Kar je včasih predstavljalo kar nekaj spretnega ročnega dela v klasični temnici, danes v digitalni temnici opravimo s klikom na Orodje za obrezo-

Page 18: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 13

vanje (Crop Tool). Za najboljši rezultat je potrebno vedeti, da izrezi fotografij slabše kakovosti niso najboljša izbira. Če želimo ohraniti neko normalno velikost fotografije, nam bo prav prišla višja ločljivost fotografije. Večja je ločljivost, manjša je možnost, da bo izrez slabše kakovosti oziroma zrnat. Postopka obrezovanja fotografij sta v obeh programih enostavna, vendar se nekoli-ko razlikujeta. Obrezovanje fotografije v Paint.NET:

1. V programu odpremo fotografijo, ki jo bomo obrezali. 2. V oknu Orodja (Tools) izberemo želeno obliko izreza. Lahko izbiramo med

Pravokotno (Rectangle Select) in Elipsasto (Ellipse Select) obliko izreza. 3. Z orodjem približno označimo želen izrez na fotografiji. 4. Preklopimo na orodje Prestavi izbrano (Move Selection) in poljubno popra-

vimo izbrano obliko. 5. Ko smo z izbranim zadovoljni, v menijski vrstici v podmeniju Slika (Image)

kliknemo na Izreži izbrano (Crop to Selection).

Slika 13: Izbira oblike izreza. Foto: David Fidler, 2009.

Slika 14: Popravljanje oblike izreza. Foto: David Fidler, 2009.

Page 19: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 14

Slika 15: Dokončanje izreza. Foto: David Fidler, 2009. Obrezovanje fotografije v GIMP: V programu GIMP lahko sliko obrežemo na dva načina. Prvi način:

1. V programu odpremo fotografijo, ki jo bomo obrezali. 2. V oknu z orodji izberemo pravokotno obliko. 3. Narišemo želeno obliko izreza na fotografiji. Izrez popravljamo brez preklap-

ljanja med orodji. 4. Z desnim klikom v izbranem področju ali pa kar v orodni vrstici v podmeniju

Slika (Image) izberemo Izreži izbrano (Crop to Selection). Drugi način:

1. V programu odpremo fotografijo, ki jo bomo obrezali. 2. V oknu z orodji izberemo namensko orodje za obrezovanje Obreži (Crop

Tool). 3. Izberemo območje izreza. 4. Z levim klikom na označenem območju sliko obrežemo.

Slika 16: Izbira orodja. Foto: David Fidler, 2009.

Page 20: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 15

Slika 17: Končan izrez. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: Postopek v Paint.NET ni zahteven, ko ga enkrat spoznamo. Ob prvi uporabi je zelo moteče preklapljanje med orodji, ko je potrebno izbrano postavitev izreza popraviti. V programu manjka namensko orodje, predvsem pa dodatne funkcije za obrezovan-je fotografij. GIMP nas je v tem poglavju bolj prepričal. V obeh načinih obrezovanja so bili za izrez potrebni trije koraki. Izredno hiter je postopek z uporabo namenskega orodja Obreži (Crop tool), ki pa nudi tudi nekaj naprednejših funkcij.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.2 SPREMINJANJE VELIKOSTI FOTOGRAFIJE Takoj za orodjem za obrezovanje je najbolj uporabljano orodje za spreminjanje veli-kosti in ločljivosti fotografij. Fotografijam v digitalni temnici poljubno spreminjamo njihovo velikost z orodjem za Spreminjanje velikosti (Resize Image ali Scale Image). Če fotografijo pomanjšujemo pridobivamo na ostrini fotografije, nasprotno pri pove-čevanju zgubljamo na kakovosti. Tako nam je v nekaterih programih v pomoč Kako-vost spremembe ali tudi interpolacija (Resampling, Interpolation). Z drugimi bese-dami, gre za dodajanje ali odvzemanje pikslov, kar še kako prav pride pri povečeva-nju fotografije ali izreza. Novo velikost fotografije največkrat določimo z dodajanjem in odvzemanjem pikslov na izbrano mersko enoto na primer centimetrov. Za spre-membo velikosti je po zaslugi funkcije, ki ohranja razmerje stranic, potrebno spre-meniti le velikost ene od stranic. Polji za širino in višino sta med seboj s funkcijo povezani. Tako ohranimo originalno razmerje stranic in ne povzročimo nehotenega popačenja fotografije. Kakovost spremembe velikosti fotografije ali interpolacija nam omogoča v programu GIMP možnosti izbire: brez, linearna, kubična in sinc, v Paint.NET pa imamo mož-nost izbire med: Best Quality, Bicubic, Bilinear in Nearest Neighbor. Vse navedene matematične funkcije pomagajo do boljših rezultatov pri odvzemanju ali dodajanju pikslov obdelovani fotografiji.

Page 21: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 16

Glede na namen uporabe fotografije določimo še njeno ločljivost. Standard pri ločlji-vosti je piksel na inč (Pixel per Inch) ali krajše ppi. Če bomo fotografijo objavili na spletu, bo zadostovala ločljivost 72 ppi ali boljše 96 ppi, ki zadostuje prikazovanju fotografije na zaslonu. Če bomo fotografijo tiskali, mora biti njena ločljivost vsaj 150 ppi za domači tiskalnik in 300 ppi ali več za profesionalni tisk. Spreminjanje velikosti fotografije v Paint.NET:

1. V programu odpremo fotografijo, ki ji bomo spreminjali velikost 2. V menijski vrstici kliknemo na Slika (Image) in v podmeniju izberemo Spre-

meni velikost (Resize). 3. Odločimo se za način vzorčenja ali interpolacije (Resampling). 4. Izberemo med spreminjanjem velikosti fotografije Po procentih (By Percen-

tage) ali Po absolutni velikosti (By Absolute Size). 5. Če se odločimo za spreminjanje velikosti z absolutno velikostjo, moramo biti

pozorni na Ohranitev razmerja stranic (Maintain Aspect Ratio). Ponavadi je že odkljukano.

6. Ostane še spreminjanje velikosti glede na Število pikslov (Pixel Size) ali Velikost natisnjene fotografije (Print Size) ter določanje Resolucije oziroma ločljivosti (Resolution) fotografije.

7. Spremembe potrdimo s klikom na OK.

Slika 18: Podmeni za spreminjanje velikosti fotografije v Paint.NET. Spreminjanje velikosti fotografije v GIMP:

1. V programu odpremo fotografijo, ki ji bomo spreminjali velikost 2. V menijski vrstici kliknemo na Slika (Image) in v podmeniju izberemo Spre-

meni velikost (Scale Image). 3. Spremenimo velikost po širini ali višini (Width or Height). 4. Določimo Ločljivost fotografije (Resolution). 5. Nastavimo še Interpolacijo (Interpolation) za želeno kakovost spremembe. 6. Potrdimo s klikom na Spremeni velikost (Scale)

Page 22: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 17

Slika 19: Podmeni za spreminjanje velikosti fotografije v GIMP. Ocena postopka: V obeh programih smo brez večjih težav spreminjali velikosti fotografijam. Presenetil nas je Paint.NET, saj pri vnašanju novih mer fotografiji, sam izbere najboljšo interpo-lacijo. Zato programu tudi boljša ocena.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.3 VRTENJE FOTOGRAFIJE Kadar pri fotografiranju nismo dovolj pozorni ali pa zaradi situacije prehitro pritisne-mo na sprožilec se rado zgodi, da pozabimo na poravnavo horizonta, obzorja. Pri kasnejšem pregledu fotografij nas to vsekakor zmoti. Objekt, ki v okolju stoji vodora-vno, pravokotno ali navpično, bo na fotografiji postavljen drugače, najpogosteje pos-trani, kar je običajno moteče. Seveda tu izključimo tiste posnetke, na katerih je zaradi zanimivosti in drugačnosti to storjeno namerno. Napake neporavnanega hori-zonta in obzorja največkrat najdemo v ozadju fotografije. Iščemo jih v okolici osred-njega motiva na fotografiji in se ne oziramo na tiste elemente, ki so popačeni zaradi učinka objektiva. Kot primere lahko tu navedemo morje, jezero, most in podobno. Postopka vrtenja se lotimo tako, da v programu najprej omogočimo Mrežo (Show grid). Mreža nam pomaga, da se orientiramo po objektih, ki se nanašajo na osrednji del motiva in za katere smo prepričani, da bi morali stati vodoravno ali navpično. Ko smo odločeni po katerem objektu bomo ravnali fotografijo, jo enostavno vrtimo v eno ali drugo stran urinega kazalca, dokler ne pridemo do želenega rezultata. Po porav-navi moramo fotografijo še obrezati, da ta ponovno dobi ravne stranice. Vrtenje fotografije v Paint.NET: Najprej naj povemo, da nam v programu vklapljanje mreže ne bo pomagalo. Žal brez dodatnih vtičnikov mreža v Paint.NET-u pomaga šele pri povečavi večji ali ena-ki 200%. Taka povečava je prevelika, da bi si lahko z mrežo pomagali pri orientaciji po kakšnem vodoravnem ali navpičnem elementu na fotografiji. Pri vrtenju fotografi-je v Paint.NET-u se moramo tako zanesti na lasten občutek.

Page 23: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 18

Koraki so naslednji: 1. V programu odpremo fotografijo. 2. V menijski vrstici odpremo meni Plasti (Layers) in izberemo orodje Obr-

ni/približaj (Rotate/Zoom) 3. Ko se nam odpre okno orodja popravimo samo Kot (Angle), ostale možnosti

pa pustimo pri miru, saj lahko hitro popačimo fotografijo. 4. Po poravnavi potrdimo s klikom na OK 5. Fotografijo na koncu še obrežemo, da dobimo pravilno obliko.

Slika 20: Postopek vrtenja fotografije v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Vrtenje fotografije v GIMP:

1. V programu odpremo fotografijo. 2. Vklopimo mrežo za lažjo poravnavo. V meniju Pogled (View) vklopimo Poka-

ži mrežo (Show grid). 3. Mrežo si prilagodimo v meniju Slika (Image) pod Nastavi mrežo (Configure

Grid). 4. Vrtenja fotografije se lotimo z Orodje za vrtenje (Rotate Tool), ki ga najdemo

v oknu Orodjarne (Toolbox). 5. Fotografijo z orodjem vrtimo s pomočjo drsnika ali pa fotografijo primemo z

levim miškinim gumbom in sučemo.

Page 24: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 19

6. Po poravnavi kliknemo na Vrtenje (Rotate). 7. Ostane nam samo še obrezovanje fotografije.

Slika 21: Postopek vrtenja fotografije v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: Prav gotovo je vrtenje fotografij v Paint.NET-u brez pomoči mreže, ki jo dobimo kot Vtičnik (Plug-in), zelo nenatančno. Kljub temu ima program zelo močno orodje Obr-ni/približaj (Rotate/Zoom), ki v kombinaciji z omenjenim vtičnikom deluje odlično.

Page 25: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 20

V programu GIMP je potrebno vsakič znova prilagajati mrežo za pomoč pri vrtenju. Sicer mrežo hitro nastavimo svojim potrebam, vendar je vsakokratno nastavljanje moteče.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.4 SPREMINJANJE SVETLOSTI IN KONTRASTA FOTOGRAFIJI Zaradi narave in včasih tudi neobičajne svetlobe se zgodi, da imamo v seriji posnet-kov temnejše in svetlejše posnete motive. Velikokrat posnetek namerno potemnimo, da bi prišli do lepših, bolj nasičenih barv. Pretemno ali presvetlo fotografijo lahko popravljamo s pomočjo orodij za uravnavanje kontrasta in spreminjanje svetlobe, vendar le v primerih, ko fotografija ni pretemna ali presvetla. Tipično za take fotogra-fije je, da imajo preveč črnih ali belih pikslov, ki jih ne moremo popravljati. Pomaga-mo si z orodji Svetlost (Brightnes) in Kontrast (Contrast). Za ta primer smo izbrali temnejšo fotografijo, ki jo bomo nekoliko osvetlili. Spreminjanje svetlosti in kontrasta v Paint.NET:

1. V menijski vrstici izberemo meni Prilagoditve (Adjustments) in kliknemo na Svetlost/kontrast (Brightnes/Contrast).

2. V oknu tega orodja najprej popravimo svetlost in nato kontrast. 3. Potrdimo z OK.

Slika 22: Spreminjanje svetlosti in kontrasta v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009.

Page 26: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 21

Spreminjanje svetlosti in kontrasta v GIMP:

1. Izberemo meni Barve (Colours) in kliknemo na Svetlost/kontrast (Brig-htnes/Contrast).

2. V oknu orodja Svetlost/kontrast najprej popravimo svetlost in nato kontrast. 3. Postopek potrdimo z OK.

Slika 23: Spreminjanje svetlosti in kontrasta v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: V obeh programih fotografiji brez težav popravimo svetlost in kontrast.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.5 HISTOGRAM IN TONSKA KOREKCIJA FOTOGRAFIJE Tako kot v prejšnjem poglavju, bomo tudi v tem popravljali pretemne ali presvetle fotografije, tokrat z orodjem za nastavitev histograma in tonske korekcije. Iz histo-grama lahko razberemo kakšne ravni ali vrednosti dosegajo posamezni toni ali ton-ske vrednosti. S histogramom in tonsko korekcijo fotografijam spreminjamo obseg

Page 27: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 22

temnih, srednjih in svetlih tonov. Orodje za tonsko korekcijo je veliko bolj natančno kot orodje za spreminjanje svetlosti in kontrasta. Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, tudi s tem orodjem težko popravljamo podosvetljene in preosvetljene foto-grafije. V nadaljevanju bomo potemnili izbrano fotografijo. Histogram in tonska korekcija fotografije v Paint.NET:

1. V programu odpremo izbrano fotografijo. 2. V meniju Prilagoditve (Adjustments) izberemo orodje Ravni (Levels). 3. Z drsniki nato uravnavamo obseg tonov. 4. Potrdimo z OK.

Slika 24: Histogram in tonska korekcija fotografije v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009.

Histogram in tonska korekcija fotografij v GIMP:

1. V programu odpremo izbrano fotografijo. 2. Odpremo meni Barve (Colours) in izberemo orodje Ravni (Levels) 3. V odprtem oknu z drsniki urejamo obseg tonov. 4. Potrdimo z OK.

Page 28: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 23

Slika 25: Histogram in tonska korekcija fotografije v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: Delo z orodjem Histogram in tonska korekcija je bilo pri prvi uporabi bolj enostavno in pregledno v programu Paint.NET. V obeh programih smo prišli do zadovoljivih rezultatov.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.6 URAVNOTEŽENJE BARV Do barvnega pridiha na fotografijah pride največkrat zaradi nepravilno nastavljene beline na fotoaparatu. Fotografijo še poslabšajo slabe vremenske razmere. Fotogra-fija, posneta v oblačnem vremenu ali zvečer, je običajno brez dodatnih fotografskih pripomočkov brez kontrasta in nasičenih barv. Barvni pridih lahko da fotografiji poseben čar ali pa umetniško noto, a če to ni naš namen, se da fotografijo, ki nima dovolj kontrasta ali nasičenih barv, do neke mere poživiti. Popravljanja fotografije se lotimo z orodji Ravni (Levels), Barvna uravnoteženost (Colour Balance), Kontrast in odtenek/nasičenje (Hue/Saturation). Tako kot pri vseh orodjih, tudi tukaj ne smemo pretiravati. Hitro lahko uničimo fotografijo. V poglavju bomo preizkusili orodje Barvna uravnoteženost (Colour Balance).

Page 29: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 24

Uravnoteženje barv v Paint.NET: Orodja Barvna uravnoteženost (Colour Balance), v Paint.NET ne bomo preizkusili, saj ga ni v osnovni različici programa. Lahko ga namestimo kot vtičnik. Uravnoteženje barv v GIMP:

1. V programu odpremo fotografijo. 2. Odpremo meni Barve (Colors) in izberemo orodje Barvna uravnoteženost

(Color Balance). 3. V oknu se odločimo, kje bomo prilagajali barve, v sencah, srednjih tonih ali

svetlih tonih. Nato z drsniki uravnotežimo barve med cian in rdečo, magento in zeleno ter rumeno in modro.

4. Potrdimo z OK.

Slika 26: Uravnoteženje barv v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: Neverjetno je, da v osnovni različici programa Paint.NET ni orodja za uravnoteženje barv.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

Page 30: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 25

4.7 BARVNI PRIDIHI V poglavjubomo preizkusili dva najbolj razširjena in priljubljena pridiha v fotografiji, črno beli pridih in sepia. Črno bela in sepia nas spomnijo na začetke fotografije. Kdaj pa kdaj se radi ozremo nazaj in zato naredimo kakšno dobro črno belo fotografijo. Barvni pridih v Paint.NET:

1. V programu odpremo fotografijo. 2. Odpremo meni Dodatki (Adjustments) in izberemo orodje Črno bela (Black

and White) ali Sepia (Sepia). 3. Program nato samodejno spremeni fotografijo. Ostane nam samo še shran-

jevanje.

Slika 27: Barvni pridihi v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009.

Page 31: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 26

Barvni pridih v GIMP: Ker program GIMP nima orodja za barvni pridih sepija, bomo prikazali samo posto-pek za spreminjanje fotografije v črno belo.

1. V programu odpremo fotografijo. 2. Odpremo meni Slika (Image), podmeni Način (Mode) in izberemo Odtenki

sive (Grayscale). 3. Program nato samodejno spremeni fotografijo.

Slika 28: Spreminjanje fotografije v črno belo v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: V programu GIMP sicer ni orodja za sepio, vendar lahko kljub temu zelo hitro spre-menimo fotografijo. Pomagamo si lahko z novo plastjo, ki deluje kot filter.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.8 POPRAVLJANJE RDEČIH OČI NA FOTOGRAFIJI Eden najuporabnejših fotografskih pripomočkov je bliskavica (Flash). V slabih svet-lobnih razmerah si z njo pomagamo do boljših fotografij, ni pa nepogrešljiva niti v sončnem vremenu. Ljudje se na slabo svetlobo privajamo tako, da razširimo zenice. Tako imamo ob trenutnem vpadu močnega hitrega svetlobnega toka iz bliskavice, ki traja pribl. 1/10.000 sek., še vedno v celoti odprto zenico in odbita svetloba od očes-ne mrežnice se iz odprtega očesa prenese neposredno na tipalo, kar se nam poka-že kot učinek rdečih oči.

Page 32: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 27

Novejši digitalni fotoaparati lahko odpravijo rdeče oči že med fotografiranjem. V našem primeru to storimo v digitalni temnici. Rdeče oči bomo odpravili ročno. Uporabili bomo orodje Laso oziroma ostala orodja za natančnejšo izbiro področja na fotografiji in Odstrani rdeče oči (Remove red eyes). Z orodji za izbiro bomo čimbolj natančno označili območja popravljanja in tako prišli do boljših rezultatov. Seveda programi lahko to storijo tudi samodejno, vendar rezultati niso vedno najboljši. Popravljanje rdečih oči v Paint.NET:

1. V programu odpremo fotografijo, potrebno korekcije rdečih oči. 2. V Orodjarni (Tools) izberemo eno od orodij za izbiro. Lahko uporabimo Pra-

vokotno (Rectangle), Laso (Lasso) ali Elipso (Ellipse). 3. Na fotografiji z izbranim orodjem označimo rdeče oči. Lahko samo eno oko

ali s pomočjo tipke Ctrl več oči hkrati. 4. V meniju Efekti (Effects) odpremo podmeni Fotografija (Photo) in izberemo

orodje za Odstranjevanje rdečine v očeh (Red Dye Removal). 5. V oknu Orodja z drsnikoma Toleranca (Tolerance) in Delež nasičenosti

(Saturation Percentage) odstranimo rdečino na izbranem področju. 6. Potrdimo z OK.

Slika 29: Postopek popravljanja rdečih oči v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2010. Popravljanje rdečih oči v GIMP:

1. V programu odpremo fotografijo potrebno korekcije rdečih oči.

Page 33: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 28

2. V Orodjarni (Toolbox) izberemo eno od orodij za izbiro. Lahko uporabimo Pravokotno (Rectangle), Prosto (Free Select) ali Elipsa (Ellipse) orodje.

3. Na fotografiji z izbranim orodjem označimo rdeče oči. 4. V meniju Filtri (Filters) odpremo podmeni Izboljšaj (Enhance) in izberemo

orodje za Odstranjevanje rdečine v očeh ( Red Eye Removal). 5. V oknu Orodja z drsnikom za Prag (Threshold) na izbranem področju ods-

tranimo rdečino. 6. Potrdimo z OK.

Slika 30: Postopek popravljanja rdečih oči v GIMP. Foto: David Fidler, 2010. Ocena postopka: V obeh programih smo rdečino v očeh odpravili zelo hitro, vendar smo bili z rezultati v programu GIMP bolj zadovoljni, saj je korekcija izvedena mehko in natančno. V programu GIMP nas je zmotilo le to, da ni moč označiti več kot tri območja naenkrat. Za popravljanje rdečine v očeh smo tako porabili nekaj več časa kot v Paint.NET-u.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

Page 34: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 29

4.9 OSTRENJE FOTOGRAFIJ Kakovost fotografije je najbolj povezana z njeno ostrino. Običajno v situaciji, ko lov-limo dogodek, ki se zgodi zelo hitro, fotografija ni ostra. To se da v digitalni temnici do neke mere popraviti. Največkrat ostrino popravljamo celotni fotografiji. Programi ponujajo zelo podobna orodja za ostrenje fotografij. Poznamo orodje Maska neostri-ne (Unsharp Mask) - ostrenje s pomočjo zamegljene maske, kar je običajna tehnika ostrenja fotografij – v nasprotju z imenom,ki ga ima in se uporablja pri obdelavi digi-talnih slik. Enostavnejše je ostrenje Ostrenje (Sharpen). Program sam poveča kon-trast med različnimi sosednjimi piksli, enake piksle pa pusti nespremenjene. Orodje izostri celo fotografijo, kar velikokrat ni naš cilj. Z drsnikom Ostrina (Sharpeness) določimo moč učinka. Orodje Maska neostrine (Unsharp Mask) je bolj profesionalno orodje za ostrenje. Z njim določamo radij(določitev velikosti območja), količino( Amount ali moč učinka) in prag(Threshold), za koliko se bodo piksli razlikovali od okolice, da jih bomo ostrili. Ostrenje fotografij v Paint.NET: Ostrenje z orodjem Ostrenje (Sharpen):

1. V menijski vrstici izberemo meni Efekti (Effects). 2. Pomaknemo se do podmenija Fotografija (Photo). 3. Izberemo orodje Ostrenje (Sharpen). 4. Z drsnikom izberemo Količino (Amount). 5. Ostrenje potrdimo z klikom na OK.

Slika 31: Ostrenje v programu Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009.

Page 35: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 30

Ostrenje z orodjem Maska neostrine (Unsharp Mask): Žal program Paint.NET med orodji nima orodja Maska neostrine (Unsharp Mask), lahko pa ga dodamo kot vtičnik. Ker ocenjujemo programa v osnovnih različicah vtičnika nismo dodajali. Če želimo ostrino še izboljšati si v programu lahko poma-gamo z orodji za Šum ( Noise). Orodja najdemo v meniju Efekti v podmeniju Šum. Ostrenje fotografij v GIMP: Ostrenje z orodjem Ostrenje (Sharpen):

1. V menijski vrstici izberemo meni Filtri (Filters). 2. Izberemo podmeni Izboljšaj (Enhance). 3. V podmeniju Izboljšaj izberemo orodje Ostrenje (Sharpen). 4. Program sam izbere količino Ostrine (Sharpness), ki pa jo lahko z drsnikom

Ostrina (Sharpness) še popravljamo. 5. Spremembo ostrenja potrdimo z OK.

Slika 32: Ostrenje v programu GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ostrenje z orodjem Maska neostrine (Unsharp Mask):

1. V menijski vrstici izberemo meni Filtri (Filters). 2. Izberemo podmeni Izboljšaj (Enhance). 3. V podmeniju izberemo orodje Maska neostrine (Unsharp Mask).

Page 36: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 31

4. Program sam izbere Radij (Radius) območja pikslov ostrenja, Količino (Amount) moči ostrenja in Prag (Threshold),na katere piksle bo orodje delo-valo glede na njihovo razlikovanje od okolice. Po svojih občutkih jih lahko še spreminjamo z drsniki.

5. Spremembe potrdimo z OK.

Slika 33: Ostrenje z orodjem Maska neostrine v programu GIMP Foto: David Fidler,

2009.

Page 37: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 32

Ocena postopka: Kljub temu, da program Paint.NET nima orodja Maska neostrine (Unsharp Mask), smo bili s popravljanjem ostrine fotografij bolj zadovoljni. Rezultati ostrenja so bili z manj dela veliko boljši kot v programu GIMP. Poleg slabših rezultatov v GIMPu se je program ob hitrem premikanju drsnikov orodji za nekaj časa prenehal odzivati.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.10 KLONIRANJE Verjetno je orodje za kloniranje eno najbolj uporabljanih in priljubljenih orodij v dobi digitalne fotografije. S kloniranjem namreč lahko zelo dobro skrijemo moteče ele-mente na fotografiji. Orodje nanaša na izbrano področje na fotografiji piksle z dru-gega dela fotografije. S postopkom lahko na fotografiji kakšen element izbrišemo ali dodamo. Kloniranje v Paint.NET:

1. V programu odpremo fotografijo, ki jo bomo obdelali. 2. V oknu Orodja (Tools) izberemo orodje za Kloniranje (Clone Stamp). 3. Prilagodimo Velikost čopiča (Brush Width). 4. Z držanjem tipke Ctrl in klikom leve miškine tipke izberemo tiste piksle na

fotografiji, ki jih želimo klonirati. 5. S klikanjem nato z izbranimi piksli prekrijemo želeno območje.

Slika 34: Kloniranje v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009.

Page 38: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 33

Kloniranje v GIMP: 1. V programu odpremo fotografijo, ki jo bomo obdelali. 2. V oknu Orodja (Toolbox) izberemo orodje za Kloniranje (Clone Tool). 3. Popravimo vrednosti Oblika čopiča (Brush) in Velikost čopiča (Scale). 4. Z držanjem tipke Ctrl in klikanjem z levo miškino tipko na fotografiji izberemo

piksle, ki jih želimo klonirati. 5. S klikanjem nato z izbranimi piksli prekrijemo želeno območje.

Slika 35: Kloniranje v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: V obeh programih smo prišli do želenega rezultata. V programu Paint.NET nas je zelo motilo, da se oblike čopiča ne da posebej nastaviti, zato smo prišli do slabših rezultatov in tudi slabše ocene.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.11 PANORAMSKE FOTOGRAFIJE V dobi klasičnih fotoaparatov smo o panoramskih fotografijah lahko le sanjali. Do panoramskih posnetkov smo prišli le s posebej za to namenjenim fotoaparatom ali s postopkom zahtevne fotomontaže v temnici. Danes temu že dolgo ni več tako. Digi-

Page 39: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 34

talni fotoaparati nam s pomočjo programa na aparatu pomagajo fotografirati zapore-dne posnetke tako, da jih kasneje brez večjih težav sestavimo v panoramsko sliko (boljši fotoaparati znajo že oboje). Nekateri grafični programi sestavijo panoramo samodejno. Večkrat smo že sestavljali panoramske fotografije, tako v plačljivih kot tudi v brez-plačnih programih, namenjenih prav sestavljanju panorame. Nikoli do zdaj se še nismo srečali s tako slabo odzivnostjo programa, da panoramskega posnetka ni bilo moč ustvariti. Enostavno s tako slabo odzivnostjo kot sta jo pokazala oba programa, težko pridemo do solidnega rezultata. Oba si zaslužita najslabšo oceno.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.12 OKVIRJANJE FOTOGRAFIJ V digitalni temnici lahko okvir fotografiji pripravimo že pred tiskanjem. Postopki so običajno hitri in enostavni. Poznamo okvirjanje s pomočjo orodja Izberi (Select), Hit-ra maska (Quick mask) ali z Povečevanje platna (Canvas size). Pri povečevanju z orodjem Izberi izgubimo del fotografije zato se pred okvirjanjem prepričamo, da ima fotografija dovolj prostora ob stranicah. Pretesno okvirjanje fotografij ni dobro. Okvirjanje v Paint.NET: V Paint.NET-u fotografijo lahko okvirimo na dva načina in sicer s povečanjem plat-na, ki ga bomo tudi prikazali ali z dodajanjem nove plasti. S tem imamo sicer več možnosti za oblikovanje okvirja, vendar je delo preveč zahtevno za začetnika.

1. V programu odpremo fotografijo. 2. Če želimo ohraniti originalno velikost fotografije, jo najprej za nekaj procen-

tov pomanjšamo. Odpremo meni Slika (Image) in izberemo Velikost platna (Canvas Size).

3. V oknu orodja izberemo spreminjanje velikosti Po procentih (By Precentage), zmanjšamo velikost za na primer 5% in postavimo Sidro (Anchor) Na sredino (Middle) ter potrdimo z OK.

4. V oknu Barve (Colors) izberemo Barva ozadja (Secondary). 5. Zopet ponovimo drugi korak, vendar tokrat platno povečamo na prvotno veli-

kost. 6. Sliko shranimo.

Page 40: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 35

Slika 36: Okvirjanje v Paint.NET.Foto: David Fidler, 2009. Okvirjanje v GIMP: V GIMP-u je mogoče okvirjati fotografije z izbirami, uporabo hitrih mask in poveče-vanjem platna. Predstavili bomo okvirjanje z izbirami. Okvirjanje fotografij z izbirami:

1. V programu odpremo fotografijo. 2. Najprej določimo barvo okvirja. Kliknemo na ikono za določitev Barve ozadja

(Background Colors). 3. S pomočjo tipk Ctrl+A ali v meniju Izberi (Select) z orodjem Izberi vse (All)

označimo celo fotografijo. 4. V meniju Izberi nato zaženemo orodje Obroba (Border). 5. V oknu orodja nastavimo vrednost Širina obrobe (Border Selection by). 6. Potrdimo z OK.

Page 41: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 36

Slika 37: Okvirjanje v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: V Paint.NET-u je potrebno nekaj več znanja in spretnosti za izdelavo dobrega okvir-ja fotografiji. GIMP se po drugi strani hvali kar s tremi orodji za dodajanje okvirja. Nedvomno med njimi najdemo enega, ki nam bo ustrezal.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

4.13 NAPISI NA FOTOGRAFIJAH Velikokrat okvirjeni fotografiji želimo dodati tudi krajše besedilo. V digitalni temnici to ni problem, saj večina programov že vsebuje preprosta orodja za dodajanje in obli-kovanje teksta. Pri dodajanju besedila na fotografijo je potrebno vedeti, da je besedi-lo zaradi kasnejšega urejanja v vektorski obliki. Tako tudi ostane, če projekt shrani-mo v delovnem formatu programa. Ko enkrat fotografijo shranimo nazaj v prvotni format, se besedilo iz vektorske spremeni v rastrsko obliko in ga tako ni več moč popravljati. Napisi v Paint.NET:

1. V programu odpremo fotografijo. 2. V meniju Orodja (Tools) izberemo orodje Besedilo (Text) za pisanje in ureja-

nje besedila, ter v menijski vrstici izberemo Pisava (Font), velikost, postavi-tev in v oknu Barve (Colors) barvo pisave.

3. S klikom miške na fotografijo postavimo okno za vnos besedila.

Page 42: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 37

4. V postavljeno okno vnesemo besedilo in ga po potrebi še enkrat uredimo. 5. Sliko shranimo v želenem formatu.

Slika 38: Napisi v Paint.NET.Foto: David Fidler, 2009. Napisi v GIMP:

1. Najprej v programu odpremo fotografijo. 2. V oknu Orodja (Toolbox) izberemo orodje za pisanje in urejanje besedila

Besedilo (Text Tool) in nastavimo parametre besedila Pisava (Font), Velikost (Size), Barva (Colour) in Postavitev (Justify).

3. S klikom miške na fotografijo postavimo okno za vnos besedila. 4. V postavljeno okno vnesemo besedilo in ga po potrebi še enkrat uredimo. 5. Sliko shranimo v želenem formatu.

Page 43: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 38

Slika 39: Postavljanje napisa v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Ocena postopka: Medtem ko Paint.NET dodaja tekst kar na fotografijo, GIMP za vnašanje teksta ustvari novo plast. Tako v GIMP-u pred shranjevanjem ne smemo pozabiti združiti plasti. Oba programa nudita še kar nekaj funkcij za oblikovanje besedila na fotografi-ji. Enostavnejše je delo v Paint.NET-u.

kompleksnost preglednost poteze hitrost efekt

Paint.NET GIMP

Page 44: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 39

5 REZULTATI PRIMERJAVE IN ZAKLJUČKI Spregovoriti moramo še o ozadjih, potrebnih za delovanje programov in sicer o nameščanju, delovanju, učinkovitosti in o grafičnih vmesnikih. Med uporabo progra-mov smo spoznali prednosti in slabosti obeh programov. Namestitev Paint.NET-a ni zahtevna, poteka tekoče in hitro, v nasprotju s progra-mom GIMP, ki se je nameščal dlje časa, sama namestitev pa je zahtevala nekoliko več pozornosti, a so jo v zadnji verziji popolnoma poenostavili. Oba programa zase-deta relativno malo prostora na trdem disku. Več prostora potrebujeta po nameščan-ju dodatnih vtičnikov, plugin-ov.

Slika 40: Koraki nameščanja programa Paint.NET.

Slika 41: Koraki nameščanja programa GIMP.

Page 45: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 40

Po uspešni namestitvi, programa prvič zaženemo. Pričakovano se Paint.NET zaže-ne brez problemov, hitro in tekoče. GIMP se nalaga počasneje. Včasih se med nalaganjem dodatkov ustavi ali pride celo do neodzivanja programa. V času razis-kave sta oba programa po zagonu delovala brez zatikanj, tako pri preklapljanju med orodji, kot tudi pri brskanju po ukaznih vrsticah. Prav tako so vse nastavitve in vtični-ki delovali po pričakovanjih. Pri prvem zagonu programa imamo radi večino osnovnih funkcij na vidnem mestu, hitro dostopnih in enostavnih za uporabo. Na prvi pogled se zdi bolj uporaben, prep-rostejši, nezapleten in jasen Paint.NET, medtem ko v GIMP-u za uporabo večine funkcij potrebujemo več časa, da jih najdemo in se na njih navadimo. Po našem mnenju je težava predvsem v prepolnem in neurejenem večopravilnem (multi-task) oknu. Program GIMP se prvič zažene v treh oknih. V glavnem oknu, Okno z orodji (Toolbox) in v večnamenskem oknu, razdeljenem na dve polovici in več zavihkov, Layers, Channels, Paths, Undo v eni in Brushes, Patterns, Gradients v drugi polovi-ci. Menimo, da je grafični vmesnik slabo urejen. Čeprav bi morala biti okna pri pomanjševanju med seboj povezana, to velja samo pri izhodu iz programa. Če želi-mo okna pomanjšati, okni z orodji ostaneta odprti. Lahko jih samo zapremo in jih je potrebno ob ponovnem odpiranju programa posebej aktivirati. Če glavno okno povečamo na cel zaslon, nam občasno prekrije okna z orodji. Zaradi neurejenosti je za delo s programom potrebno daljše privajanje. Nerodno je tudi to, da več fotografij lahko odpiramo le v vsakem oknu posebej. Prvi zagon Paint.NET-a tudi odpre več oken hkrati, glavno okno, Orodja (Tools), Barve (Colors), Zgodovina (History) in Plasti (Layers). Vsa ležijo na osnovni delovni površini. Okna se vedno odpirajo, zapirajo, pomanjšajo in prikažejo hkrati. Poseb-nost Paint.NET-ovih oken je tudi prosojnost. Kadar uporabljamo orodja v enem oknu, so ostala okna prosojna. Ko odpiramo več fotografij naenkrat, se le-te odpirajo v zavihkih (Tabs), nemoteče v desnem zgornjem delu glavnega okna. Oba programa zagotavljata izredno širok nabor funkcij. Dlje ko raziskujemo po meni-jih in funkcijah, bolj se zdi, da oba programa stremita po posnemanju uporabnosti plačljivega programa Photoshop. Po daljšem času uporabe obeh programov lahko ugotovimo, da v osnovni namestitvi GIMP v podmenijih skriva veliko več kot Paint.NET. Paint.NET nima podpore barvnega prostora CMYK. Za delovanje programa je pot-reben .NET Framework. Deluje samo na operacijskih sistemih podjetja Microsoft, podpira pa nameščanje vtičnikov in delo z več plastmi. GIMP razen slabše uporabnosti prekaša Paint.NET. Prav tako kot Paint.NET podpi-ra delo v več plasteh in nameščanje vtičnikov. Velika prednost je GIMP-ova podpora za delovanje na več platformah. Dobimo ga za operacijske sisteme Windows, Mac in Linux.

Page 46: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 41

Orodje Program

Paint.NET GIMP

Obrezovanje fotografij

Spreminjanje velikosti fotografije

Vrtenje fotografije

Spreminjanje svetlosti in kontrasta fotografijam

Histogram in tonska kore-kcija fotografiji

Uravnoteženje barv

Barvni pridihi

Popravljanje rdečih oči na fotografiji

Ostrenje fotografije

Kloniranje

Panoramske fotografije

Okvirjanje fotografije

Napis na fotografiji

Končna ocena 43 51

Tabela 2: Primerjava uporabnosti programov Paint.NET in GIMP v digitalni temnici. Po ocenjenih kriterijih je program GIMP dosegel boljšo oceno, vendar je potrebno dodati, da smo ocenjevali osnovna programa, ki ju dobimo na spletu. Velikost GIMP-a je 19.570 KB, Paint.NET-a pa le 3.597 KB. To kaže na dejstvo, da moramo dolo-čene funkcije, ki jih GIMP že ima, kot vtičnike po potrebi programu Paint.NET doda-jati in ga s tem nadgrajevati. Tako se uporabnost programa bistveno izboljša, rezul-tati našega dela pa bi bili po vsej verjetnosti precej drugačni. Pripomniti moramo še, da Paint.NET-ov grafični vmesnik deluje uporabniku prijazneje in sledi novejšim gra-fičnim zahtevam.

Page 47: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 42

LITERATURA IN VIRI Knjige: Adair King, J. (2003) Shoot Like a Pro! DIGITAL PHOTOGRAPHY TECHNIQUES. McGraw-Hill/Osborne, California. Bamberg, M. (2006) Digital Art Photography For Dummies. Wiley Publishing, India-na. Brundage, B., Grover, C. (2006) Digital Photography: The Missing Manual. O'Reilly, California. Busch, D. D. (2005) Mastering Digital SLR Photography. Thomson Course Technology PTR, Boston. Busch, D. D. (2006) Digital Photography All-in-One Desk Reference For Dummies, 3rd Edition. Wiley Publishing, Indiana. Georges, G. (2005) Digital Photography: Top 100 Simplified Tips & Tricks, Second Edition. Wiley Publishing, Indiana. Kelby, S. (2009) Digitalna fotografija. Pasadena, Ljubljana. Lezano, D. (2009) Biblija digitalne fotografije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Zorec, M. (2009) Digitalna temnica. Knjigca, Grosuplje. Poročila, interni dokumenti: Šmitek, B. (2007): Zapiski s predavanj: Multimedijski sistemi. Šmitek, B. (2007): Prosojnice s predavanj: Multimedijski sistemi. Spletne strani: Elektronika -Laboratorij za digitalne in informacijske sisteme. Slika. [online]. [uporab-ljeno 20. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www.elektronika-ldis.uni-mb.si/arthur1/Praktikum%20IIa/ Prakti-kum/SLIKA/Slika.html Epanorama.net. [online]. [uporabljeno 22. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www.epanorama.net/blog/wp-content/uploads/2009/10/linux.jpg Evolution. [online]. [uporabljeno 17. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www.marcofolio.net/images/stories/fun/video/evolution.png) Gamma tech. [online]. [uporabljeno 20. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www.gammatech.com/images/overlaps.jpg GIMP. [online]. [uporabljeno 14.10.2009]. Dostopno na URL: http://www.gimp.org Grafika. [online]. [uporabljeno 14. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://skala.pef.uni-lj.si Paint.NET. [online]. [uporabljeno 23. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www.paint.net Photo canvas print. . [online]. [uporabljeno 20. 10. 2009]. Dostopno naURL: http://www.photocanvasprint.net/rgb-vs-cmyk/images/gamut.jpg Student-info.net [online]. [uporabljeno 21. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www.student-info.net Trep, T.: Digitalna fotografija. [uporabljeno 25. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://www2.scptuj.si/~tarep/untitled5.htm Wikipedia. [online]. [uporabljeno 15. 10. 2009]. Dostopno na URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Piksel

Page 48: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 43

Wikipedia. [online]. [uporabljeno 14.10.2009]. Dostopno na URL: http://en.wikipedia.org/wiki/GIMP KAZALO SLIK Slika 1: Evolucija. (Vir: http://www.marcofolio.net/images/stories/fun/video/evolution .png) Slika 2: Slikovna točka – piksel. Foto: David Fidler, 2009. Slika 3: Diagram barvitosti. (Vir: http://www.photocanvasprint.net/rgb-vs-cmyk /images/gamut.jpg) Slika 4: Diagram barvitosti. (Vir: http://www.gammatech.com/images/overlaps.jpg) Slika 5: Barvni prostor RGB. (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Rgb) Slika 6: Barvni prostor CMYK. (Vir: http://www.student-info.net) Sliki 7 in 8: Povečava logotipa v rastrski in vektorski grafiki. (Vir: http://www. epano-rama. net /blog /wpcontent/uploads/2009/10/linux.jpg) Slika 9: Logotip programa Paint.NET. (Vir: http://paint.net/) Slika 10: Delovno okolje v programu Paint.NET. Slika 11: Logotip programa GIMP. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:GIMP_Icon.svg) Slika 12: Delovno okolje v programu GIMP. Slika 13: Izbira oblike izreza. Foto: David Fidler, 2009. Slika 14: Popravljanje oblike izreza. Foto: David Fidler, 2009. Slika 15: Dokončanje izreza. Foto: David Fidler, 2009. Slika 16: Izbira orodja. Foto: David Fidler, 2009. Slika 17: Končan izrez. Foto: David Fidler, 2009. Slika 18: Podmeni za spreminjanje velikosti fotografije v Paint.NET. Slika 19: Podmeni za spreminjanje velikosti fotografije v GIMP. Slika 20: Postopek vrtenja fotografije v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Slika 21: Postopek vrtenja fotografije v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 22: Spreminjanje svetlosti in kontrasta v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Slika 23: Spreminjanje svetlosti in kontrasta v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 24: Histogram in tonska korekcija fotografije v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Slika 25: Histogram in tonska korekcija fotografije v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 26: Uravnoteženje barv v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 27: Barvni pridihi v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Slika 28: Spreminjanje fotografije v črno belo v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 29: Postopek popravljanja rdečih oči v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2010. Slika 30: Postopek popravljanja rdečih oči v GIMP. Foto: David Fidler, 2010. Slika 31: Ostrenje v programu Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Slika 32: Ostrenje v programu GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 33: Ostrenje z orodjem Maska neostrine v programu GIMP Foto: David Fidler, 2009. Slika 34: Kloniranje v Paint.NET. Foto: David Fidler, 2009. Slika 35: Kloniranje v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 36: Okvirjanje v Paint.NET.Foto: David Fidler, 2009. Slika 37: Okvirjanje v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 38: Napisi v Paint.NET.Foto: David Fidler, 2009. Slika 39: Postavljanje napisa v GIMP. Foto: David Fidler, 2009. Slika 40: Koraki nameščanja programa Paint.NET. Slika 41: Koraki nameščanja programa GIMP.

Page 49: PRIMERJAVA UPORABNOSTI PROGRAMOV GIMP IN …sko grafiko, slikovni format, kar vse skupaj predstavlja osnovo za delo v i digitaln temnici. Na koncu teoretičnega dela opišemo še programa

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

David Fidler: Primerjava uporabnosti programov GIMP in Paint.NET v digitalni temnici Stran 44

KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava formatov. Tabela 2: Primerjava uporabnosti programov Paint.NET in GIMP v digitalni temnici.