PRIMERJAVA SEDANJEGA IN PREDVIDENGA MEDNARODNEGA … · 8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

PRIMERJAVA SEDANJEGA IN PREDVIDENGA MEDNARODNEGA

RAČUNOVODSKEGA STANDARDA O NAJEMIH

Ljubljana, december 2017 VLASTA KNEZ

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Vlasta Knez, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z

naslovom Primerjava sedanjega in predvidenega mednarodnega računovodskega standarda o najemih,

pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem doc.dr. Odar Marjanom

IZJAVLJAM 1. da sem predloženo delo pripravila samostojno; 2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki; 3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih

– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; 5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo

za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom; 6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih

v njem jasno označila; 7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo

pridobila soglasje etične komisije; 8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z

drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico

shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem

in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne _____________ Podpis študentke:__________________

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKA STANDARDA MRS 17 - NAJEMI .......... 4

1.1 Razvrstitev najemov po MRS 17 ............................................................................... 4 1.2 Računovodski izkazi najemnikov po MRS 17 .......................................................... 5

1.2.1 Finančni najem pri najemniku ........................................................................... 5 1.3 Računovodski izkazi najemodajalcev po MRS 17 .................................................... 7

2 PREDSTAVITEV NOVEGA MSRP 16 O NAJEMIH .............................................. 8

2.1 Razlogi za sprejetje novega standarda ....................................................................... 9 2.2 Cilji UOMRS pri izvajanju projekta ........................................................................ 11

3 DEFINICIJA NAJEMA PO MSRP 16 ...................................................................... 12

3.1 Opredelitev sredstva v najemu po MSRP 16 ........................................................... 12 3.2 Komponente najemne pogodbe ............................................................................... 15 3.3 Gospodarske koristi ................................................................................................. 16 3.4 Pravica do nadzora uporabe opredeljenega sredstva ............................................... 17

4 PRIMERJAVA MRS 17 IN MSRP 16 O NAJEMIH ............................................... 18

4.1 Računovodsko evidentiranje pri najemniku po MSRP 16....................................... 21 4.1.1 Spremembe v računovodskih izkazih pri najemniku po MSRP 16 ................. 24 4.1.2 Razkritja najemnikov ....................................................................................... 29 4.1.3 Finančni kazalniki ............................................................................................ 30

4.2 Računovodsko evidentiranje pri najemodajalcu ...................................................... 31 4.2.1 Razvrstitev najema ........................................................................................... 32 4.2.2 Spremembe v računovodskih izkazih pri najemodajalcu po MSRP 16 ........... 33 4.2.3 Podnajem .......................................................................................................... 33 4.2.4 Razkritja najemodajalcev ................................................................................. 35

4.3 Kako se lahko družba pripravi na izdajo novega standarda .................................... 37 4.3.1 Opredelitev najema .......................................................................................... 38 4.3.2 Potrebni podatki o najemih .............................................................................. 38 4.3.4 Prodaja in povratni najem ................................................................................ 38 4.3.5 Računovodski kazalniki ................................................................................... 39 4.3.6 Prehod na novi standard ................................................................................... 40

4.4 Ali koristi ob izdaji standarda pretehtajo stroške, povezane z njegovo uvedbo? .... 41

5 PRODAJNE TRANSAKCIJE S POVRATNIM NAJEMOM ................................ 41

ii

5.1 Predstavitev prodajne transakcije s povratnim najemom ........................................ 42 5.2 Primerjava prodajne transakcije s povratnim najemom po MRS 17 in MSRP 16 .. 42 5.3 Vpliv na računovodske izkaze v primeru prodajne transakcije s povratnim najemom

pri najemniku in najemodajalcu po MSRP 16 ........................................................ 44

6 PRIMERJAVA MSRP 16 O NAJEMIH S STANDAROM ASU 2016-02 (Topic

842)................................................................................................................................ 46

6.1 Predstavitev Ameriškega računovodskega standarda o najemih ASU 2016-02 (Topic 842) .............................................................................................................. 46

6.2 Primerjava MSRP 16 in ASU 2016-02 Najemi (Topic 842) .................................. 47 6.2.1 Podobnosti ....................................................................................................... 49 6.2.2 Razlike ............................................................................................................. 49

SKLEP ................................................................................................................................ 50

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 53

KAZALO TABEL

Tabela 1: Primer amortizacijskega načrta odplačila finančnega najema vozila družbe ABC...................................................................................................................... 6

Tabela 2: Dolgoročne obveznosti večjih uporabnikov poslovnih ali operativnih najemov, razdeljenih po območjih (v %) ........................................................................... 10

Tabela 3: Razlika med poslovnim in finančnim najemom po MRS 17 ............................. 11 Tabela 4: Primerjava MSRP 16 in MRS 17/OPMSRP4 .................................................... 19 Tabela 5: Računovodska evidence pravice do uporabe in stroškov pri najemniku .......... 23 Tabela 6: Kasnejše merjenje in računovodske spremembe pri najemniku ........................ 25 Tabela 7: Računovodska evidenca spremembe pravice do uporabe sredstva .................... 25

Tabela 8: Pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz naslova najema ........................... 26 Tabela 9: Spremembe v finančnih kazalnikih .................................................................... 30 Tabela 10: Učinek MSRP 16 na pogosto uporabljene meritve ............................................ 31 Tabela 11: Knjiženje v izkazu finančnega položaja in izkakzu poslovnega izida glede na

finančni oziroma poslovni najem ....................................................................... 32 Tabela 12: Koristi in stroški najemodajalca za dodatna razkritja računovodskih izkazov .. 36 Tabela 13: Predlogi za najemnika in najemodajalca ob sprejetju MSRP 16 ....................... 39

Tabela 14: Ali je transakcija prodaja ali ne? ........................................................................ 43 Tabela 15: Računovodska evidenca pri najemniku .............................................................. 45 Tabela 16: Računovodska evidenca najemodajalca ............................................................. 45 Tabela 17: Primerjava MSRP 16 in ASU 2016-02(Topic 842) ........................................... 47

iii

Tabela 18: Razlike v računovodenju med poslovnim in finančnim najemom po ASU 2016-02 Najemi (Topic 842) (v EUR) ........................................................................ 50

KAZALO SLIK

Slika 1: Opredelitev sredstva .............................................................................................. 13

Slika 2: Merjenje obveznosti iz naslova najema ................................................................. 22

Slika 3: Merjenje pravice do uporabe sredstva ................................................................... 22

Slika 4: Izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida najemnika po MSRP 16 .... 23

Slika 5: Sprememba najema ............................................................................................... 27

Slika 6: Stroški glede na najem .......................................................................................... 29

Slika 7: Potek podnajema ................................................................................................... 34

KAZALO ZGLEDOV

Zgled 1: Ali pogodba vsebuje najem? .............................................................................. 14 Zgled 2: Ali pogodba vsebuje najem? .............................................................................. 14 Zgled 3: Opredelitev pogodbe, ali vsebuje najem ............................................................ 15 Zgled 4: Komponente pogodbe ........................................................................................ 16 Zgled 5: Primarni in stranski proizvodi ............................................................................ 17 Zgled 6: Pravica do neposredne uporabe .......................................................................... 18 Zgled 8: Kasnejše merjenje in računovodske spremembe................................................ 24 Zgled 9: Razvrstitev podnajema kot finančni najem ........................................................ 34 Zgled 10: Razvrstitev podnajema kot poslovni najem ....................................................... 35 Zgled 11: Najem po ASU 2016-02 Najemi (Topic 842) .................................................... 49

1

UVOD

Januarja 2016 je upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (angl. International

Accounting Standard Board, v nadaljevanju UOMRS) izdal Mednarodni standard računovodskega poročanja 16 Najemi (angl. International Financial Reporting Standard, v nadaljevanju MSRP 16). UOMRS je neodvisna zasebna organizacija (IASB, 2016e), ki je bila ustanovljena leta 2001 in je zamenjala tedanjo organizacijo Sveta za mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju SMRS) ter deluje pod nadzorom Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (angl. International Financial Reporting

Standard Foundation, v nadaljevanju MSRP Fundacija). Ob ustanovitvi je od svojega predhodnika prevzela dotedanje sprejete mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju MRS) in pojasnila Strokovnega odbora za pojasnjevanje (v nadaljevanju SOP) ter jih poimenovala MSRP. Med MSRP spadajo tudi pojasnila Odbora za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov (v nadaljevanju OPMSRP), ki so nadomestila SOP. Od leta 2001 MSRP, MRS in pojasnila OPMSRP ali predhodnih SOP. UOMRS ima 14 članov nadzornega sveta, od katerih je eden imenovan za predsednika in dva za podpredsednika. Člani UOMRS so imenovani najprej za največ pet let z možnostjo podaljšanja za en mandat do treh let. Predsednik in podpredsedniki imajo lahko najdaljše obdobje mandata do deset let. Zaradi zagotovitve mednarodne raznolikosti so od julija 2012 štirje člani iz Azije, štirje iz Evrope, štirje iz Severne Amerike, po eden iz Afrike in Južne Amerike ter dva s katerega koli območja ob ohranjanju geografskega ravnovesja. UOMRS ima polno pravico pri oblikovanju in uresničevanju dnevnega reda ob upoštevanju določenih zahtev glede sodelovanja s skrbniki (angl. trustee) in javnostjo za pripravo MSRP in njihovih osnutkov (angl. exposure draft) (IASB, 2016b). Julija 2006 je UOMRS v svoj program uvrstil popravek standarda o najemih, marca 2009 je bil objavljen prvi osnutek MSRP 16 za razpravo (angl. discussion paper), ki je bil izdan v letu 2010, ko so bile k razpravi in komentiranju povabljeni vsi zainteresirani. V novem standardu naj bi bile razlike predvsem v definiciji najema, pogojih najema, pripoznanju prihodkov in odhodkov in model računovodenja za najemodajalca (Koritnik Rakela, 2011).

Julija 2013 je UOMRS napovedal, da namerava vnovič izpostaviti predloge osnutka. Sredi maja 2013 je v sodelovanju z Ameriškim odborom za računovodske standarde (angl. US

Financial Accounting Standards Board, v nadaljevanju FASB) izdal popravljen osnutek novega standarda. Standard je UOMRS izdal 13. januarja 2016. Tako računovodenje najemov ne bo nikoli več enako. Ob izdaji novega standarda za najeme so uresničili dolgo napovedani cilj, ki je pripoznavanje

vseh najemov, tako finančnega kot poslovnega v bilanci stanja oziroma v izkazu finančnega položaja (angl. financial position) najemnikov (Najemnik, b.l.). MSRP 16 Evropska unija (v nadaljevanju EU) do zdaj še ni sprejela. Vsak MSRP, ki ga izda UOMRS, se v EU ne uporablja neposredno, ampak je sprejet po odločitvi EU. Če ga EU sprejme v letu 2017 ali 2018, se lahko standard začne uporabljati za obračunska obdobja po 1. januarju 2019. V

2

nalogi predstavljam nov standard MSRP 16, s katerim so se spremenili definicija najema, računovodenje najemov ter njihovo izkazovanje v računovodskih izkazih najemnikov in najemodajalecev (IASB, 2016c). Nov standard MSRP 16 primerjam s predhodnim z MRS 17 ‒ Najemi (angl. IAS 17 ‒ Lease), ki je trenutno še veljaven standard o najemih, ter z ameriškim standardom o najemih ASU 2016-02 (Topic 842). Poleg tega je v nalogi predstavljeno, kako se bodo spremenile prodajne transakcije s povratnim nakupom po MSRP 16 in nasveti za družbe, na kaj morajo biti pozorne, ko bodo začele spreminjati računovodenje po novem standardu MSRP 16. Opis obravnavane problematike z opredelitvijo predmeta in problema raziskave.

Vlaganja v osnovna sredstva so pomembna sestavina vsake družbe, ki pri svojem poslovanju za delovanje potrebuje stroje, opremo in podobno, kar zahteva veliko finančno investicijo. Tako je postala pogosta praksa med poslovnimi partnerji financiranje s posojili ali najem sredstev, pri katerem se najemodajalec zavaruje tako, da odda najemniku v najem sredstvo brez prenosa pravnega lastništva. Najem je pomemben za številne družbe, saj pomeni dostop do različnih sredstev (Chartered Accountants, 2015). MRS 17 ‒ Najemi (Komisija Evropskih skupnosti, 2008) deli najeme na finančne in poslovne (operativni najem). Standard določa, da najemnik sredstva, vzeta v finančni najem, izkazuje v izkazu finančnega položaja družbe med sredstvi in jih v skladu z računovodskimi standardi tudi amortizira, medtem ko sredstev, vzetih v poslovni najem, ne izkazuje med sredstvi v izkazu finančnega položaja, ampak izkaz poslovnega izida bremenijo stroški plačila najemnine. Transakcije, ki so si ekonomsko podobne, se prikazujejo drugače in zmanjšujejo primerljivost za uporabnike računovodskih izkazov (Koritnik Rakela, 2012). S tem lahko investitorji in analitiki dobijo nepopolne, lahko tudi napačne informacije glede uspešnosti poslovanja družbe. Uporabnik računovodskih izkazov potrebuje zanesljive informacije za pravilno odločanje (Bohušova, Svoboda, & Blaškova, 2014). Z MSRP 16 želijo odpraviti netočne informacije, ki se pojavljajo na trgu. Že dlje časa se pojavlja zahteva številnih uporabnikov računovodskih izkazov in drugih po spremembi računovodskega standarda o najemih, tako da bi ta določal pripoznanje vseh

najemov med sredstvi in obveznostmi. Izjema so sredstva manjše vrednosti in sredstva z dobo koristnosti, krajšo od 12 mesecev (Dražnik, 2016).

Najemnik in najemodajalec po MRS 17 finančni najem prikazujeta v izkazu finančnega položaja med osnovnimi sredstvi in obveznostmi, medtem ko sredstva, vzeta oziroma dana v poslovni najem, izkazujeta zabilančno oziroma samo med razkritji družbe v poročilih za uporabnike računovodskih izkazov. Po MSRP 16 naj bi se vsa sredstva, vzeta v najem, ki trajajo več kot 12 mesecev, izkazovala v izkazu finančnega položaja družbe. To določilo velja tudi za že obstoječe najeme. Najemnik naj bi razlikoval med tipom najema A, kadar osnovno sredstvo ni nepremičnina (na primer oprema, osebna vozila, tovorna vozila, letala) in tipom najema B, kadar je osnovno sredstvo nepremičnina (na primer zemljišče in/ali stavba oziroma del stavbe). Najemnik naj bi v izkazu finančnega položaja pripoznal »pravico do uporabe sredstva« (angl. right-to-use an asset) in obveznosti iz najema (angl. lease

liabilities) (Sivanantham, 2016).

3

Tako naj bi investitorji in analitiki prvič videli lastne ocene družbe in njenih obveznosti, izračunanih z uporabo predpisane metodologije, ki ji bodo sledile vse družbe, zavezane k poročanju v skladu MSRP. To so družbe, ki so zakonsko zavezane h konsolidaciji (uskupinjenje računovodskih izkazov je prikaz poslovanja skupine povezanih družb, kjer ima krovna družba večinski lastniški delež oziroma obvladuje podrejene družbe), in družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah EU (Vukovič, 2015). Vplivi niso omejeni le na izkaz finančnega položaja družbe. Novi standard naj bi naredil ločnico med najemi in naročili storitev. Najemi naj bi bili pripoznani v izkazu finančnega položaja, medtem ko pogodbe o izvajanju storitev ostajajo v pojasnilih poročil računovodskih izkazov brez pripoznanja v izkazu finančnega položaja družbe (Pricewaterhousecoppers, v nadaljevanju PWC, b.l.). UOMRS in FASB sta v svojih poročilih pojasnila, zakaj bi bilo treba spremeniti pravila računovodenja za najeme (FASB, 2016a):

• finančni najemi v izkazu finančnega položaja ustvarijo sredstva in obveznosti,

• poslovni najemi niso poročani v izkazu finančnega položaja, razkritja so v pojasnilih, ki velikokrat ne zadostujejo za natančne ocene uporabnikov računovodskih izkazov,

• pomanjkanje primerljivosti med podatki o najemih,

• pomanjkanje informacij in s tem manjše zaupanje v informacije za uporabnike računovodskih izkazov.

Namen raziskave s temeljnimi hipotezami in/ali raziskovalnimi vprašanji. Namen raziskave je na podlagi zbranih podatkov iz aktualne tuje in domače literature ter virov predstaviti vsebino sedanjega standarda o najemih MRS 17 in prihajajočega MSRP 16, opisati prednosti in slabosti obeh standardov z vidika družb, izpostaviti bistvene razlike ter

ugotoviti morebitne probleme in težave družb pri uvajanju novega standarda. Del magistrskega dela je namenjen tudi primerjavi MSRP 16 s standardom o najemih ASU 2016-

02 (Topic 842), ki ga je sprejel FASB, ter predstavitvi sprememb pri prodaji in povratnem najemu sredstev v skladu z MSRP. Temeljna raziskovalna vprašanja:

• Katere so bistvene razlike med sedanjim in predvidenim MSRP o najemih?

• Kako se bosta po novem standardu finančni in poslovni najem prikazovala vračunovodskih izkazih (pri najemniku in najemodajalcu)? Kakšne bodo predvidene spremembe v računovodskih izkazih?

• Kakšne bodo predvidene spremembe pri transakcijah »sale and lease back« in kako transakcije vplivajo na računovodske izkaze pri najemniku in najemodajalcu?

4

Opredelitev metodologije raziskovanja. Pri pisanju bom uporabila spletno literaturo, knjige, strokovne revije in članke, ki bodo na voljo. Za izvedbo primerjave bom uporabila sekundarne podatke, pridobljene na podlagi javno objavljenih standardov. Za opis standardov in ugotovitev razlik bom uporabila metodo deskripcije in metodo kompilacije.

1 PREDSTAVITEV RAČUNOVODSKA STANDARDA MRS 17 -

NAJEMI

Različni najemni odnosi najemodajalca in najemnika zahtevajo različno vsebinsko evidentiranje. Tem interesom se prilagajata zahteva računovodske stroke in zahteva države po obdavčitvi, ki ustreza dejanski vsebini najemnega razmerja. MRS 17 (Komisija Evropskih skupnosti, 2008) velja za najeme, s katerimi se prenaša pravica do uporabe sredstva od najemodajalca do najemnika, kljub dolžnostim glede delovanja in vzdrževanja, ki jih morebiti ima najemodajalec do najetega sredstva. Za pogodbe o storitvah, pri katerih se pravica do uporabe ne prenaša, ta standard ne velja.

1.1 Razvrstitev najemov po MRS 17

Po MRS 17.4 je najem »pogodbeno razmerje, v katerem najemodajalec prenese na najemnika v zameno za plačilo ali niz plačil pravico do uporabe sredstva za dogovorjen čas«. Finančni najem je opredeljen kot »najem, pri katerem se prenesejo vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva. Lastninska pravica lahko preide na drugo stran ali pa tudi ne.« Tveganja so opredeljena kot možnost izgub zaradi neizrabljene zmogljivosti ali tehnološke zastarelosti in izgube donosa zaradi spreminjajočih se gospodarskih okoliščin. Koristi so opredeljene kot doprinos dobička od uporabe sredstva ali povečane vrednosti ter iz trženja preostale vrednosti (preostala vrednost je znesek, ki nadomesti vrednost sredstva v danem trenutku). Poslovni najem je opredeljen kot »najem, ki ni finančni najem«. V primeru poslovnega najema prenosa pomembnih koristi in tveganj v povezavi z lastništvom ni. Najemnik (kupec) v izkazu finančnega položaja družbe pripoznava finančni najem, pri katerem s pogodbo o najemu, najame sredstvo, vendar le-ta ostane v pravni lastnini najemodajalca (prodajalca). To razumemo kot prenos ekonomskega lastništva od

najemodajalca najemniku in ne pravnega lastništva, kot to velja pri običajnem nakupu, ko kupec postane lastnik sredstva (Branswijck, Longueville, & Everaert, 2011). Najemnik ima v primeru finančnega najema neomejeno pravico do uporabe oziroma izkoriščanja sredstva, vendar nima pravice sredstva prodati. V pogodbi med najemnikom in najemodajalcem je lahko zapisano, da se sredstvo po izteku pogodbe odkupi, s tem pa se zgodi prenos lastništva. Značilnost finančnega najema je financiranje pravice do uporabe najetih sredstev in je oblika financiranja pridobitve sredstva. Pogodbo je mogoče kadarkoli

5

prekiniti. Najemi, ki se ne izkazujejo v izkazu finančnega položaja družbe, so poslovni najemi in se po MRS 17.4 knjigovodsko vodijo zunajbilančno. Najemnik prikazuje poslovni najem zunajbilančno po nabavni vrednosti ali pošteni vrednosti, če je ta enaka dejanski nabavni vrednosti. Plačila obrokov najema predstavljajo najemnikov odhodek. Dodatni stroški, ki nastanejo s sredstvom najema, na primer z vzdrževanjem, zavarovanjem, popravili in podobno, se pripoznajo kot stroški v obdobju, ko ti nastanejo. Pogodbo o poslovnem najemu je mogoče kadarkoli prekiniti, pravno lastništvo nad predmetom nosi najemodajalec. Vrsta najema se po MRS 17.13 določi ob sklenitvi pogodbe. Kakršnakoli sprememba pogodbe, ki bi jo najemnik in najemodajalec sklenila glede prerazvrstitve najema, se šteje kot nova pogodba in razvrstitev sredstva se določi na novo. Sprememba gospodarske dobe in preostale vrednosti ali najemnikovo neizpolnjevanje obveznosti ne spremenita razvrstitev najema (Komisija Evropskih skupnosti, 2008).

1.2 Računovodski izkazi najemnikov po MRS 17

Po MRS 17.20 se finančni najem v računovodskih izkazih najemnikov na začetku pripozna po pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, po sedanji vrednosti prihodnjih denarnih tokov (najemnin), kot sredstvo in obveznost za plačevanje prihodnjih najemnin. Za določitev sedanje vrednosti se uporablja diskontni količnik, ki je obrestna mera, sprejeta pri najemu, ki povzroči, da je ob začetku najema sedanja vrednost prihodnjih najmanjših najemnin in nezajamčene preostale vrednosti enaka pošteni vrednosti in vsem neposrednim stroškom, ki se prištejejo k sedanji vrednosti sredstva. Po MRS 17.27 se sredstvo v času trajanja najema ali v dobi koristnosti amortizira v skladu z MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, oprema in naprave) in MRS 38 Neopredmetena sredstva. Amortizirljivi znesek je opredeljen kot nabavna vrednost sredstva, zmanjšana za preostalo vrednost, ki povzroča stroške amortizacije in s tem ustvarja poslovni odhodek v vsakem obračunskem obdobju. Ob sklenitvi najema najemnik v izkazu finančnega položaja pripozna v enakem

znesku sredstvo in obveznost, ki je seštevek vseh prihodnjih najemnin, z izjemo začetnih stroškov, ki se prištejejo k pripoznanemu znesku sredstva. Najemnik mora vedeti, da po

MRS 17.29 vsota amortizacije sredstva ni enaka vrednosti najemnine za enako obdobje ter da po začetnem pripoznanju vrednost sredstva in obveznost nista enaki (Komisija Evropskih skupnosti, 2008). Tabela 1 v poglavju 1.2.1 prikazuje amortizacijski načrt najemnika, po katerem pripozna sredstvo in obveznosti ob sklenitvi pogodbe o najemu, kako potekajo letna plačila, stroški obresti in zmanjšanje obveznosti iz naslova najema.

1.2.1 Finančni najem pri najemniku

Kako izgleda amortizacijski načrt za finančni najem je prikazano z naslednjim primerom. Družba ABC je najela vozilo za obdobje pet let. Obrestna mera je fiksna vsa leta in znaša

6

7 %; vrednost novega najetega vozila je 15.000,00 evrov (v nadaljevanju EUR) s preostalo vrednostjo 6.542,00 EUR. Dodatnih začetnih stroškov ni. Družba ABC na začetku najema v svojih knjigah zapiše:

• Najem opreme znaša: 18.820,00 EUR

• Obveznosti iz naslova najema so: 18.820,00 EUR

Tabela 1: Primer amortizacijskega načrta odplačila finančnega najema vozila družbe ABC

Leto Letno vplačilo (v EUR) Strošek obresti (v

EUR)

Zmanjšanje obveznosti

iz naslova najema (v

EUR)

Preostala

obveznost iz

naslova najema (v

EUR)

15.000,00

1 2.955,00 1.050,00 1.905,00 13.095,00

2 2.955,00 917,00 2.038,00 11.057,00

3 2.955,00 774,00 2.181,00 8.876,00

4 2.955,00 621,00 2.334,00 6.542,00

5 7.000,00 458,00 6.542,00 0,00

18.820,00 3.820,00 15.000,00

Plačane najemnine, najemnik računovodsko porazdeli med:

• finančne stroške iz naslova obresti, ki zvišujejo finančni odhodek v izkazu poslovnega izida in

• zmanjšanje neporavnanih obveznosti iz naslova najema v izkazu finančnega položaja najemnika.

Poleg stroška obresti, ki ga ima najemnik z najemom, ima tudi strošek amortizacije, ki se pripozna kot poslovni odhodek v obračunskem obdobju. Običajno se opremo amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja (angl. depreciation on a straight-line basis) za obdobje najema ali v času dobe koristnosti, kar je krajše in v skladu z usmeritvami o amortizaciji sredstev najemnika ali v skladu z drugo metodo amortiziranja po MRS.

Najemniki za finančni najem po MRS 17.31 pri izkazu finančnega položaja in izkazu poslovnega uspeha pripravljajo še razkritja za:

• knjigovodsko vrednost za vsako skupino osnovnih sredstev,

• uskladitev prihodnjih najemnin in sedanje vrednosti dolga za najemnine ter vse prihodnje najemnine podnajemov, če obstajajo,

• vse možne najemnine, pripoznane kot odhodek,

7

• splošni opis najemnih pogodb, iz katerih so razvidni podlaga za opredelitev zneska najemnine, obstoj in pogoj za obnovitev, nakup ali določbe za povečevanje najemnin ter različne omejitve, ki ji postavljajo določbe v najemu.

V skladu z MRS 17.33 in 17.34 pri poslovnem najemu najemnik najemnine pripozna kot odhodek v obračunanem obdobju po enakomerni časovni metodi v času trajanja najema ali katerikoli drugi metodi amortiziranja. Izjema, ki se ne pripozna kot odhodek v času trajanja najema, so stroški storitev, kot so na primer stroški zavarovanja ali vzdrževanja, ki se pripoznajo kot odhodki na začetku najema. Najemniki pri poslovnem najemu po MRS 17.33 pripravijo razkritja za:

• vsoto prihodnjih najmanjših najemnin,

• vsoto prihodnjih najmanjših podnajemnin iz naslova podnajema,

• najemnine in podnajemnine, pripoznane kot odhodek, ločene od najmanjših najemnin, možnih najemnin, najmanjših podnajemnin,

• splošni opis najemnih pogodb.

1.3 Računovodski izkazi najemodajalcev po MRS 17

Najemodajalec pri finančnem najemu po MRS 17.36 v računovodskih izkazih pripozna terjatev za sredstvo, dano v najem, ki je enaka čisti naložbi (čista naložba je razlika med bruto naložbo in obrestmi; bruto naložba je vsota najmanjših najemnin skupaj z morebitno preostalo vrednostjo). V skladu z MRS 17.37 se tveganja in koristi, povezani z lastništvom, prenesejo z najemodajalca na najemnika na podlagi pogodbe o finančnem najemu. Najemodajalec plačilo, ki ga prejme od najemnika za najeto sredstvo, obravnava kot plačilo, ki je razporejeno na vračilo glavnice sredstva in nadomestilo za njegovo naložbo kot finančni prihodek, ki je razporejen enakomerno čez obdobje najema. Začetni stroški, kot so stroški opravnin in pravni stroški, se pripisujejo po MRS 17.38 v začetno merjenje vrednosti sredstva in zmanjšujejo prihodek iz naslova finančnega najema. Strošek proizvajalcev in trgovcev, kot so na primer stroški pogajanja in dogovarjanja, se ne vštevajo v čisto naložbo, dano v najem, ampak se pripoznajo kot odhodek v začetku obdobja finančnega najema. Najemodajalec prihodke razdeli časovno enakomerno v obdobju trajanja najema v skladu z MRS 17.40. Prejete najemnine se razdelijo na glavnico, s katero se zmanjšuje bruto naložba, dana v najem, pa tudi prihodnji nezaračunani del finančnega prihodka. Po MRS 17.47 najemodajalec za finančni najem pripravi naslednja razkritja za finančni položaj in izkaz poslovnega uspeha družbe:

• uskladitev bruto naložbe, dane v najem, in sedanjo vrednost terjatev,

• nezaračunani finančni prihodek,

8

• preostalo vrednost,

• popravek vrednosti terjatev,

• možne najemnine,

• splošni opis bistvenih najemnih pogodb.

Pri poslovnem najemu najemodajalec v skladu z MRS 17.49 v svojih računovodskih izkazih sredstvo pripozna med svojimi osnovnimi sredstvi v skupini poslovnih najemov. Prihodki od najemnin se pripoznajo časovno enakomerno med trajanjem najema po 17.50 odstavku MRS. Prav tako se amortizacija sredstva pripozna časovno enakomerno ali po drugi bolj ustrezni podlagi za časovno razporeditev v odhodkih, v skladu z usmeritvijo za amortiziranje lastnih sredstev, danih v poslovni najem po 17.53 odstavku MRS po MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva ali MRS 38 Neopredmetena sredstva. Preostali stroški, ki jih ima najemodajalec z najemom sredstva, se po MRS 17.52 pripoznajo kot odhodki in se prištejejo knjigovodski vrednosti sredstva ter se pripoznajo kot odhodki v času trajanja najema na isti podlagi kot prihodki od najemnin. Ob sklenitvi pogodbe o najemu najemodajalec ne pripozna nobenega dobička po MRS 17.55, saj poslovni najem ni enak prodaji. Najemodajalec za poslovni najem pripravi naslednja razkritja po MRS 17.56 (Komisija Evropskih skupnosti, 2008):

• prihodnje skupne najmanjše najemnine,

• najemnine, pripoznane kot prihodki v obdobju,

• možne najemnine, pripoznane kot prihodek,

• opis najemnih pogodb.

2 PREDSTAVITEV NOVEGA MSRP 16 O NAJEMIH

UOMRS je julija 2006 odprl nov projekt MSRP 16, ki naj bi nadomestil MRS 17 in skupaj s FASB marca 2009 izdal tako imenovani dokument razprave (angl. discussion paper). Oba odbora sta želela razviti pristop, na podlagi katerega bodo najemniki za najeta sredstva pripoznali sredstva in obveznosti iz naslova najema v izkazu finančnega položaja, podobno, kot je to urejeno za finančni najem. Dokument za razpravo je podrobno opisan predmet

razprave, na katerega je bilo mogoče podati mnenja in komentarje. V decembru 2010 je prvič izšel osnutek za javno objavo novega standarda (angl. exposure draft), vendar ni bil sprejet, saj je UOMRS za prihodnji standard vnovič sprejemal mnenja in novi osnutek prestavil na leto 2012. Razloga za to sta bila ogromno število prejetih komentarjev in mnenj ter nestrinjanje s prvotnim osnutkom. Naslednji dokument razprave je bil izdan leta 2013, nanj pa je bilo spet mogoče podati komentarje in mnenja. UOMRS je nato januarja 2016 izdal končno različico standarda, ki predstavlja enoten model računovodenja. S tem odpravlja razlikovanje med finančnim in poslovnim najemom, medtem ko se je FASB odločil za dvojni računovodski model pripoznavanja, ki še vedno razlikuje med finančnim in

9

poslovnim najemom. Pri obeh različicah standarda pa je treba pripoznati tako sredstva kot obveznosti v izkazu finančnega položaja družbe. MSRP 16 določa načela za pripoznanje, merjenje, in predstavljanje ter zahteve po razkritju najemov. Cilj je, da najemniki in najemodajalci zagotovijo potrebne informacije, tako da odsevajo te transakcije. Informacije dajejo uporabnikom računovodskih izkazov podlago za oceno učinka, ki ga imajo najemi na izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnega toka družbe. MSRP 16 določa najem kot pogodbo ali del pogodbe, ki v zameno za plačilo za čas najema prenaša pravico do uporabe točno določenega predmeta z najemodajalca na najemojemalca oziroma najemnika (Deloitte Touche Tohmatsu Limited, 2016).

2.1 Razlogi za sprejetje novega standarda

Najem je pomemben vir financiranja za številne družbe, kar pomeni, da z njim pridobijo sredstvo v uporabo. Najem je tip financiranja družb, pri katerem družba ni izpostavljena tveganju zaradi lastništva. Pri izkazovanju najemov v računovodskih izkazih je pomembno, da imajo uporabniki računovodskih izkazov popolno in razumljivo sliko o najemih družbe (IASB, 2016a). MRS 17 Najemi se osredotoča na ugotavljanje, ali je poslovni najem gospodarsko enakovreden najemu osnovnega sredstva, ki je bil razvrščen kot finančni najem in poročan v izkazu finančnega položaja družbe. Najemi, ki so razvrščeni kot poslovni najemi, se ne poročajo v izkazu finančnega položaja družbe. Knjigovodsko se vodijo podobno kot storitvene pogodbe, kjer družba mesečno poroča strošek najemnine med odhodki v izkazu poslovnega izida. Leta 2005 je Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo (angl. United States Securities and Exchange Commission, v nadaljevanju SEC) izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti informacij o obveznostih iz naslova najemnin, ki so jo že izrazili vlagatelji in drugi. Odziv na te pomisleke je bil projekt UOMRS in FASB o izboljšanju računovodskega standarda o najemih. Oba odbora sta se strinjala, da

stranka oziroma najemnik z najemom sredstvo pridobi in običajno na začetku tudi obveznost. MRS 17 določa, da se o poslovnih najemih ne poroča v izkazu finančnega položaja, kar

pomeni, da sredstva in obveznosti niso pripoznani. Tako so družbe, ki kotirajo na borzi (angl. listed companies) in uporabljajo MSRP ali ameriške računovodske standarde (angl. United

States Generally Accepted Accounting Principles, v nadaljevanju GAAP) v izkazu finančnega položaja razkrile za skoraj 3 bilijone dolarjev poslovnih najemov za leto 2014. Pomen manjkajočih informacij se razlikuje od območja, vrste industrije, okolice in od vsake družbe posebej. Vendar je za številne družbe učinek na poročana sredstva in finančni vzvod precejšen (stopnja finančnega vzvoda pove, za koliko % se spremeni dobiček, če se spremeni

dobiček iz poslovanja za 1 (%) (IASB, 2016a). Tabela 2 prikazuje dolgoročne obveznosti večjih uporabnikov poslovnih najemov po MRS 17, razdeljenih po območjih.

10

Tabela 2: Dolgoročne obveznosti večjih uporabnikov poslovnih ali operativnih najemov,

razdeljenih po območjih (v %)

Območje Odstotek

Latinska Amerika 45

Azija/Pacifik 32

Afrika/Bližnji vzhod 27

Evropa 26

Severna Amerika 22

Vir: IASB, Project Summary and Feedback Statement, 2016f, str.3.

Pomanjkanje informacij o najemih v izkazih finančnega položaja pomenijo, da vlagatelji in analitiki nimajo popolne slike o finančnem položaju družbe in tako ni mogoče ustrezno primerjati družb. Družbe, ki se zadolžujejo za nakup sredstev, se razlikujejo od tistih, ki sredstva najemajo, brez prilagoditev v računovodski izkazih (Cohn, 2016). Za razvoj novega pristopa do najemov z računovodskega vidika sta UOMRS in FASB začela skupni projekt, ki zahteva od najemnika pripoznanje sredstev in obveznosti za pravice ter obveznosti v izkazu finančnega položaja, ki izhajajo iz najema. Ta pristop omogoča realnejšo sliko sredstev in obveznosti ter skupaj z okrepljenimi razkritji zagotovi večjo preglednost računovodskega kapitala in finančnega vzvoda (razmerje med dolgom in lastnim kapitalom). Računovodenja najemov pri najemodajalcih ne bo treba dosti spreminjati. Glede pripoznanja poslovnega najema v računovodskih izkazih, pripoznanja stroška najemnin in poročanja o najemih sta UOMRS in FASB sprejela različne odločitve. UOMRS se je odločil sprejeti le en računovodski model, ki ne razlikuje med finančnim in poslovnim najemom, medtem ko je FASB sklenil imeti dva računovodska modela, podobno kot pri prejšnjem standardu (GAAP), ki razlikuje med finančnim in poslovnim najemom. Cilj MSRP 16 in ameriškega standarda ASU 2016-02 (Topic 842) je izboljšati finančno poročanje sredstev in obveznosti iz naslova vseh najemov (FASB, 2016b).

Ena glavnih kritik MRS 17 je bilo razlikovanje med pripoznanjem finančnega najema v izkazu finančnega položaja in izkazovanjem poslovnega najema, zunaj izkaza finančnega položaja. To pomeni, da sta dva najema, podobna z ekonomskega vidika, ker oba omogočata najem sredstev, poročana v računovodskih izkazih zelo različno. To zmanjša primerljivost med družbami, v primeru da se nekatere družbe bolj nagibajo k uporabi finančnega najema sredstev, medtem ko se druge družbe bolj poslužujejo poslovnega najema, to ponuja priložnost za prilagoditev računovodskih transakcij, s katerimi bi lahko dosegli različen računovodski rezultat (Koritnik Rakela, 2012). Tabela 3 prikazuje razliko med poslovnim in finančnim najemom, ki velja, po trenutno še aktualnem računovodskem standardu o nejemih MRS 17.

11

Tabela 3: Razlika med poslovnim in finančnim najemom po MRS 17

Opis Poslovni najem Finančni najem

Pravica do uporabe predmeta � �

Pravica do prodaje/zastave predmeta �

Pravica najema/podnajema predmeta � �

Lastništvo po odplačanem najemu �

Vir: IASB, Effects analysis, 2016a, str.28.

Pri upoštevanju MSRP 16 družba poroča o pravicah do uporabe teh istih sredstev, skupaj s finančnimi obveznostmi, da bo poravnala uporabo teh sredstev (IASB, 2016a).

2.2 Cilji UOMRS pri izvajanju projekta

UOMRS pričakuje, da bi uvedba MSRP 16 precej izboljšala kakovost računovodskega poročanja družb s poslovnimi najemi. S pripoznanjem sredstev in obveznosti iz naslova vseh najemov UOMRS meni, da bi s tem predstavitev izkaza finančnega položaja družbe pa tudi preglednost finančnega vzvoda in vloženega kapitala postali bolj zaupljivi. Tako bi lahko vlagatelji in analitiki bolje ocenili izkaz finančnega položaja in finančno uspešnost družbe. UOMRS pričakuje, da bo MSRP 16 izboljšal informacije, ki bodo na voljo vlagateljem ob sprejemanju investicijskih odločitev. UOMRS je tako sklenil, da informacije zgolj o razkritju postavk o poslovnih najemih niso dovolj, ker ne zadostujejo vlagateljem in analitikom, ki pogosto ocenjujejo sredstva in najeme neke družbe. Uporaba različnih metod, ki so na voljo za oceno obveznosti družbe, se lahko zelo razlikujejo in so lahko netočne ter niso razkrite vlagateljem in analitikom, ki se zanašajo na podatke o finančnem vzvodu in sredstvih družbe iz izkaza finančnega položaja, izkazu poslovnega izida in izkazu denarnega toka družbe, brez pregleda informacij v pojasnilih (IASB, 2016b).

Vlagatelji in analitiki bodo z analizo računovodskih informacij pridobili največ od MSRP 16. Nov način poročanja informacij zagotavlja boljšo osnovo za sprejemanje odločitev. Na

začetku najemnik na podlagi pogodbe o najemu pridobi pravico do uporabe sredstva in s tem v svojih knjigah pripozna pravico do uporabe sredstva ter obveznost za njegovo plačilo. Po MRS 17 teh sredstev in obveznosti družbi ni treba izkazovati v izkazu finančnega položaja. Posledično najemnik v izkazu finančnega položaja družbe ni predstavil celotne slike najema. S tem so se pojavila vprašanja, ali je najeto sredstvo uporabljeno za gospodarske namene in kolikšna so plačila za najem. Po MRS 17 najemnik najeme poroča zunaj izkaza finančnega položaja, v pojasnilih računovodskega poročila. Pojasnila so lahko omejena glede na vsebino in podrobnosti; glede na to, da vlagatelji in analitiki poskušajo z danimi pojasnili oceniti vrednost sredstev in obveznosti, finančni vzvod in vloženi kapital, ocene lahko odstopajo od dejanskega stanja. Številni investitorji se zanašajo le na dane informacije v izkazu finančnega položaja in na podlagi teh tudi sprejemajo odločitve o naložbah družbe. Nekateri investitorji prilagajajo tudi izkaz poslovnega izida najemnika. Po MRS 17 se strošek obresti

12

za poslovni najem poroča med poslovnimi odhodki (strošek najemnine). Tako lahko vlagatelj ali analitik pri oceni uspešnosti družbe operativne stroške izloči iz izračuna dobička iz poslovanja (angl. operating profit). Ocena poslovne uspešnosti in dobičkonosnosti (angl. Earnigns before Interest, Tax, Depreciation and Amortisation, v nadaljevanju EBITDA, b.l.) v odstotkih pokaže, koliko je družbi uspelo obdržati po tem, ko se od ustvarjenih poslovnih prihodkov odštejejo poslovni odhodki, zmanjšani za amortizacijo. UOMRS pričakuje, da bodo analitiki in vlagatelji lahko bolje ocenili družbe z novim MSRP 16, saj bodo imeli bolj kakovostne informacije glede poslovnih najemov, ki naj bi se izkazovali v izkazu finančnega položaja družbe. Prav tako naj bi imele družbe boljši pregled nad vsemi najemi in oceno, kako se družba financira in posluje (IASB, 2016a). Zaradi sprememb, ki jih prinaša novi standard, naj bi se spremenili računovodski izkazi, primerljivost družb bo boljša. Iz izkaza finančnega uspeha bo razvidno, koliko odhodkov ima družba z obrestmi in koliko ima amortizacije iz naslova najetih sredstev. Iz izkaza finančnega položaja bo razvidno, koliko sredstev ima v najemu s finančnim najemom in koliko sredstev s poslovnim najemom (Sivanantham, 2016). Menim, da je to izjemno pomembna informacija za lastnike ali investitorje pri njihovih odločitvah za prihodnost družbe, saj bosta zaradi novega standarda s pripoznanjem vseh najemov v izkazu finančnega položaja aktiva in pasiva s tem povišani.

3 DEFINICIJA NAJEMA PO MSRP 16

Za najemnike bo v skladu z 16.9 MSRP 16 pri pogodbi o najemu bistveno ugotoviti, ali transakcija vsebuje najem ali ne, saj določila novega standarda veljajo le za pogodbe, ki vsebujejo najem, vključno za pogodbe o podnajemu (angl. sublease), in po MSRP 16.3 pogodbene pravice o najemu. Da lahko najemnik ugotovi, ali pogodba vsebuje najem, je potrebno najem opredeliti (IASB, 2016d).

3.1 Opredelitev sredstva v najemu po MSRP 16

Po definiciji je najem pogodba, med najemnikom in najemodajalcem za sredstvo, s katero se pridobi pravico do uporabe (angl. right-to-use asset) omenjenega sredstva (angl. identified

asset), za določeno časovno obdobje (angl. lease term), v zameno za plačilo. Potrebno je vedeti ali je nadzor nad sredstvom prenesen ali ne. V skladu z MSRP 16 je nadzor nad

predmetom prenesen v primeru, če ima najemnik pravico do uporabe predmeta in z najemom pridobi večino gospodarskih koristi, ter ga s tem ekonomsko obvladuje. V primeru, da

najemodajalec obdrži pravico do uporabe oziroma upravljanja (angl. control the use) sredstva, pogodba ne vsebuje najema, ampak samo storitev in tako je potrebno pogodbo tudi voditi v računovodskih evidencah. Najbolj pomembno je torej, kdo ima nadzor nad gospodarskimi koristmi od uporabe sredstva (Mörec, 2017).

13

Slika 1 prikazuje ključne elemente za opredelitev ali sklenjena pogodba med najemodajalcem in najemnikom vsebuje najem. Na podlagi te opredelitve se najemnik odloči ali je potrebno pripoznati pravico do uporabe sredstva in obveznosti iz naslova najema.

Slika 1: Opredelitev sredstva

Vir: PWC, IFRS 16 – A new era of lease accounting, 2016, str.7.

V praksi je včasih težko opredeliti, ali se lahko sklenjeno pogodbo med najemodajalcem in najemnikom določi kot pogodbo o najemu, na podlagi katere najemnik pripozna pravico do uporabe sredstva, ali je ta ista pogodba le pogodba za storitev, s katero je zagotovljena uporaba sredstva. Na primer: družba, ki želi za obdobje petih let uporabljati železniški tir za dobavo blaga od točke A do točke B, bi lahko najela železniška vozila ali sklenila pogodbo za prevozne storitve s tovornim prevoznikom. V obeh primerih blago pride do točke B. Vendar sta računovodsko gledano primera zelo različna. Pogodba za najem sredstva od storitvene pogodbe se razlikuje po vsebini. Najem daje stranki oziroma najemniku pravico do uporabe sredstva, medtem ko pri pogodbi o opravljeni storitvi stranka nima te pravice in najemodajalec ohranja nadzor nad sredstvom. Glede na novi standard MSRP 16 bo

najpomembnejša določitev, ali pogodba vsebuje najem ali ne. Pogodba o najemu se šteje za najemno pogodbo takrat, ko je predmet pogodbe osnovno sredstvo (oprema, osnovna čreda itd.), in če pogodba prenaša pravico do nadzora nad uporabo sredstva za določen čas v zameno za dogovorjeno plačilo (PWC, 2016). Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali pogodba vsebuje najem, ki podaja pravico do uporabe sredstva za določen čas v zameno za plačilo. Trajanje najema se lahko opiše kot količina

Ali obstaja opredeljeno sredstvo? NE

DA

Ali ima stranka pravico do vseh gospodarskih koristi od uporabe sredstva skozi obdobje trajanja najema?

NE

DA

Kdo ima pravico do usmerjanja uporabe sredstva skozi obdobje trajanja najema?

vnaprej določenostranka dobavitelj

DA Ali stranka: NE

- upravlja s sredstvom

- je sredstvo zasnoval

Pogodba vsebuje najem Pogodba ne vsebuje najema

14

uporabe osnovnega sredstva, na primer število proizvodov, ki jih bo sredstvo, vzeto v najem, proizvedlo. V primeru sprememb pogojev pogodbe je treba znova oceniti, ali je pogodba vsebovala oziroma vsebuje najem. Pogodba o najemu vsebuje najem le, če se navezuje na osnovno sredstvo. Najemnik nima pravice do nadzora in upravljanja sredstva, če ima najemodajalec pravico do zamenjave sredstva za alternativnega med trajanjem najema (PWC, 2016). Pravica do zamenjave sredstva je lahko ključna pri opredelitvi najema. Morda osnovna sredstva pri stranki in stroški zamenjave presegajo koristi, tako da pravica do zamenjave oziroma substitucije ni bistvena. Takšen primer imamo lahko pri nepremičninah, pri katerih npr. pogodba najemodajalcu dovoljuje premestitev najemnika v druga nadstropja v poslovni stavbi zaradi sprejema novega najemnika ali premestitev najemnika v parku zaradi urejanja le-tega. Ključno vprašanje v takih primerih je, ali bi najemodajalec imel gospodarsko korist z zamenjavo (KPMG International, 2016a). V zgledih 1, 2 in 3 so navedeni primeri poslov, ki prikazujejo najemne in nenajemne pogodbe. Z zgledi si lahko najemnik pomaga v primeru določitve, ali pogodba vsebuje najem ali ne, ki je potrebna pri vsakokratnemu sklepanju pogodbe o najemu in določitvi na kakšen način se pogodbo računovodsko vodi. Zgled 1: Ali pogodba vsebuje najem?

Stranka sklene pogodbo z dobaviteljem za obdobje treh let za prodajo svojih izdelkov in uporabo prostora na letališču z lastnim kioskom. V pogodbi je navedeno, koliko prostora se daje v uporabo ter da se lahko lokacije uporabe po letališču spreminjajo kadarkoli v času trajanja pogodbe, saj je na letališču veliko prostorov, ki ustrezajo specifikaciji prostora v pogodbi. Glede na to, da stranka uporablja lasten kiosk, ki ga je mogoče enostavno premikati, se v primeru dobaviteljeve odločitve zamenja lokacijo. Zamenjava lokacije je

lahko posledica tega, da ima dobavitelj bolj učinkovito uporabo prostora z gospodarskimi koristmi ob minimalnih stroških. Ta pogodba ne vsebuje najema, ampak je storitvena

pogodba. Čeprav je v pogodbi določeno, koliko prostora bo imela stranka v uporabi, tu ni opredeljenega sredstva. Kiosk stranka obvladuje sama. Pogodba je sicer za prostor na letališču, vendar ga lahko dobavitelj kadarkoli spremeni in s tem zadrži nadzor nad uporabo površine na letališču (IASB, 2016d).

Zgled 2: Ali pogodba vsebuje najem?

Stranka sklene pogodbo za obdobje petnajstih let z družbo javnih del, ki je dobavitelj, za pravico do uporabe treh, fizično ločenih neosvetljenih vlaken znotraj večjega kabla, ki povezuje Hongkong in Tokio. Stranka odloča o uporabi vlakna, ki povezuje vsak konec vlakna na svojo elektronsko opremo. Stranka odloča, kateri podatki in koliko podatkov bo šlo prek teh treh vlaken. Če so vlakna poškodovana, je za popravila in vzdrževanje

15

odgovoren dobavitelj. Dobavitelj ima na zalogi druga vlakna, ki jih zamenja v primeru popravila, vzdrževanja in okvare. V tem primeru pogodba vsebuje najem za neosvetljena optična vlakna. Stranka ima petnajst let pravico do uporabe treh neosvetljenih vlaken. Vlakna so izrecno opredeljena v pogodbi in so v kablu fizično ločena od preostalih. Dobavitelj jih ne more zamenjati, razen v primeru vzdrževanja, popravila ali okvare (IASB, 2016d).

Zgled 3: Opredelitev pogodbe, ali vsebuje najem

Stranka sklene pogodbo z lastnikom ladje (dobaviteljem) za prevoz tovora od Rotterdama do Sydneyja na določeni ladji. Ladja je izrecno določena v pogodbi in dobavitelj nima pravice do njene zamenjave. Tovor bo zasedal celotno zmogljivost ladje. V pogodbi sta določena tovor za prevoz ter datum nakladanja tovora in dostave. Dobavitelj je odgovoren za varen prevoz tovora, ker ladjo vzdržuje in upravlja. Stranki je prepovedano upravljanje ladje ali najem drugega operaterja za upravljanje. Pogodba ne vsebuje najema. Opredeljeno sredstvo je v pogodbi izrecno določena ladja in dobavitelj je nima pravice zamenjati za drugo. Stranka ima pravico do gospodarskih koristi, ki jih ladja prinese v obdobju najema. Tovor stranke zaseda celotno zmogljivost ladje, s čimer je drugim strankam preprečena pridobitev gospodarske koristi od uporabe ladje. Vendar stranka nima pravice do obvladovanja ladje, ker nima pravice do določanja, kako in za kakšen namen se ladja uporablja. To je že določeno s pogodbo – prevoz od Rotterdama do Sydneyja v določenem časovnem obdobju. Stranka nima pravice do odločanja o upravljanju ladje, ima pa enake pravice kot katerakoli druga stranka, ki bi ladjo uporabljala za prevoz tovora (FASB, 2016b).

3.2 Komponente najemne pogodbe

V primeru, da najemna pogodba vsebuje več različnih najemov, ki jih je mogoče tudi ločeno najeti in neodvisno uporabljati, lahko poleg tega vsebuje tudi druge storitve, npr. vzdrževanje, montažo, inštalacijo. Najemnik mora po MSRP 16.12 računovodsko spremljati vsak najem in storitev pogodbe posebej. Družba pri pogodbah, ki vsebujejo eno komponento

najema in eno oziroma več dodatnih nenajemnih komponent, za vsako sestavino dodeli ločeno samostojno ceno ter jo ločeno tudi računovodsko vodi. Vrednost pogodbe se tako po MSRP 16.13 - 14 razporedi po posameznih komponentah iz pogodbe, in sicer tako, da se ugotovi vrednost pogodbe, kot če bi bila pogodba samo za eno sredstvo ali samo za eno vrsto storitev (IASB, 2016d). V zgledu 4 komponente pogodbe, je prikazan primer sklenitve pogodbe, ki vsebuje najemno

ali nenajemno komponento. Komponenta je del ali lastnost pogodbe, na podlagi katere lahko določimo ali je pogodba najemna ali nenajemna oziroma storitvena pogodba. V primeru, da je pogodba storitvena, se jo računovodsko ne vodi v izkazu finančnega položaja družbe, ampak kot strošek storitve, v izkazu poslovnega izida med poslovnimi stroški.

16

Zgled 4: Komponente pogodbe

Najemodajalec da najemniku v najem buldožer, tovornjak in bager. Najemnik jih želi imeti v uporabi štiri leta. Najemodajalec jih bo po pogodbi vzdrževal celotno obdobje trajanja najema. Skupna vrednost v pogodbi je 600.000,00 EUR, ki se plačujejo v letnih obrokih po 150.000,00 EUR in spremenljivi znesek, ki je odvisen od opravljenih ur dela. Kupnina vsebuje stroške vzdrževanja za vsak predmet najema. Najemnik vodi vzdrževanje vozil kot sestavino pogodbe, ki ne vsebuje najema. Vodi jo ločeno od najemniških sestavin pogodbe, kot je najem buldožerja, najem tovornjaka in najem bagra, ker:

• ima najemnik korist od vsakega od treh predmetov najema posebej ali skupaj z drugimi lahko dostopnimi viri (npr. najemnik najame nadomestno vozilo ali bager),

• ima najemnik v najemu vse tri predmete opreme za en namen in stroji med seboj niso odvisni ali tesno povezani. Pridobljena korist, ki jo ima najemnik od vseh treh predmetov najema, ni odvisna od tega, ali je preostala oprema najeta ali ne.

Najemnik ugotavlja, da v pogodbi obstajajo tri sestavine najema: buldožer, tovornjak in bager ter tri sestavine, ki ne vsebujejo najema: vzdrževanje vseh treh strojev (IASB, 2016d). V računovodski praksi je lahko težava spremljati vsak najem posebej, zato je IASB predstavil dve poenostavitvi, tako da lahko najemnik računovodsko spremlja najem po posameznih vrstah osnovnih sredstev. Pri tem ni treba ločevati najema od preostalih povezanih storitev. Druga možnost je, da najemnik računovodsko spremlja najeme kot portfelj, vendar le v primeru, da so najemi enaki oziroma za istovrstna sredstva in da računovodsko ni velikih razlik, če bi jih prikazovali ločeno ali skupinsko. Pogodba mora

vsebovati enake pravice in obveznosti vseh vpletenih za enako obdobje in podobna sredstva.

3.3 Gospodarske koristi

Stranka ima pravico do pridobitve gospodarskih koristi od opredeljenega sredstva v celotnem obdobju trajanja najema. Gospodarske koristi od uporabe sredstva vključujejo pridobivanje primarnih in stranskih proizvodov od uporabe sredstva. Te koristi morajo biti v določenem obsegu pravice najemnika do uporabe sredstva. Na primer: če pogodba o najemu omejuje uporabo vozila samo na eno posebno področje v obdobju trajanja najema, potem družba upošteva gospodarske koristi samo od uporabe vozila na tem področju (KPMG International, 2016a). V skladu z MSRP 16.16 je treba ugotoviti, ali je s pogodbo o najemu mogoče prenašati pravico za nadzor sredstva. Zato se oceni, ali najemnik z najemom pridobi:

17

• vse gospodarske koristi od uporabe opredeljenega sredstva v času trajanja najema,

• pravico do uporabe opredeljenega sredstva. Zgled 5 prikazuje, kaj so primarni in stranski proizvodi, ki so lahko gospodarske koristi od uporabe najetega sredstva. Zgled 5: Primarni in stranski proizvodi

Komunalna družba C sklene z družbo D dvajsetletno pogodbo o nakupu vse proizvedene električne energije z novo sončno kmetijo. Lastnik sončne kmetije D bo prejemal davčno olajšavo v zvezi z graditvijo in lastništvom sončne kmetije. C bo prejemal dobropise obnovljivih virov energije, obračunane za uporabo sončne kmetije. C ima pravico pridobiti vse gospodarske koristi od uporabe sončne kmetije v obdobju trajanja najema, ki vsebuje primarni proizvod od uporabe sredstva, ki je električna energija, proizvedena na kmetiji, in stranski proizvod, ki so dobropisi za obnovljive vire energije (KPMG International, 2016b).

3.4 Pravica do nadzora uporabe opredeljenega sredstva

Pravica do nadzora uporabe sredstva (angl. control to use the asset) nastane takrat, ko stranka določa uporabo opredeljenega sredstva (Ernst, & Young – v nadaljevanju EY, 2015). V skladu z MSRP 16.24 ima najemnik pravico do neposrednega nadzora uporabe določenega sredstva:

• če ima najemnik pravico usmerjati, kako in zakaj se sredstvo uporablja v celotnem obdobju trajanja najema,

• če so vnaprej določene pomembne odločitve, kako in zakaj se bo sredstvo uporabljalo,

− najemnik ima pravico ravnati s sredstvom v celotnem obdobju uporabe, ne da bi dobavitelj imel pravico do spremembe navodil,

− najemnik oblikuje sredstvo ali njegove dele tako, da je določeno, kako in zakaj se bo sredstvo uporabljalo v obdobju trajanja najema.

Pravice, ki ne dovoljujejo spremembe tega, kako in za kakšen namen se sredstvo uporablja,

so pravice, ki so omejene na delovanje in vzdrževanje sredstva. Pravica do nadzora sredstva daje najemniku pravico do neposredne uporabe sredstva, če so odločitve o tem, kako in za kakšen namen se bo sredstvo uporabljalo, že vnaprej določene (IASB, 2016d). V zgledu 6 in 7 sta navedena primera pogodbe, ki vsebujeta različne pravice do neposredne uporabe najetega sredstva, ki določa, ali pogodba vsebuje najem ali je pogodba samo najem storitev.

18

Zgled 6: Pravica do neposredne uporabe

Stranka R sklene pogodbo z družbo S, ki je lastnik ladje za prevoz tovora od Coruñe (Španija) do Hartlepoola (Velika Britanija) na opredeljeni ladji. Pogodba vsebuje podrobnosti o tovoru, datumu prevzema in dostavi. Tovor zaseda celotno zmogljivost ladje. S upravlja in vzdržuje ladjo ter je odgovoren za varen prevoz tovora na ladji. R-ju je prepovedan najem drugega upravitelja ladje v obdobju trajanja prevoza tovora na ladji. R nima nadzora nad delovanjem ladje, niti pravice določanja, kako in za kakšen namen se ladja uporablja – pot za prevoz tovora na ladji je vnaprej pogodbeno določena. R ima enake pravice glede uporabe ladje, kot če bi bil le eden izmed številnih kupcev, ki prevažajo tovor na ladji. Zato pogodba ne vsebuje najema (KPMG International, 2016a). Zgled 7: Pravica do neposredne uporabe

Stranka T sklene petletno pogodbo z družbo U, ki je lastnik ladje, za uporabo opredeljene ladje. T določi, kakšen tovor bo ladja prevažala ter kdaj in v katera pristanišča bo plula v obdobju trajanja pogodbe ob upoštevanju omejitev, določenih v pogodbi. Te omejitve T-ju preprečujejo, da bi ladja plula v vodah, ki so izpostavljene tveganju piratstva, ali prevoz eksplozivnih snovi. U upravlja in vzdržuje ladjo ter je odgovoren za varno vožnjo. T ima pravico do neposredne uporabe ladje. Pogodbene omejitve so pravice, ki ščitijo naložbo v ladjo in njeno posadko. V okviru svojih pravic T torej določa, kako in za kakšen namen se ladja uporablja v celotnem petletnem obdobju, ter ima pravico do spremembe teh odločitev. Zato pogodba vsebuje najem (KPMG International, 2016a).

Če ima torej najemnik pravico do nadzora sredstva ali pravico do upravljanja sredstva, potem to pomeni, da pogodba vsebuje najem in je treba računovodsko pripoznati pravico do uporabe; v nasprotnem primeru pogodba ne vsebuje najema in je pogodba za storitev.

4 PRIMERJAVA MRS 17 IN MSRP 16 O NAJEMIH

Bistvena razlika med MRS 17 in MSRP 16 je v pripoznanju poslovnih najemov v računovodskih izkazih družbe. Po predvidenem standardu se pri najemniku ukinja dvojni model računovodenja najemov, to pomeni razlikovanje med finančnim in poslovnim najemom, ki se drugače računovodsko izkazujeta. Finančni najem se pripozna v izkazu finančnega položaja družbe, medtem ko se poslovni najem ne pripozna v izkazu finančnega položaja družbe, ampak se glede na sklenjeno pogodbo z najemodajalcem o najemu, plačuje najemnino za obdobje trajanja najema.

Z MSRP 16 se uveljavlja en sam model računovodenja, ki zahteva pripoznanje vseh najemov v izkazu finančnega položaja družbe, ne glede na to ali gre za finančni ali poslovni najem. Razlika je tudi v uporabljenih izrazih za najem, ki se je prej delil na finančni ali poslovni najem, sedaj pričenjamo z uporabo pojma opredelitev sredstva in pripoznanje pravice do

19

uporabe sredstva. Najprej je potrebno opredeliti ali pogodba vsebuje najem ali ne, ter pripoznanje sredstva kot pravice do uporabe v izkazu finančnega položaja in hkrati obveznosti iz naslova najema med obveznostmi v izkazu finančnega položaja družbe. Pri najemodajalcu pripoznanje poslovnega in finančnega najema ostaja enako kot doslej, torej najemodajalec še vedno računovodsko razlikuje med poslovnim in finančnim najemom ter lahko te termine uporablja pri svojem poslovanju še naprej (Mörec, 2017). Potrebna je le previdnost pri uporabljanju terminov o finančnem in poslovnem najemu pri sklepanju najemnih pogodb in komunikaciji z najemnokom. Pri tem je potrebno, da najemodajalec svoje zaposlene izobrazi v tej smeri, da ne bo prišlo do nesporazuma med njim in najemnikom ob sklenitvi pogodbe. Tabela 4 prikazuje primerjavo različnih lastnostih mednarodnega računovodskega standarda o najemih, torej primerjava poteka med predvidenim standardom MSRP 16 in trenutno še veljavnim standardom MRS 17 skupaj s primerjavo z OPMSRP4, ki vsebujejo pojasnila na mednarodni računovodski standard MRS 17, ki so del rmednarodnega ačunovodskega standarda o najemih oziroma jih je potrebno brati skupaj s standardom MRS 17.

Tabela 4: Primerjava MSRP 16 in MRS 17/OPMSRP4

Zadeva MSRP 16 MRS 17/OPMSRP 4

Definicija najema Pravica do uporabe najema za:

• osnovno sredstvo,

• pravica do nadzora uporabe sredstva.

Podobno kot MSRP 16 z

malo drugačnimi

podrobnostmi.

Ločevanje sestavine

pogodbe

V pogodbi je treba ločiti sestavine pogodbe;

en najem od drugega oziroma od nenajema.

Ni posebnih navodil, razen za

stavbe in zemljišča.

Izjeme po 16.5 členu

Kratkoročni najem Obdobje najema ≤ 12 mesecev,

(ni možnosti nakupa).

Ni izjeme.

Sredstva nizkih

vrednosti

Vrednost sredstva ≤ 5.000 dolarjev. Ni izjeme.

Izkaz finančnegaa

položaja

Pripoznanje pravice do uporabe sredstva in

obveznosti iz najema za vsak najem (razen

izjem).

Poslovni najem: ne pripozna

se nobeno sredstvo ali

obveznost iz najema (razen

zabilančno zaradi evidence).

Finančni najem: pripoznanje

vseh najetih sredstev in

obveznosti iz naslova najema.

Spremenljiva

(variabilna) plačila

najema

Del obveznosti iz naslova najema, odvisna od

indeksa ali obrestne mere.

Ni del obveznosti iz naslova

najema.

se nadaljuje

20

Tabela 4: Primerjava MSRP 16 inMRS 17/OPMSRP4 (nad.)

Zadeva MSRP 16 MRS 17/OPMSRP 4

Izkaz poslovnega izida Enojni pristop:

• pravica do uporabe sredstva: amortizacija,

• obveznost iz najema: efektivna metoda

obrestne mere,

• spremenljiva plačila obveznosti niso

vključena v obveznosti iz naslova najema.

Poslovni najem: časovno

enakomerno razporejena

plačila najemnin.

Finančni najem: amortizacija

najetih sredstev, obveznosti iz

najema: efektivna metoda

obrestne mere, spremenljiva

plačila obveznosti niso

vključena v obveznosti iz

naslova najema.

Izkaz denarnih tokov Del plačila najema, ki predstavlja glavnico:

denarni tok, ki izhaja iz financiranja.

Del plačila najema, ki predstavlja obresti:

denarni tok iz poslovanja in denarni tok, ki

izhaja iz financiranja (odvisno od politike

družbe).

Plačila za kratkoročne najeme, za najeme

sredstev nizkih vrednosti in spremenljivih

plačil, ki niso vključeni v obveznosti: denarni

tok iz poslovanja.

Poslovni najem: denarni tok

iz poslovanja.

Finančni najem: podobno kot

pri MSRP 16.

Računovodski izkazi

najemodajalca

Izkaz finančnega

položaja

Razvrstitev najemov med finančne in poslovne:

• finančni najem: izločitev osnovnega sredstva, pripoznanje terjatve, ki je

enaka znesku čiste naložbe, dane v najem,

• poslovni najem: pripoznanje osnovnega sredstva.

Izkaz poslovnega izida Finančni najem: obresti, izmerjene z uporabo efektivne obrestne mere.

Poslovni najem: plačilo najema časovno enakomerno v obdobju trajanja

najema.

Podnajem Razvrstitev podnajema se nanaša na pravico

do uporabe sredstva.

Razvrstitev podnajema se

nanaša na najeta sredstva.

Spremembe Prilagoditev obstoječe najemne pogodbe ali

predstavljati kot ločen najem, odvisno od vrste

modifikacije.

Ni posebnih navodil.

Prodaja in povratni

nakup

Razlikovanje med prodajo in povratnim

nakupom se opazi glede na to, ali je prenos

sredstva prodaja ali ne.

Razlikovanje temelji na

klasifikaciji povratnega

najema.

Legenda: * OPMSRP 4 Določanje, ali dogovor vsebuje najem.

Vir: PWC, IFRS 16 – A new era of lease accounting, 2016, str.33.

21

4.1 Računovodsko evidentiranje pri najemniku po MSRP 16

V skladu z MSRP 16 najemnik ne bo več razlikoval med finančnim najemom, ki je pripoznan v izkazu finančnega položaja družbe, in poslovnim ali operativnim najemom, ki ni pripoznan v izkazu finančnega položaja, ampak uvaja le en računovodski model in zahteva, da najemnik pripozna vsa sredstva in obveznosti za vse najeme, ki imajo dobo koristnosti daljšo od 12 mesecev v izkazu finančnega položaja, z izjemo sredstev nizkih vrednosti. Najemnik po 16.22 na dan začetka najema (angl. commencement date), pripozna pravico do uporabe sredstva, ki predstavlja njegovo pravico do uporabe; ta se po 16.24 lahko poveča za začetne stroške (stroški provizije, stroški pristojbine ali sodnih taks, če so ti potrebni za nastanek pogodbe o najemu, stroški zavarovanj), že poravnane stroške, stroške razgradnje in odstranitve najetega sredstva ter obnovo kraja, kjer je najeto sredstvo stalo, morebitne stroške obnove ali povrnitve najetega sredstva v stanje, kot je bilo pred najemom. Najemnik izmeri pravico do uporabe sredstva, podobno kot za druga nefinančna sredstva, na primer nepremičnine, naprave in opremo, in obveznost iz naslova najema podobno kot preostale finančne obveznosti. Kot posledico, najemnik pripozna amortizacijo od pravice do uporabe sredstva in obresti od obveznosti iz naslova najema ter prav tako uvršča plačila najemnine, razdeljeno na glavnico in obresti v izkaz denarnega toka po MRS 7 Izkaz denarnih tokov. Na dan začetka najema, najemnik pripozna obveznost iz naslova najema, ki predstavlja obveznost za plačevanje najemnin, ki je enaka sedanji vrednosti neplačanih najemnin (MSRP 16.26). Sedanja vrednost se izračuna na podlagi obrestne mere (angl. incremental

interest rate), ki je vpisana v pogodbi o najemu. Če obrestna mera ni razkrita, v primeru, da najemodajalec meni, da gre za poslovno skrivnost, najemnik sam izračuna obrestno mero (Mörec, 2017). Predvidevam, da bo najemnik ob sklenitvi pogodbe za najem, v večini primerov zahteval

višino obrestne mere, zaradi potreb po izračunu sredstev in obveznosti in vedenja, če mu višina obrestne mere ustreza in, ker bo sedaj poslovni najem enak finančnemu najemu, pri

katerem se je obrestna mera pogodbeni stranki običajno razkrila, predvidevam, da se bo tudi v tem primeru, stranki obrestna mera razkrila. V nasprotnem primeru, če stranki obrestna mera ni razkrita, se lahko obrne na institutcije, ki dajejo posojila in pridobi informacijo, kakšna bi bila obrestna mera za enako višino sredstev, pod podobnimi pogoji sklenitve pogodbe. Na ta način izve višino obrestne mere, ki jo uporabi pri izračunu pravice do uporabe sredstva.

Slika 2 prikazuje izračun merjenja obveznosti do uporabe sredstva iz naslova najema, katere pripozna najemnik v izkazu finančnega položaja družbe ob sklenitvi pogodbe o najemu. Sedanji vrednosti najemnin se prišteje sedanjo vrednost pričakovanih plačil ob koncu najema. Skupni seštevek predstavlja obveznosti iz naslova najema.

22

Slika 2: Merjenje obveznosti iz naslova najema

Vir: KPMG International, First impressions leases IFRS 16, 2016b, str.18.

Slika 3 prikazuje merjenje pravice do uporabe sredstva, ki jo najemnik pripozna. Obveznosti iz najema prištejemo začetne neposredne stroške, zmanjšane za že plačane najemnine in povišane za ocenjene stroške, ki nastanejo zaradi razstavitve, odstranitve in obnovitve sredstva. Skupni seštevek predstavlja pravico do uporabe sredstva.

Slika 3: Merjenje pravice do uporabe sredstva


Menim, da bo v pogodbi med najemodajalcem in najemnikom potrebno natančno opisati,

ali sestavine pogodbe določajo najem ali ne, prav tako bi bilo potrebno določiti, ali vse gospodarske koristi v obdobju trajanja najema pritekajo k najemniku, tako da bo najemnik pripoznal pravico do uporabe sredstva v primeru najema in obveznosti ter amortizacijo sredstva v obdobju najema. Prej poslovni ali operativni najem naj bi bil prikazan v izkazu finančnega položaja tako kot finančni najem. S tem se povečajo sredstva in obveznosti ter spremenijo stroški (angl. expenses) v izkazu poslovnega izida ali izkazu vseobsegajočega donosa in izkazu denarnega toka (angl. Cash Flow Statement), ker se stroški obresti izkazujejo med finančnimi odhodki in pripozna se amortizacija. Te spremembe vodijo v spremenjene kazalnike, kot so EBIT (angl. Earnings before Interest and Taxes) in EBITDA kar je opisano v poglavju Finančni kazalniki 4.1.3 (KPMG International, 2016b).

23

Slika 4: Izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida najemnika po MSRP 16


Spodaj primer pripoznavanja pravice do uporabe najetega sredstva in obveznosti iz naslova najema. Najemnik sklene pogodbo za najem poslovnih prostorov za deset let, z možnostjo podaljšanja za dodatnih pet let. Najemnino je se plača ob začetku vsakega leta in znaša 50.000,00 EUR/leto, za prvih 10 let ter 55.000,00 EUR/leto za dodatnih pet let. Ob sklenitvi najemne pogodbe ima najemnik še za 20.000,00 EUR neposrednih stroškov, od katerih se 15.000,00 EUR nanaša na plačilo trenutnemu najemniku prostora, 5.000,00 EUR pa je provizija nepremičninskemu agentu, ki je pomagal pri sklenitvi najemne pogodbe. Najemodajalec bo najemniku povrnil stroške provizije nepremičninskemu agentu in stroške obnove najemnega prostora v višini 7.000,00 EUR. Na dan sklenitve pogodbe najema, najemnik določi trajanje pogodbe za 10 let, ker ni prepričan, da bo najemnino želel podaljšati. Obrestna mera v najemni pogodbi ni razkrita in je ni mogoče natančno izmeriti, vendar bi najemnik lahko dobil posojilo v podobni višini, kot znaša vrednost najema v enaki valuti za 10 let s podobnimi zavarovanji po 5 % nespremenljivi obrestni meri. Sedanja vrednost obveznosti iz naslova najema uporabi 5 % diskontne stopnje znaša 355.391,00 EUR. Vknjižbe pri najemniku prikazuje Tabela 5.

Tabela 5: Računovodska evidence pravice do uporabe in stroškov pri najemniku

Računovodska evidenca Debet (v EUR) Kredit (v EUR)

Pravica do uporabe sredstva v najemu 405.391,00

Obveznost iz naslova najema 355.391,00

Transakcijski račun 50.000,00

Neposredni stroški – transakcijski račun 20.000,00


Vračilo provizije 5.000,00


Bilanca stanja Izkaz poslovnega izida

Sredstva: Strošek najemnin

= Pravica do uporabe osnovnih sredstev Amortizacija

+ Obresti

Obveznosti

= Obveznost do plačila najemnine = Skupni odhodki od najemnin

24

• Pravica do uporabe sredstva v najemu tako znaša 420.391 EUR (405.391 EUR + 20.000 EUR – 5.000 EUR),

• obveznost iz naslova najema znaša 405.391 EUR, a se takoj na začetku zaradi plačila zniža na 355.391 EUR,

• stroški obnove poslovnega prostora niso vključeni v nabavno vrednost pravice do uporabe sredstva v najemu, zato se za evidentiranje teh povračil uporabljajo drugi standardi.

4.1.1 Spremembe v računovodskih izkazih pri najemniku po MSRP 16

Po MSRP 16.31 najemnik amortizira pravico do uporabe sredstva po usmeritvah glede na MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, če uporablja model vrednotenja po nabavni vrednosti. Pravico do uporabe sredstva lahko po 16.32 amortizira med trajanjem te pravice, ki je izražena časovno ali funkcionalno (npr. število prevoženih kilometrov); v primeru, da ob koncu najema lastništvo preide z najemodajalca na najemnika ali če bo najemnik izkoristil možnost podaljšanja pogodbe, najemnik predmet najema amortizira od datuma sklenitve pogodbe do konca dobe koristnosti najetega sredstva. Če po 16.34 najemnik uporablja model vrednotenja po pošteni vrednosti pri vrednotenju naložbenih nepremičnin v skladu z MRS 40 Naložbene nepremičnine, uporablja model poštene vrednosti tudi pri izračunu in pripoznanju pravice do uporabe sredstva, če je predmet najema naložbena nepremičnina. Prav tako lahko najemnik po 16.35 pri vrednotenju pravice do uporabe sredstva uporabi model revaloriziranja, če to uporablja pri preostalih vrednotenjih za opredmetena sredstva. Po 16.36 se obveznosti iz naslova najema lahko spremenijo zaradi povečanja obresti, zmanjšajo zaradi plačil najemnine in prevrednotijo zaradi spremembe trajanja najema, spremembe ocene zaradi izvršitve predkupne pravice ali zaradi spremembe zneska najemnine (Mörec, 2017).

V zgledu 7 je naveden primer spremembe najemne pogodbe ter vnovični izračun pravice do

uporabe sredstva in obveznosti iz naslova najema ter prikaz računovodskih sprememb, ki nastanejo v knjigah najemnika.

Zgled 7: Kasnejše merjenje in računovodske spremembe

Primer kasnejšega merjenja najema in nastale spremembe v računovodski evidenci. Najemnik, ki ima sklenjeno najemno pogodbo, v šestem letu najema ugotovi, da bi potreboval dodatne prostore zaradi povečanega obsega dela. Z najemodajalcem se dogovori, da bosta sklenila novo najemno pogodbo, ki vključuje dve nadstropji in ne le enega kot do sedaj, ter da bo druga najemna pogodba začela veljati konec sedmega leta najema. Prav tako skleneta, da bo prva najemna pogodba, ki je sklenjena za eno nadstropje, prekinjena z začetkom osmega leta najema. Tabela 6 prikazuje knjiženje in računovodske spremembe nastale v knjigah pri najemniku.

25

Tabela 6: Kasnejše merjenje in računovodske spremembe pri najemniku

Obveznost iz naslova najema Pravica do uporabe sredstva v najemu

Leto

Začetno

stanje v

EUR

Plačilo v

EUR

Obresti (5

%) v EUR

Končno

stanje v

EUR

Začetno

stanje v

EUR

Amortizacija

v EUR

Končno

stanje v

EUR

2 373.161,00 50.000,00 16.158,00 339.319,00 378.352,00 42.039,00 336.313,00 3 339.319,00 50.000,00 14.466,00 303.785,00 336.313,00 42.039,00 294.274,00 4 303.785,00 50.000,00 12.689,00 266.474,00 294.274,00 42.039,00 252.235,00 5 266.474,00 50.000,00 10.823,00 227.297,00 252.235,00 42.039,00 210.196,00 6 227.297,00 50.000,00 8.865,00 186.162,00 210.196,00 42.039,00 168.157,00

Vir: IASB, Illustrative Examples, 2016d, str.34.

Ob koncu šestega leta, obveznost iz naslova najema pred izračunom nove, obveznosti iz najema, znaša 186.162,00 EUR, ki je sedanja vrednost preostalih štirih plačil po 50.000,00 EUR, diskontirani po 5 % obrestni meri na leto. Obresti konec šestega leta znašajo 8.865,00 EUR in pravica do uporabe sredstva najemnika 186.162,00 EUR. Najemnikova obrestna mera je konec šestega leta 6 % na leto, s katero izračuna novo obveznost iz naslova najema, ki je sedanja vrednost štirih plačil po 50.000,00 EUR in petih plačil po 55.000,00 EUR, diskontiranih po 6 % obrestni meri, kar znaša 384.174,00 EUR. Najemnik zviša obveznost iz naslova najemnine za razliko med končnim stanjem 186.162,00 EUR in novo izračunano obveznostjo 384.174,00 EUR, ki tako znaša 192.012,00 EUR. Sprememba se nanaša tudi na pravico do uporabe sredstva, tako da se to prikaže kot povečanje obveznosti in povečanje pravice do uporabe. S tem se poviša aktiva in pasiva v izkazu finančnega položaja družbe.

Tabela 7: Računovodska evidenca spremembe pravice do uporabe sredstva


Pravica do uporabe sredstva 192.012,00

Obveznost iz naslova najema 192.012,00

Tako knjigovodska vrednost pravice do uporabe sredstva znaša 360.169,00 EUR, kar je seštevek 168.157,00 EUR in 192.012,00 EUR. Na začetku sedmega leta najemnik izračuna znesek obresti po 6 % obrestni meri na leto. Tabela 8 prikazuje amortizacijski načrt pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz naslova najema od sedmega do petnajstega leta.

26

Tabela 8: Pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz naslova najema

Obveznost iz naslova najema Pravica do uporabe sredstva v najemu

Leto Začetno stanje

v EUR

Plačilo v

EUR

Obresti

(6 %) v

EUR

Končno

stanje v

EUR

Začetno

stanje v

EUR

Amortizacija

v EUR

Končno

stanje v

EUR

8 347.864,00 50.000,00 17.872,00 315.736,00 320.150,00 40.019,00 280.131,00 9 315.736,00 50.000,00 15.944,00 281.680,00 280.131,00 40.019,00 240.112,00

10 281.680,00 50.000,00 13.901,00 245.581,00 240.112,00 40.019,00 200.093,00 11 245.581,00 55.000,00 11.435,00 202.016,00 200.093,00 40.019,00 160.074,00 12 202.016,00 55.000,00 8.821,00 155.837,00 160.074,00 40.019,00 120.055,00 13 155.837,00 55.000,00 6.050,00 106.887,00 120.055,00 40.019,00 80.036,00 14 106.887,00 55.000,00 3.113,00 55.000,00 80.036,00 40.019,00 40.018,00 15 55.000,00 55.000,00 0,00 0,00 40.018,00 40.019,00 0,00

Vir: IASB, Illustrative Examples, 2016d., str.35.

V sliki 5 so navedeni primeri sprememb najemne pogodb, ki so možne pri pogodobenih določilih. Možnih je več sprememb, navedene so le najbolj pogoste, pri katerih je potreben ponoven izračun pravice do uporabe in obveznosti iz najema. Lahko se spremeni obseg najema z dodajanjem pravic za uporabo enega ali več sredstev, zmanjšanje obsega najema, ali katere koli druge spremembe. V primeru, da se povečanje pripozna po samostojni ceni, je potrebno takšne pogodbe o najemu ločiti. V primeru, da ni po samostojni ceni, potem ni potrebno ločiti najema, ampak se prilagodi pravico do uporabe sredstva. Najemnik zavede spremembo najema kot ločen najem, v primeru, da:

• sprememba najema poveča obseg najema z novim pripoznanjem pravic do uporabe enega ali več sredstev,

• se zviša najemnina, in sicer za znesek, enak samostojni ceni za povečanje obsega in dodatnih prilagoditev s samostojno ceno, glede na okoliščine posameznega naročila.

Za spremembo najema, za katero ne obstaja ločena pogodba o najemu, najemnik pripozna spremembo z vnovičnim izračunom obveznosti iz naslova najema, z uporabo diskontne mere, določene na dan začetka veljavnosti spremembe. Za spremembo najema, ki zmanjšuje obseg najema, najemnik zmanjša knjigovodsko vrednost pravice do uporabe sredstva in pripozna dobiček ali izgubo, ki odraža sorazmerno zmanjšanje obsega (IASB, 2016f). Slika 5 prikazuje spremembo najema pri spremembah pogodbenih določil.

27

Slika 5: Sprememba najema


Najemnik, ki najeme knjiži po MRS 17, lahko po uveljavitvi MSPR 16 v izkazu finančnega položaja pričakuje povečanje sredstev iz naslova najema in povečanje finančnih obveznosti. Knjigovodska vrednost teh sredstev se bo zmanjševala z amortizacijo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ali kakšni drugi bolj primerni metodi. Obveznosti, pripoznane iz naslova najema, se znižujejo s plačilom obroka najema najemodajalcu. Učinek plačila najemnin je zmanjšanje kapitala v izkazu finančnega položaja družbe. To je podobno učinku, ko družba vzame financiranje za nakup osnovnega sredstva s posojilom ali finančnim najemom. Čeprav je znesek najetega sredstva in obveznosti na začetku in koncu

najema enak, je posledično običajno vrednost sredstva nižja od obveznosti v obdobju trajanja najema. MSRP 16 zahteva, da se vse najeme poroča v izkazu finančnega položaja (razen kratkoročnih najemov in najemov z nizko vrednostjo oziroma drobni inventar). Tako od družb, ki imajo velik portfelj najemov, lahko pričakujemo, da bodo imele kombinacije

najemov z različno vrednostjo najema in različnimi obdobji najema, saj bi se lahko v primeru kratkoročnega najema posluževali neizkazovanja sredstev v izkazu finančnega položaja družbe. Seveda to prinaša družbi določena tveganja; družba morda ne bi mogla podaljšati pogodbe o najemu po njenem preteku in takšnih tveganj nekatere družbe ne bodo želele sprejeti zaradi zagotavljanja stabilnega in finančno varnega poslovanja, saj najem za družbe pomeni tudi financiranje družbe. UOMRS pričakuje naslednje učinke na izkaz poslovnega uspeha najemnika v skladu z MSRP 16: skupni učinek na izkaz poslovnega izida za številne družbe ne bo pomemben; za

28

tiste, ki imajo poslovni najem kot velik delež vseh najemov, bi bilo za pričakovati povišanje dobička iz poslovanja EBIT in dobiček iz poslovanja pred amortizacijo EBITDA, ki predstavlja dobiček pred obrestmi, davki, popravki in amortizacijo, ker ne vsebuje stroška obresti. Glede na MSRP 16 se bo pri najemu pripoznal strošek obresti, enako, kot se je do zdaj že pripoznaval strošek obresti za finančni najem v skladu z MRS 17. Višina povečanja je odvisna od portfelja najemov družbe, od dolgoročnosti najema in višine diskontne stopnje. V primerjavi z MRS 17 se pri poslovnem najemu v izračun EBIT in v izračun EBITDA vključi celotni strošek najema kar posledično znižuje oba, EBIT in EBITDA. UOMRS predvideva, da vlagatelji in analitiki v svoje ocene velikokrat vključijo izračun pred obrestmi in davki, s pa tem želijo izračunati uspešnost poslovanja družbe, neodvisno od financiranja ali lastniške strukture družbe. Skozi obdobje financiranja je pripoznan odhodek za posamezen najem enak po MSRP 16 in MRS 17, saj družba pripozna celoten plačan znesek za najem kot odhodek v izkazu poslovnega izida v obdobju najema. Po MRS 17 je družba v celotnem obdobju najema plačevala enak znesek po metodi enakomernega časovnega odhodka (razen variabilnih najemnin), zato je bil odhodek iz naslova najemnin vedno enak. V skladu z MSRP 16 sta za družbo v prvi polovici obdobja najema skupni znesek amortizacije in strošek obresti višja v primerjavi s stroškom najemnine, ki ga je imela družba po MRS 17. Tako je v drugi polovici obdobja najema ravno obratno, družba pa lahko pričakuje nižji skupni znesek amortizacije in strošek obresti. Običajno se sredstvo amortizira enakomerno časovno, medtem ko se stroški obresti zmanjšujejo skozi celotno obdobje najema (IASB, 2016f). Slika 6 predstavlja stroške za poslovni najem, ki jih ima najemnik po predvidenem standardu MSRP 16, v primerjavi s trenutnem še veljavnem računovodskim standardom MRS 17, ob predpostavki, da je s pogodbo o najemu določena višina najemnine enaka, za enak čas trajanja najema pri obeh opcijah. Stroški po MSRP 16, v obdobju trajanja najema padajo, ker so obresti v obroku najemnine v začetku najema višje, saj računovodenje poteka enako

kot poteka računovodenje po trenutnem MRS 17 za finančni najem, kjer je najem sestavljen iz glavnice (računovodsko gledano je to poslovni odhodek) in obresti (računovodsko je to

finančni odhodek). Glavnica v obroku najema je skozi najem enake vrednosti, medtem, ko se stroški obresti sčasoma znižujejo. Po MRS 17 je najem sestavljen le iz najemnine, ki se ne deli na strošek glavnice in strošek obresti kot po MSRP 16 in so tako najemnine, računovodsko gledano, sestavljene le iz poslovnega odhodka, ki je enakomerno porazdeljen skozi obdobje trajanja najema. Natančneje, slika prikazuje naslednje: • da je vsota vseh obresti in amortizacij najema ob uporabi MSRP 16 višja kot pri enakomernih stroških poslovnega najema po MRS 17, ki so višji ob začetku najema in nižji ob koncu najema;

29

• točka, kjer so obresti z amortizacijo enake enakomernemu odhodku poslovnega najema po MRS 17, se pojavi nekje po prvi polovici (v sredini) obdobja najema. Na tej točki je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in obveznostjo iz naslova najemov največja. Ob tem je za izračun te točke treba upoštevati dolžino najema in diskontno stopnjo, ki se uporablja za najem.

Slika 6: Stroški glede na najem

Vir: IASB, Effects Analysis, 2016a.

Pričakovane spremembe v izkazu denarnih tokov družbe v skladu z MSRP 16 glede gotovinskih plačil so, da so obveznosti iz naslova najemnin, ki se nanašajo na glavnico in obresti, v obveznostih iz naslova financiranja, ne več v obveznostih iz poslovanja kot po MRS 17 (IASB, 2016d). 4.1.2 Razkritja najemnikov

Najemnik v računovodskih izkazih razkrije informacije o učinkih najema na izkaz finančnega položaja, izkaz uspeha in izkaz denarnih tokov družbe. Po novem standardu naj bi bili najemniki obvezani pripravljati obširnejša razkritja od tistih po MRS 17. Kvantitativne informacije, ki jih najemnik razkrije v:

Izkazu finančnega položaja:

• knjigovodsko vrednost pravice do uporabe sredstva, po vseh vrstah osnovnih sredstev, ki se prikaže vsaj ob koncu poslovnega leta, in ustrezne postavke v izkazu finančnega položaja,

• obveznosti iz najema in ustrezne postavke v izkazu finančnega položaja,

• analizo zapadlosti obveznosti iz najemnin.

Izkazu poslovnega izida ali drugega vseobsegajočega donosa:

Stroški t1 Izvenbilančno knjiženje po MRS 17

Knjiženje po MSRP 16.

Čas

30

• znesek amortizacije pravice do uporabe sredstva, po vrstah osnovnega sredstva,

• odhodek od obresti, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova najema,

• odhodek, ki se nanaša na kratkoročne najeme,

• odhodek, ki se nanaša na najem opredmetenih sredstev nizke vrednosti,

• odhodek od različnih najemnin, ki niso vključeni v obveznosti iz naslova najema,

• prihodek od podnajema za pravice do uporabe sredstva,

• dobiček ali izgubo iz naslova prodaje in povratnega najema.

In v izkazu denarnega toka najemnik razkrije skupne denarne izdatke za najeme. Kvalitativne informacije, ki jih najemnik razkrije, so upravljanje likvidnostnega tveganja, povezanega z obveznostjo iz naslova najema, ter uporaba izjem glede najema sredstev nizkih vrednosti in najema, krajšega od enega leta. Najemnik poda tudi dodatna razkritja, vezana na najeme, kadar je to potrebno. Ta razkritja so povezana z MRS 40 Naložbene nepremičnine, kadar je pravica do uporabe sredstva pripoznana kot naložbena nepremičnina. Če se za pravico do uporabe sredstva pri revaloriziranju uporablja MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, se razkrije dejanski datum revaloriziranja, da je pri ocenjevanju vrednosti nepremičnine sodeloval neodvisni ocenjevalec vrednosti in knjigovodsko vrednost, ki bi bila pripoznana po modelu nabavne vrednosti, vrednost revalorizacijske rezerve, spremembe v obdobju ter kakršnekoli omejitve. 4.1.3 Finančni kazalniki

Z novim standardom lahko družbe pričakujejo tudi spremembe finančnih kazalnikov. V Tabeli 9 so opisani nekateri pogosto uporabljeni finančni kazalniki, kakšna sprememba lahko nastane in njen učinek.

Tabela 9: Spremembe v finančnih kazalnikih

Sprememba Učinek

1. Pripoznanje sredstva, ki predhodno ni bilo

pripoznano.

1. Višja osnovna sredstva, kar vpliva na razmerja, kot

so obratna sredstva.

2. Pripoznanje obveznosti, ki predhodno niso

bile pripoznane.

2. Višje finančne obveznosti, ki vplivajo na finančni

vzvod.

3. Pripoznanje amortizacije in obresti namesto

poslovnega stroška najema.

3. Višji dobiček iz poslovanja (ker so obresti običajno

izključene iz poslovnih stroškov). Ter pri izračunu

dobička, kjer se izloči strošek amortizacije in strošek

obresti, vključi se strošek poslovnega najema kot npr.

pri izračunu EBITDA. Izračun je višji kot po MRS 17.

Vir: IASB, Effects Analysis, 2016a, str.52.

Spodnja tabela navaja pričakovani učinek MSRP 16 na bolj pogosto uporabljene meritve ob analizi računovodskih izkazov družbe s poslovnimi najemi (IASB, 2016a).

31

Tabela 10: Učinek MSRP 16 na pogosto uporabljene meritve

Meritev Kaj meri Izračun Pričakovani učinek po MSRP 16

Finančni vzvod

Dolgoročno

solventnost

Obveznosti do virov

sredstev/kapital.

Povečanje zaradi povečanja obveznosti

v izkazu finančnega položaja.

EBIT/Dobiček

iz poslovanja

(angl. Earnings

before Interest,

Tax)

Donosnost Dobiček pred

obrestmi, davki.

Povečanje, ker je dodana amortizacija

nižja od odhodka od najemnin, ki je

izvzet iz dobička od poslovanja.

EBITDA (angl.

Earnings before

Interest, Tax,

Depreciation,

Amortisation)

Donosnost Dobiček iz poslovanja

pred obrestmi, davki

in amortizacijo.

Povečanje, ker se odhodki od najemnin

izločijo iz izračuna EBITDA.

Denarni tok iz

poslovanja

Donosnost / Povečanje, ker se tisti del najemnin, ki

predstavlja glavnico, premakne na finančni del odhodkov v izkazu

denarnih tokov.

Koeficient

obračanja

sredstev

Donosnost Prihodki od prodaje

sredstev/sredstva.

Zmanjšanje, ker so najeta sredstva del

vseh sredstev.

Kratkoročni

koeficient

likvidnosti

Likvidnost Trenutna sredstva/

trenutne obveznosti.

Zmanjšanje, ker naj bi se povečale

trenutne obveznosti iz naslova najema.


4.2 Računovodsko evidentiranje pri najemodajalcu

MSRP 16 veliko zahtev za najemodajalce prenaša iz računovodskega standarda po MRS 17 in ne prinaša veliko bistvenih sprememb v računovodenju, saj so pri UOMRS ocenili, da bi strošek preureditve sistema računovodenja pri najemodajalcu presegal koristi, ki bi jo imeli od večje transparentnosti prikaza najemov. Tako najemodajalec še naprej razlikuje med najemi in jih opredeljuje kot finančne ali poslovne (dvojni sistem računovodenja) z različnimi računovodskimi usmeritvami po 16.61 v MSRP 16. Po MSRP 16.62 se najemi, ki prenašajo vse pomembne koristi in tveganja z najemodajalca na najemnika točno določenega sredstva, razvrstijo kot finančni najem. Vsi preostali najemi so poslovni ali operativni najemi. Bistvena novost, ki jih prinaša MSRP 16 so dodatna razkritja, ki jih bo najemodajalec pripravljal v pojasnilih in obsegajo razkritja sestave prihodkov iz najemov, informacijo o izpostavljenosti tveganjem iz naslova sredstev v lasti najemodajalca po poteku pogodbe ter informacije o sredstvih, danih v poslovni najem (Dražnik, 2016). Največja sprememba je torej enojni pristop računovodenja najemov, tako ne bo več razlikovanja med finančnim in poslovnim ampak bo obstajal samo en najem.

32

4.2.1 Razvrstitev najema

Primer razvrstitve na finančni ali poslovni najem pri najemodajalcu. Najemodajalec L sklene pogodbo z družbo X, s katero X vzame v najem nespecializirano opremo za pet let. Doba koristnosti (doba trajanja najema, v kateri se pričakuje, da najemnik izrabi gospodarske koristi najetega sredstva) je ocenjena na 15 let, lastništvo nad sredstvom ostane najemodajalcu L. Najemna pogodba ne vsebuje možnosti nakupa, podaljšanja ali predhodnega zaključka. Poštena vrednost opreme znaša 100.000,00 EUR in sedanja vrednost najemnin 50.000,00 EUR Pri razvrstitvi najema najemodajalec L upošteva:

• lastništvo opreme se z najemom ne prenaša,

• X nima pravice do odkupa opreme,

• najem je sklenjen za eno tretjino gospodarske dobe koristnosti opreme, kar je manj od celotne gospodarske dobe opreme,

• sedanja vrednost opreme znaša polovico zneska poštene vrednosti, Najemodajalec L opaža, da zaradi zgornjih navedb ni pokazateljev za finančni najem in glede na splošno oceno dogovora najem ne prenaša vseh koristi in tveganj, povezanih z lastništvom opreme, na najemnika X. Zato najemodajalec L razvrsti ta najem kot poslovni najem (IASB, 2016a). Tabela 11 prikazuje knjiženje najemodajalca v izkazu finančnega položaja in izkazu poslovnega izida glede na tip najema.

Tabela 11: Knjiženje v izkazu finančnega položaja in izkakzu poslovnega izida glede na

finančni oziroma poslovni najem

Finančni najem Poslovni najem

Izkaz finančnega položaja

• Izločitev osnovnega sredstva,

• pripoznanje terjatve iz naslova finančnega

najema.

• Pripoznanje osnovnega sredstva,

• kakršenkoli strošek, povezan s pridobitvijo

sredstva v najem, vključi v nabavno vrednost

osnovnega sredstva.

Izkaz poslovnega izida

• Pripoznanje finančnega prihodka iz naslova

obresti.

Proizvajalec ali trgovec kot najemodajalec

pripozna za finančni najem:

• prihodek po pošteni vrednosti osnovnega

sredstva ali sedanji vrednosti, če je ta nižja,

diskontirana z uporabo tržnih obrestnih mer,

• strošek prodaje ali knjigovodsko vrednost

osnovnega sredstva, zmanjšanjo za sedanjo

vrednost nezajamčene preostale vrednosti,

• dobiček ali izgubo ob prodaji.

• Pripoznanje prihodka od najema, običajno

razdeljenega časovno enakomerno v času

trajanja najema,

• strošek osnovnega sredstva, npr. amortizacija.


33

4.2.2 Spremembe v računovodskih izkazih pri najemodajalcu po MSRP 16

Za finančni najem po 16.67 najemodajalec v izkazu finančnega položaja pripozna terjatev v znesku, ki je enaka čisti naložbi v najem, ta pa je sedanja vrednost vsote najemnin skupaj s preostalo vrednostjo. Če pogodbo razvrsti kot poslovni najem, to za najemodajalca predstavlja osnovno sredstvo, za katerega po 16.81 najemodajalec od prejetih plačil za najem pripozna prihodek po enakomerni metodi ali drugi bolj primerni metodi. Kljub temu pa obstajajo nekatere spremembe. Sprememba finančnega najema se pri najemodajalcu prikazuje kot ločen najem, če obstajata naslednja pogoja:

• sprememba najema poveča vrednost najema, za katero je potrebno novo pripoznanje pravice do uporabe enega ali več sredstev,

• najemna pogodba se razvrsti kot druge vrste najem, torej poslovni najem.

Spremembo poslovnega najema, najemodajalec zavede kot nov najem od datuma začetka veljavnosti spremembe, z upoštevanjem vseh vnaprej vračunanih najemnin in predplačil, ki se nanašajo na prvotni najem kot del najemnin za nov najem (KPMG International, 2016a). 4.2.3 Podnajem

Najemnik se pogosto odloči, da bo dajal v podnajem že najeto sredstvo. Pri tem ostane prvotna najemna pogodba še naprej aktivna, medtem ko se s tretjo osebo dogovorijo za pogodbo o podnajemu. V takšni pogodbi ena stranka nastopa kot najemnik in najemodajalec istega sredstva, danega v najem oziroma naprej v podnajem. Prvotni najem ali originalna pogodba o najemu, v kateri podnajem še ne obstaja, se običajno šteje kot originalni najem; prvi najemodajalec nastopa kot glavni najemodajalec, sledi najemodajalec, ki to isto sredstvo

da vnovič v najem, zadnji v verigi pa je najemnik kot najemnik podnajema (EY, 2015).

Po MSRP 16 je podnajem transakcija, v kateri vmesni najemodajalec vnovič da v najem najemno sredstvo tretji osebi. Glavni najem med glavnim najemodajalcem in vmesnim najemodajalcem ostane aktiven. V MSRP 16.58 je opisano, da vmesni najemodajalec določi, kakšne vrste najem bo podnajem. Večina podnajemov se bo pod novim standardom izkazovala enako kot finančni najem. Če je pogodba krajša od enega leta ter upošteva 16.6 člen, ki določa izjeme, ki se upoštevajo za opredelitev poslovnega najema, kot so sredstva nizkih vrednosti, se pogodba razvrsti kot poslovni najem. V nasprotnem primeru je podnajem finančni najem (IASB, 2016d). Spodnja slika prikazuje razmerje med udeleženci v podnajemu, kot je opisano zgoraj. Glavni najemodajalec da sredstvo v najem najemniku, ki kot vmesni najemodajalec da sredstvo naprej v podnajem najemniku (EY, 2015).

34

Slika 7: Potek podnajema

Vir: PWC, IFRS 16 - A new era of a lease accounting, 2016, str.25.

V zgledu 8 je prikazan zgled finančnega in poslovnega podnajema po MSRP 16. Zgled 8: Razvrstitev podnajema kot finančni najem

Glavni najem poteka na način, da vmesni najemodajalec sklene pogodbo za petletni najem 5.000 m2 pisarniških prostorov (glavni najem) s subjektom A (glavni najemodajalec). Podnajem poteka tako, da na začetku tretjega leta vmesni najemodajalec da v podnajem 5.000 m2 pisarniških prostorov za preostala tri leta glavnega najema. Vmesni najemodajalec razvrsti podnajem kot pravico do uporabe sredstva, ki izhaja iz glavnega najema. Vmesni najemodajalec razvrsti podnajem kot finančni najem z upoštevanjem zahtev po MSRP 16.

Ko vmesni najemodajalec vstopi v podnajem (IASB, 2016d):

• odpiše/izloči iz knjig pravico do uporabe sredstva v povezavi z glavnim najemom, ki se je prenesla na podnajem in pripozna neto vrednost naložbe podnajema,

• pripozna vse razlike med pravico do uporabe sredstva in neto vrednostjo naložbe podnajema v izkazu poslovnega izida,

• obdrži obveznost iz naslova glavnega najema v izkazu poslovnega izida, ki predstavljajo najemnine, ki jih dolguje glavnemu najemodajalcu.

Med trajanjem najema vmesni najemodajalec pripozna finančni prihodek od podnajema in odhodek od obresti do glavnega najemodajalca.

35

Zgled 9: Razvrstitev podnajema kot poslovni najem

Primer razvrstitve podnajema kot poslovni najem pri najemodajalcu. Glavni najem poteka na način, da vmesni najemodajalec sklene pogodbo za petletni najem za 5.000 m2 pisarniških prostorov (glavni najem) s subjektom A (glavni najemodajalec). Pri podnajemu ob sklenitvi pogodbe z glavnim najemodajalcem, vmesni najemodajalec da v podnajem 5.000 m2 pisarniških prostorov za dve leti. Vmesni najemodajalec razvrsti podnajem kot pravico do uporabe sredstva, ki izhaja iz glavnega najema. Vmesni najemodajalec razvrsti podnajem kot finančni najem z upoštevanjem zahtev po MSRP 16. Ko vmesni najemodajalec vstopi v podnajem ta obdrži obveznosti iz naslova najema in pravico do uporabe sredstva iz naslova glavnega najema v izkazu poslovnega izida. Med trajanjem podnajema vmesni najemodajalec (IASB, 2016a):

• pripozna strošek amortizacije za pravico do uporabe sredstva in strošek obresti,

• pripozna prihodek od najema iz naslova podnajema.

V skladu z MSRP 16 najemnik po novem pripozna pravico do uporabe sredstva po pošteni vrednosti, na drugi strani prav tako pripozna obveznosti iz naslova najema. Najemodajalec podnajema je tudi najemnik glavnemu najemodajalcu in v svojih knjigah pripozna sredstvo kot pravico do uporabe in obveznosti iz naslova najema v izkazu finančnega položaja (EY, 2015). Če je bil dosedanji podnajem opredeljen kot poslovni najem, po novem standardu pa kot finančni najem, sta potrebna vnovična ocena in pripoznanje v sredstvih in obveznostih v izkazu finančnega položaja najemnika. Prav tako najemodajalec prerazvrsti podnajem kot terjatev iz naslova finančnega in ne več poslovnega najema (PWC, 2015). 4.2.4 Razkritja najemodajalcev

Tudi za najemodajalca so razkritja po MSRP 16.89 bolj obširna kot pri MRS 17, vendar

kljub temu manj obširna, kot jih morajo pripravljati najemniki po novem standardu. Vsekakor pa pri pripravi od najemodajalca zahtevajo nekaj več časa in truda. Spodaj so opisana glede na kvantitativno ali kvalitativno informacijo in glede na vrsto najema. Poleg opisanih spodaj najemodajalec razkrije naravo najemov in kako upravlja tveganje, povezano s pravicami, ki jih obdrži pri osnovnih sredstvih, danih v najem. Najemodajalec za finančni najem pripravi razkritje kvantitativnih podatkov po MSRP 16.90:

• dobiček ali izgubo iz prodaje,

• finančni prihodek od naložbe, dane v najem,

• prihodke od najema, ki se nanašajo na različne najemnine in niso vključeni v čisto naložbo, dano v najem,

• bistvene spremembe knjigovodske vrednosti neto naložbe, dane v najem,

36

• podrobnejša analiza zapadlosti terjatev iz naslova najemnin.

Kvalitativni podatki, ki jih najemodajalec razkriva za finančni najem, so opis bistvenih sprememb knjigovodske vrednosti čiste naložbe, dane v najem po 16.92. Za poslovni ali operativni najem:

• prihodke od najema, ki se nanašajo na različne najemnine, ki niso odvisne od indeksa ali stopnje obrestne mere,

• druge prihodke od najema,

• podrobnejša analiza o zapadlosti terjatev iz naslova najemnin.

Tabela 12 prikazuje, kakšne so koristi in kakšni so stroški v povezavi z dodatnimi razkritji, ki jih bo predvidoma imel najemodajalec po MSRP 16.

Tabela 12: Koristi in stroški najemodajalca za dodatna razkritja računovodskih izkazov

Razkritje prihodkov od najemnin

MSRP 16 priporoča dodatna razkritja za pripoznane prihodke od najemnin za obdobje poročanja.

Koristi Stroški

Najem je praviloma del dejavnosti najemodajalca,

ki ustvarja prihodek. Razkritje prihodka od

najemnin uporabnikom računovodskih izkazov

pomaga razumeti sestavo prihodka, podobno kot

informacije o prihodkih od pogodb s strankami

(MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci).

Najemodajalci s temi razkritji naj ne bi imeli visokih

dodatnih stroškov, ker lahko podatke pridobijo iz

glavne knjige.

Razkritje o izpostavljenosti tveganju

MSRP 16 zahteva razkritja najemodajalca o upravljanju tveganja, povezanega s pravicami, ki jih ima kot

najemodajalec do sredstev, danih v najem.

Koristi Stroški

To razkritje naj bi pomagalo uporabnikom

računovodskih izkazov oceniti tveganje, ki ga

najemodajalec obdrži pri poslovnih najemih,

predvsem pri opremi in vozilih, pri katerih najemodajalec zadrži več tveganja kot pri

finančnih najemih (koristi in tveganja se

prenesejo na najemnika).

Najemodajalec po svoji presoji določi, katere

informacije so najbolj uporabne. To je verjetno

odvisno od uporabljene strategije najemodajalca, ki

jo interno uporablja za obvladovanje tveganj. Za najeta zemljišča in stavbe, ki ustrezajo opredelitvi

»naložbene nepremičnine«, najemodajalec razkrije

informacije o pošteni vrednosti v računovodskih

izkazih ali informacije o merjenju naložbene

nepremičnine po pošteni vrednosti.

se nadaljuje

37

Tabela 12: Koristi in stroški najemodajalca za dodatna razkritja računovodskih izkazov

(nad.)

Informacije o sredstvih, danih v poslovni najem

MSRP 16 zahteva od najemodajalca razkritja o sredstvih, danih v poslovni najem ločeno od sredstev, za

katera so razkritja zahtevana po MRS 16 – nepremičnine, naprave, oprema. Razkritja poslovnega

najema so razvrščena po razredih (npr. najem vozil, najem stavb, najem IT-opreme).

Koristi Stroški

Koristi za uporabnika računovodskih izkazov od

pridobljenih informacij o ločenih sredstvih:

• sredstva v lasti najemodajalca, dana v najem,

spremlja več tveganja kot tista v lasti

najemodajalca, uporabljena za druge

namene,

• najeta sredstva ustvarjajo prihodek od

najemnin in ne prihodka drugih dejavnosti

najemodajalca,

• UOMRS priporoča, da najemodajalec

razkrije informacije o preostali vrednosti

sredstev, ki so predmet poslovnega najema,

ob koncu njihove življenjske dobe.

UOMRS pričakuje, da najemodajalci ne bo imeli

večjih stroškov z zagotavljanjem dodatnih

informacij, ker so te informacije potrebne tudi za

razkritja po MRS 16 – nepremičnine, naprave,

oprema.


UOMRS je preučil, ali MSRP 16 povzroči vedenjske spremembe, ki bi vplivale na trg najemov (angl. leasing market). Na primer: ker MSRP 16 zagotavlja večjo primerljivost med tistimi, ki sredstvo najamejo, in tistimi, ki za nakup sredstva vzamejo posojilo, bi se lahko več družb odločilo za nakup sredstva kot za najem, vendar sprememba v računovodstvu ne bi smela vplivati na splošno povpraševanje po sredstvih. UOMRS pričakuje, da naj bi nekatere družbe sredstvo raje kupile kot vzele v najem, saj bi imele s poslovnim najemom višje stroške, ker se ti knjižijo med odhodke družbe. A UOMRS predvideva, da bo najem

ostal vir financiranja, saj se družba lahko zanj odloči, ko ni mogoče koristiti tradicionalnih bančnih posojil, najemodajalec pa obdrži lastništvo nad sredstvom, kar najemodajalcu zagotavlja večjo varnost z vidika lastništva.

4.3 Kako se lahko družba pripravi na izdajo novega standarda

Predvideni računovodski standard velja za družbe z vrednostnimi papirji, ki imajo dovoljenje za trgovanje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev katerekoli države članice Evropske unije. Standard velja tudi za družbe, ki so se prostovoljno odločile računovoditi po mednarodnih računovodskih standardih, v okviru politike in usmeritev družbe. Pri pripravi družbe na uvedbo novega standarda o najemih si lahko družba pomaga s spodnjimi vprašanji, na katera odgovori, preden se začne pripravljati na spremembe v računovodskih izkazih, ki jih standard prinaša (KPMG International, 2016a).

38

4.3.1 Opredelitev najema

Pri opredelitvi najema je pomembno, da se vsak najemnik zna opredeliti, glede na sklenjeno najemno pogodbo, kakšno vrsto najema je sklenila in katere transakcije vsebujejo najem (Moynihan, 2015). Pogodba lahko vsebuje en ali več najemov, zraven je lahko tudi samo najem storitev, ki ne vsebuje najema in zanj ni potrebno pripoznati pravice do uporabe sredstva. V več primerih je opredelitev najema iz sklenjene pogodbe o najemu očitna, vendar spremembe v definiciji najema lahko vplivajo tudi na odločitve glede skupnih poslov, na primer skupnega nakupa energije, sporazumov in dogovorov o prevozih (Decosimo, 2015). Družba se bo morala tudi opredeliti glede nekaterih vprašanj, preden bo začela najeme računovoditi. Ali bo družba računovodenje najemov spreminjala za že obstoječe transakcije in s tem imela nekaj dodatnih stroškov ali bo spremembe uvedla le pri novih sklenjenih pogodbah o najemu? 4.3.2 Potrebni podatki o najemih

Spodaj je navedenih nekaj vprašanj, katere si družba zastavi pred uveljavitvijo predvidenega standarda in za katere je priporočljivo, da jih družba preuči.

• Ali ima družba urejeno bazo podatkov o najemih?

• Ali ima družba sisteme in procese, potrebne za izračun sredstev in obveznosti iz naslova najema? Nekatere družbe omenjeno imajo, druge ne. Potrebna je ocena sistema, ali ima vse potrebne informacije za uvedbo novega standarda.

• So razkritja obveznosti iz poslovnega najema trenutno točna in popolna? Pojasnila v poročanju obveznosti iz naslova najema so nujna, če družba ne želi presenečenj ob uvedbi standarda.

Novi standard vpliva na dolg in obveznosti družbe iz naslova najema. Glede na številne računovodske spremembe v zvezi z obveznostmi je dobro, da družba dvakrat preveri obveznosti iz naslova najema in se prepriča, ali so pravilne oziroma ali se je treba o njih vnovič dogovoriti (PWC, b.l.).

4.3.4 Prodaja in povratni najem

Družbe morajo razumeti vpliv novega standarda na prodajo in povratni najem. Spodaj so navedena dejstva, ki jih mora družba poznati o MSRP 16 (KPMG International, 2016b):

• Ukinja se zunajbilančno vodenje transakcije prodaje in povratni najem. Obstaja več kot en način, kako se prodajo in povratni najem prikaže v izkazu finančnega položaja.

• Če je prodaja narejena v skladu z MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci, se pripozna prodajo in povratni najem v izkazu finančnega položaja kot finančni najem, z obveznostjo po nabavni vrednosti sredstva.

39

• Če prodaja ni v skladu z MSRP 15, torej transakcija ni prava prodaja, se sredstvo pripozna v izkazu finančnega položaja v skladu z MSRP 9 Finančni inštrumenti, ki zahteva merjenje sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

4.3.5 Računovodski kazalniki

Novi standard zahteva pripoznanje poslovnega najema v izkaz finančnega položaja družbe ter s tem spreminja ključne finančne kazalnike (angl. key performance indicator, v nadaljevanju KPI). Spremenila se bo tudi vsebina izkaza poslovnega izida. Stroške najemnine iz poslovnega najema bosta zamenjala amortizacija in povečanje odhodkov od obresti. Prav tako je potrebna ocena učinka izvzetih sredstev, kot so sredstva nizkih vrednosti in sredstva z dobo koristnosti, krajšo od enega leta. Katera sredstva bo družba izvzela in kakšen bo učinek na finančne kazalnike? Povzetek predlogov prikazuje Tabela 13, za najemnika in najemodajalca v zvezi s tem, kaj je treba vnovič preučiti in oceniti ob začetku sprejetja in uporabe MSRP 16.

Tabela 13: Predlogi za najemnika in najemodajalca ob sprejetju MSRP 16

Opis Najemojemalec Najemodajalec

1. Prerazvrstitev

pogodbe (iz

poslovnega v

finančni najem)

Prerazvrsti glede na dogodek; lahko se

odloči med tem, ali se pripravi:

- ločena pogodba, nov najem,

- odkup sredstva v najemu.

Prerazporedi pogodbe glede na

pogodbene spremembe, ki se

obravnavajo kot ločena pogodba,

nov najem.

2. Obdobje najema

(podaljšanje ali

skrajšanje dobe

najema)

Vnovič lahko oceni obdobje glede na

nastanek pomembnega dogodka ali

spremembe, ki so v najemojemalčevem

nadzoru (tržni dogodek).

Po sklenitvi najema ni priporočil

za vnovično oceno obdobja

najema.

3. Spremenljiva

plačila najemnin,

odvisna od

indeksa ali

obrestne mere

Vnovič oceni, ali se obveznosti iz naslova

najema spremenijo zaradi drugih

dogodkov (sprememba obdobja najema).

Ni priporočil za vnovično oceno

indeksa ali obrestne mere.

4. Pričakovani

znesek plačila

glede na

preostalo

zajamčeno

vrednost

Vnovična ocena obveznosti iz naslova

najema in popravek vrednosti pravice do

uporabe sredstva, če se pričakuje, da naj

bi se zneski za plačilo glede na preostalo

zajamčeno vrednost spremenili.

Za najemodajalce ni priporočil za

spremembo.

5. Diskontirana

obrestna mera

Vnovična ocena glede na spremembo

pogodbe o najemu

Ni priporočil za vnovično oceno

po tem, ko je pogodba sklenjena.

6. Klasifikacija

najema

Za najemojemalce klasifikacij ni več, tako

da tu ni priporočil.

Ni vnovične ocene, potem ko se

pogodba sklene.


40

4.3.6 Prehod na novi standard

Če Evropska unija sprejme MSRP 16 standard v letu 2017, bi družba morala razmisliti, ali bi začela standard predčasno uporabljati, in sicer s 1. 1. 2018. S tem bi lahko sprejela tri nove standarde hkrati, to sta poleg MSRP 16 Najemi še MSRP 9 Finančni inštrumenti in MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci, ki tudi pomembno vplivata na poročanje družbe, vendar je odločitev odvisna tudi od vpliva sprememb na družbo (Kolenc, 2017). Obstaja več načinov prehoda, za katere se družbe lahko odločijo (KPMG International, 2016b):

• prerazvrstitev obstoječih najemov za nazaj, kar zahteva dodatne stroške in trud, vendar se odraža v večji doslednosti primerjalnih obdobij,

• prerazvrstitev obstoječih najemov na datum uveljavitve standarda, ki ne zahteva veliko podatkov za nazaj, lahko pa vpliva na gibanje podatkov v prihodnje še več let.

Verjetni izvedbeni stroški, ki jih UOMRS ugotovi za družbe ob uvedbi MSRP 16, so:

• vzpostavitev sistema in procesov,

• določitev diskontne stopnje,

• obveščanje in izobraževanje.

Navedeni stroški so odvisni od velikosti portfelja najema družbe, od pogojev teh najemov in od uveljavljenega sistema poročanja, uvedenega zaradi MRS 17. Čeprav so informacije, potrebne za vzpostavitev sistema za MSRP 16, podobne, kot jih zahteva MRS 17, bi družbe morale prilagoditi sistem za zbiranje podatkov. To bo namreč bolj redno, kot je bilo zbiranje podatkov po MRS 17, ki je bilo potrebno samo za potrebe poročanja. UOMRS predvideva, da lahko družbe po novem MSRP 16 za amortiziranje najetih sredstev uporabljajo enak informacijski sistem kot za druga osnovna sredstva in sistem za merjenje obveznosti iz naslova najema podobno kot za merjenje preostalih finančnih obveznosti, če jih družbe seveda imajo; v nasprotnem primeru bi družba lahko z vzpostavitvijo primernega informacijskega sistema imela višje stroške. UOMRS pričakuje, da naj bi družbe imele strošek z merjenjem sedanje vrednosti zaradi potrebe po določitvi diskontne stopnje za vsak najem (razen za kratkoročne najeme in najeme z nizko vrednostjo), ob predpostavki, da je učinek diskontiranja pomemben za družbo. Sicer MSRP 16 dovoljuje uporabo predpostavljene obrestne mere na dan začetka najema za vsak portfelj, vendar le za portfelj enakih najemov. Enaki najemi so najemi, ki so bili pridobljeni pod enakimi pogoji. Stroške obveščanja in izobraževanja naj bi imele vse družbe, ki naj bi uporabljale MSRP 16, višji naj bi bili le tisti stroški družb, ki imajo zunajbilančne postavke in jih bo treba ob uveljavitvi MSRP 16 posodobiti. Manjši stroški so predvideni za tiste družbe, ki imajo finančne najeme v izkazu finančnega položaju in uporabljajo MRS 17.

41

UOMRS napoveduje, da naj bi družbe imele stroške tudi z obveščanjem in pojasnili zunanjim organizacijam (npr. posojilodajalcem) ter tistim, ki pregledujejo računovodske izkaze. Stroški naj bi nastali ob prvem poročanju sprememb. Pojasnila družbe, pripravljena v skladu z novim standardom, naj bi se navezovala predvsem na učinek, ki ga ima sprememba standarda na izkaz finančnega položaja družbe (IASB, 2016d).

4.4 Ali koristi ob izdaji standarda pretehtajo stroške, povezane z njegovo

uvedbo?

UOMRS od najemnikov ne zahteva popolnega retrospektivnega pristopa (popravek vseh podatkov za nazaj), saj bi s tem najemniki imeli več stroškov kot koristi. Retrospektivni pristop zahteva določitev knjigovodskih vrednosti vseh najemov, ki obstajajo za prvo primerjalno obdobje, kot če bi bili ti najemi knjiženi v skladu z MSRP 16. Za družbe, ki imajo več tisoč najemov, to ne bi bilo smiselno. Zato morajo za razumevanje učinka MSRP 16 družbe pripraviti dodatna razkritja za uporabnike računovodskih izkazov v teh prehodnih obdobjih računovodenja po novem standardu. Celoten retrospektivni pristop bi lahko zagotovil boljše informacije uporabnikom računovodskih izkazov s povečanjem primerljivosti podatkov, vendar bi lahko imela družba več stroškov kot koristi. Tako UOMRS glede transformacije izkazov prepušča odločitev družbi (KMPG International, 2016b).

5 PRODAJNE TRANSAKCIJE S POVRATNIM NAJEMOM

Prodajna transakcija s povratnim najemom (angl. sale and leaseback transaction) je posel, pri katerem lastnik predmeta tega proda, tako rekoč bodočemu najemodajalcu, nato z najemodajalecem sklene pogodbo o najemu in ta isti predmet lastnik oziroma sedaj najemnik tega predmeta, vzame v najem. Že naziv transakcije pove, da je posel sestavljen iz dveh različnih pogodb. Pogodba o najemu je druga pogodba in je narejena takoj za pogodbo o prodaji, ki se kot taka sklene kot prva pogodba. Takšna transakcija je uporabna pri družbah, ki želijo določen predmet ohraniti za opravljanje dejavnosti, vendar kljub temu kapital, namenjen za to isto sredstvo, uporabiti pri drugih naložbah (Sale and leaseback, b.l.).

V skladu z MSRP 16 16.98 se računovodenje prodaje in povratnega najema spremeni, glede na računovodenje, kakršno je predpisano po MRS 17. Od MRS 17 se nadalje ohranja le

vprašanje, ali gre za dve ekonomsko ločeni transakciji ali za enovito finančno transakcijo. V skladu z MSRP 16.99 bo potrebno ugotoviti, ali je prva transakcija, torej prodaja sredstva od najemnika k najemodajalcu oziroma od prodajalca h kupcu, v skladu z MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci, ter ali izpolnjuje pogoje za prodajo. S tem se bo štelo, da je bila prodaja dejansko opravljena in najemnik oziroma prodajalec v tem primeru pripozna izgubo ali dobiček iz naslova prodaje sredstva (KPMG International, 2016a).

42

Prodajalec bo po novem v izkazu poslovnega izida pripoznal sorazmerni del izgube ali dobička, ki se nanaša na pravico, ki je bila prenesena na najemodajalca ali kupca, torej prodajalec ne pripozna več dobička ali izgube v celoti kot po MRS 17, ki je bila razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in prodajno vrednostjo. Po MSRP 16 bo vrednost v odvisnosti od realiziranega dobička ali izgube, poštene vrednosti sredstva in diskontiranja vrednosti obrokov (Dražnik, 2016). Z MSRP 16 bi pričakovala zmanjšanje prodajnih transakcij s povratnim najemom, ker zahteva pripoznanje sredstev in obveznosti iz naslova povratnega najema ter preprečuje pripoznanje morebitnega dobička iz naslova prodaje.

5.1 Predstavitev prodajne transakcije s povratnim najemom

V primeru prodaje in povratnega najema se lahko družba kot najemnik odloči zmanjšati obseg finančnih najemov zaradi zmanjšanja obsega svojih sredstev, ki jih izkazuje v izkazu finančnega položaja družbe, in vzeti novi poslovni najem za isti predmet. To lahko naredi tako, da predmet pogodbe o finančnem najemu postane predmet prodaje od najemnika oziroma prodajalca k najemodajalcu oziroma kupcu, s poslovnim najemom vnovič vzeti predmet na financiranje. Tako se sredstvo izloči iz izkaza finančnega položaja, medtem ko se z ekonomskega vidika v družbi uporabljajo ista sredstva za opravljanje dejavnosti. S tem se zmanjša obseg sredstev in finančnih obveznosti (PWC, 2016).

5.2 Primerjava prodajne transakcije s povratnim najemom po MRS 17 in

MSRP 16

V skladu z MRS 17.58 se pri prodajni transakciji s povratnim najemom sredstvo proda in nato vzame nazaj v najem. Torej je prodajna transakcija s povratnim najemom transakcija, pri kateri prodajalec, ki je najemnik, neko osnovno sredstvo proda kupcu, ki je najemodajalec in to sredstvo znova vzame v najem od istega najemodajalca – kupca. Računovodsko obravnavanje je odvisno od vrste najema, prav tako sta najemnina in prodajna cena odvisni druga od druge. Če je povratni najem finančni najem, se po MRS 17.59 presežka od prihodka od prodaje nad knjigovodsko vrednostjo ne pripozna takoj, ampak se ga postopno vključuje v obdobje trajanja najema v skladu z MRS 17.60, ker je tak posel

vrsta financiranja najemnika in sredstvo je pri tem jamstvo. Pri prodajni transakciji in povratnim finančnim najemom, najemnik po MRS 17.60 zahteva, da se povratni najem računovodsko obravnava kot običajni finančni najem ter, da se prihodek od prodaje odloži in postopno vključuje v obdobju trajanja najema. Pri prodajni transakciji in povratnim poslovnim najemom najemnik po MRS 17.61 upošteva, da se povratni najem računovodsko obravnava kot običajni najem in da se vsak poslovni izid pripozna takoj, če je transakcija sklenjena po pošteni vrednosti.

43

Če je prodajna vrednost nižja od poštene vrednosti, se izgubo pripozna takoj, razen ko je določeno, da se izgubo krije iz prihodnjih najemnin; takrat se izgubo razmeji v skladu s prejeto najemnino. Če je prodajna vrednost višja od poštene vrednosti, se presežek razmeji v obdobju, za katerega je pričakovati, da se bo sredstvo uporabljalo. Po MRS 17.62 je povratni poslovni najem, pri katerem se prodajna vrednost in najemnina določita po pošteni vrednosti, enak običajni prodajni transakciji, ob predpostavki, da se poslovni izid pripozna takoj ob prodaji (Komisija Evropskih skupnosti, 2008). Po MSRP 16 je odločilno ali je prenos sredstev enak prodaji v skladu z MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci. Če želi torej družba izvesti prodajno transakcijo s povratnim najemom, je najprej potrebna uskladitev z MSRP 15 Prihodki od pogodb s kupci. Pri odločitvi, kako računovodsko speljati transakcijo s povratnim najemom, je najprej treba določiti, ali gre pri transakciji za prodajo, ki poteka od prodajalca, ki je hkrati tudi najemnik sredstva, do kupca, ki je hkrati najemodajalec. Po MRS 17 je treba določiti, ali bo povratni najem finančni najem ali poslovni najem in ne, ali je pogodba o prodaji predmeta dejansko enakovredna prodaji kot po MSRP 16 (EY, 2016). V Tabeli 14 je opisano, kako določimo, kdaj je transakcija za prodajo s povratnim namenom prodaja in kdaj to ni. To nadalje določa, kako se jo računovodsko vodi pri najemniku in najemodajalcu. To je potrebno ugotoviti še predno se sklene dogovor med najemodajalcem in najemnikom, ali vsaj ob dejanski sklenitvi posla, da ni težav pri računovodski evidenci na obeh straneh, da so strani usklajene in da ni dilem pri opredelitvi.

Tabela 14: Ali je transakcija prodaja ali ne?

Transakcija h kupcu - najemodajalcu JE prodaja

Najemojemalec - prodajalec Najemodajalec - kupec

1. Izloči osnovno sredstvo iz svojih knjig. 1. Pripozna nakup osnovnega sredstva.

2. Izračuna pravico do uporabe sredstva.

3. Pripozna dobiček ali izgubo iz

prodaje sredstva .

Transakcija h kupcu - najemodajalcu NI prodaja

Najemojemalec - prodajalec Najemodajalec - kupec

1. Obdrži osnovno sredstvo v svojih knjigah. 1. Ne pripozna osnovnega sredstva.

2. Pripozna finančno obveznost po 2. V skladu z MSRP 9 Finančni inštrumenti

MSRP 9 Finančni inštrumenti za znesek, pripozna finančno terjatev, za znesek

prejet od kupca – najemodajalca. plačan prodajalcu - najemojemalcu .

Vir: Deloitte Touche Tohmatsu Limited, T., Farber, & T., Paul, Accounting for Leases, 2015, str.11.

Računovodenje transakcij prodaje s povratnim najemom je že po MRS 17 zapleteno in tako ostaja tudi naprej. Vendar se bodo z uvedbo MSRP 16 verjetno takšne transakcije še precej bolj skrčile. Tako, da je sedaj čas, za tiste, ki želijo transakcije prodaje s povratnim nakupom

44

realizirati. Po novem standardu bo prodajalec, ki je hkrati tudi najemnik, skoraj vedno pripoznal prodajo sredstva kupcu, ki je najemodajalec, izjema so le sredstva z dobo koristnosti, krajšo od enega leta, in sredstva nizkih vrednosti.

5.3 Vpliv na računovodske izkaze v primeru prodajne transakcije s

povratnim najemom pri najemniku in najemodajalcu po MSRP 16

Primer prodajne transakcije s povratnim nakupom je opisan v spodnjem zgledu prodaje in povratnega nakupa ter kako se transakcijo računovodsko vodi pri najemodajalcu in najemniku. Prodajalec, ki je hkrati najemnik stavbe, jo proda nepovezani osebi, od katere jo vzame hkrati v najem za 2.000.000,00 EUR. Knjigovodska vrednost stavbe pred transakcijo je 1.000.000,00 EUR. Prodajalec oziroma najemnik sklene pogodbo o pravici do uporabe sredstva za 18 let s kupcem, torej najemodajalcem, za plačilo 120.000,00 EUR ob koncu vsakega leta. V skladu s tem prodajalec, ki je najemnik, in kupec, ki je najemodajalec, vodita transakcijo v svojih knjigah kot prodajo s povratnim nakupom. Poštena vrednost stavbe na dan prodaje znaša 1.800.000,00 EUR. Ker je poštena vrednost nižja od prodajne, prodajalec in kupec skleneta dogovor o novi prodajni vrednosti, ki je enaka pošteni vrednosti, presežek od prodaje pa je priznan kot dodano sredstvo prodajalcu. Obrestna mera, sprejeta pri najemu, je 4,5 % na leto. Sedanja vrednost plačil (18 plačil po 120.000,00 EUR, diskontirani s 4,5 % letno) znaša 1.459.200,00 EUR, od katerih se 200.000,00 EUR nanaša na dodatno financiranje, preostalih 1.259.200,00 EUR na najem, od teh 16.447,00 EUR na obresti in 103.553,00 EUR na glavnico. Kupec – najemodajalec razvrsti najem stavbe kot poslovni najem. Ob začetku sklenitve pogodbe prodajalec – najemnik izmeri pravico do uporabe sredstva, ki izhaja iz prodaje in povratnega nakupa stavbe in znaša 699.555,00 EUR; izračuna se kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo stavbe 1.000.000,00 EUR ÷ poštena vrednost 1.800.000,00 EUR × diskontirana najemnina za 18-letno pravico do uporabe sredstva 1.259.200,00 EUR Prodajalec – najemnik pripozna znesek dobička, ki se nanaša na prenesene pravice na kupca – najemodajalca in znaša 240.355,00 EUR, izračuna pa se na spodnji način.

Dobiček od prodaje stavbe znaša 800.000,00 EUR (1.800.000,00 EUR – 1.000.000,00

EUR), od katerega:

• 559.645,00 EUR (800.000,00 EUR ÷ 1.800.000,00 EUR × 1.259.200,00 EUR) se nanaša

na pravico do uporabe sredstva prodajalca – najemnika.

45

• 240.355,00 EUR (800.000,00 EUR ÷ 1.800.000,00 EUR × (1.800.000,00 EUR –

1.259.200,00 EUR)) se nanaša na pravico do uporabe, prenesene na kupca – najemodajalca.

Prodajalec, ki je v tem primeru tudi najemnik v svoji računovodski evidenci zavede spodnje transakcije, ki so razdeljene glede na opis transakcije in zneska, ki se knjiži v debet (v breme) ali v kredit (v dobro). Prikaz je narejen za lažjo predstavitev knjigovodenja pri najemniku takšnih transakcij. Ob opredelitvi transakcije je pomembno tudi, da se na drugi strani pri najemodajalcu vzpostavijo pravilne in usklajene transakcije z najemnikom.

Tabela 15: Računovodska evidenca pri najemniku


Transakcijski račun 2.000.000,00

Pravica do uporabe sredstva 699.555,00

Stavba 1.000.000,00

Finančna obveznost 1.459.200,00

Dobiček na prenesene pravice 240.355,00

Vir: IASB, Illustrative Examples, 2016d.

Ob začetku pogodbe kupec, ki v tej verigi nastopa tudi kot glavni najemodajalec, v svojih računovodskih evidencah zapiše kot je navedeno v Tabeli 16.

Tabela 16: Računovodska evidenca najemodajalca


Stavba 1.800.000,00

Finančna sredstva 200.000,00

Transakcijski račun 2.000.000,00

Vir: IASB, Illustrative Examples, 2016d.

Kot je prikazano v zgornjem primeru, je po predvidenem standardu, sprememba v povratnem nakupu, ko je potrebno pripoznati obveznosti in sredstva iz naslova pravice do uporabe sredstva. V primerjavi z MRS 17 tega v primeru poslovnega najema ni bilo potrebno storiti.

Glede na zgoraj omenjeno pripoznavo transakcije povratnega nakupa kot poslovni najem, v skladu z MRS 17, kjer je prodajalec – najemnik pripoznal celotni dobiček od prodaje po

pošteni vrednosti, je v primerjavi z MSRP 16 iz računovodskega vidika transakcija po MRS 17 bolj privlačna in po MSRP 16 manj, zaradi omejitev pridobitve pravic do pripoznave dobička od prenesega sredstva, kjer je najprej potrebna prvotna uskladitev z MSRP 15 in ugotovitve ali je transakcija prodaja ali ne.

46

6 PRIMERJAVA MSRP 16 O NAJEMIH S STANDAROM ASU 2016-02

(Topic 842)

6.1 Predstavitev Ameriškega računovodskega standarda o najemih ASU

2016-02 (Topic 842)

FASB je skupaj z UOMRS leta 2006 začel projekt za nov standard ASU 2016-02, Leases Topic 842 (angl. Accounting Standard Update no.2016-02, Leases, v nadaljevanju Topic 842) o najemih Združenih držav Amerike (v nadaljevanju ZDA) za izboljšanje finančnega poročanja o najemih in je priporočilo družbam, ki uporabljajo dosedanji računovodski standard ASC Topic 840 (Accounting Standards Codification Topic 840). Nov standard ASU 2016-02, Leases Topic 842 je bil izdan 25. februarja 2016. Standard velja za vse družbe in druge organizacije, ki imajo v najemu sredstva, kot so nepremičnine, letala in proizvodno opremo (Barker, Farber, McKinney, Kolber, & Deloitte Touche Tohmatsu Limited, 2016). Najpomembnejše pri Topic 842 je, da najemnik pripozna sredstva in obveznosti za poslovni najem. Vsi najemi ustvarijo sredstva in obveznosti za najemnika v skladu z FASB, št. izjave 6 – Sestavine izkaza poslovnega izida; tako pripoznanje sredstev in obveznosti iz naslova poslovnega najema predstavlja izboljšanje predhodnih splošno sprejetih računovodskih pravil GAAP standardov ZDA, s katerimi se sredstev in obveznosti izkazu finančnega položaja družbe ni pripoznavalo. Najemnik po novem standardu v izkazu finančnega položaja družbe pripozna obveznosti do najemodajalca iz naslova najema, za poravnavanje najemnin in pravico do uporabe sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe najetega sredstva, za obdobje sklenjene pogodbe (FASB, 2015). Rezultati so bolj realna sredstva in obveznosti, ki izhajajo iz najema v izkazu finančnega položaja ter razkrivajo kvalitativne in kvantitativne informacije o najemih, kot so možnosti za obnovo in prekinitev pogodbe ali znesek plačanih najemnin. Ker je najem opredeljen kot

pogodba ali kot del pogodbe, ki določa pravico do obvladovanja uporabe sredstva, ki je lahko zemljišče, naprava ali oprema, za obdobje, določeno v pogodbi, v zameno za plačilo (Beattie,

Goodacre, & Thompson, 2006). Nov standard ASU 2016-02 začne veljati za javne družbe po 15. decembru 2018; če imajo družbe poslovno leto enako koledarskemu, velja po 1. januarju 2019, za vse preostale družbe po 15. decembru 2019, razen če imajo poslovno leto enako koledarskemu; v tem primeru začne veljati po 1. januarju 2020. Predhodna uveljavitev standarda bo za vse družbe dovoljena (FASB, 2016a). Obstoječi model za poslovne najeme je doživel kritike, češ da ne zadostuje vsem potrebam uporabnikov računovodskih izkazov, ker ne zagotavlja zanesljive predstave o najemih. SEC je v letu 2005 izdala poročilo o izkazovanju poslovnih najemov in priporočala, da se računovodske zahteve spremenijo, tako da naj bi bili podatki bolj pregledni in transparentni. Tudi številne druge študije so priporočile podobno. Glavne razlike med trenutnim standardom GAAP in novim standardom Topic 842 je najemnikovo pripoznavanje sredstev

47

in obveznosti iz naslova najema, za najeme, ki so se pod GAAP razvrščali med poslovne najeme. Skozi obdobja, ko je FASB skupaj z UOMRS razvijal projekt novega standarda o najemih, je FASB od ASU 2016 (Topic 840) leta 2010 prišel do ASU 2016-02 (Topic 842) v letu 2013. Nastal je standard, ki zahteva, da vsi sklenjeni najemi ustvarijo sredstva in obveznosti za najem v skladu s FASB konceptom številka 6, Elementi računovodskih izkazov. Podobno kot MSRP 16 zahteva pripoznanje pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz naslova najema, ter ima izjemo, ki so kratkoročni najemi. Vendar ASU 2016-02 (Topic 842) izključuje izjemo za sredstva nizkih vrednosti, ki jih ima MSRP 16. Razlika z MSRP 16 je tudi, da ASU 2016-02 (Topic 842) ohranja dvojni model računovodenja pri najemniku in razvrstitev kakršnega ima MRS 17, medtem, ko MSRP 16 uveljavlja enojni model in svoje razvrstitve. Ta pripoznanja so izboljšanje predhodnega standarda GAAP, ki sredstev in obveznosti iz naslova poslovnega najema ni določal (FASB, 2016a). Kdaj začne veljati standard ASU 2016-02 (Topic 842) glede na poslovno leto družbe, je opisano v sliki 8.

6.2 Primerjava MSRP 16 in ASU 2016-02 Najemi (Topic 842)

V Tabeli 17 so podane razlike med MSRP 16 in novim standardom ZDA ASU 2016-2, Najemi. Glavne razlike so različen model računovodenja, MSRP 16 predstavlja enoten model, medtem, ko Topic 842 ostaja pri dvojnem, ter izjeme, kjer MSRP 16 dovoljuje dve izjemi, medtem ko Topic 842 samo eno izmed njiju.

Tabela 17: Primerjava MSRP 16 in ASU 2016-02(Topic 842)

Razlike MSRP 16 ASU 2016-02 (Topic 842)

Opredelitev najema

najemnika

Pravica do uporabe sredstva, ki je: Enako kot MSRP 16.

• opredelitev sredstva,

• pravica obvladovanja

uporabe sredstva.

Izjeme

1. Kratkoročni najem Da. Da.

Doba najema, krajša od enega leta.

2. Sredstva nizkih

vrednosti

Da. Vrednost, nižja od 5.000

dolarjev

Ne.


najemnika

Enoten model računovodenja

najemov.

Ni preizkusa razvrstitve najema.

Najemnik pripozna pravico do

uporabe sredstva in obveznost iz

naslova najema.

Dvojni model računovodenja najemov.

Razvrstitve najema, ki temelji na

merilih MRS 17.

Finančni najem obravnava kot nakup

sredstva na osnovi financiranja.

Poslovni najem običajno generira

enakomerne odhodke od najemnin.

se nadaljuje

48

Tabela 17: Primerjava MSRP 16 in ASU 2016-02(Topic 842) (nad.)

Razlike MSRP 16 ASU 2016-02 (Topic 842)


najemodajalca

Pripoznanje dobička Ni omejitev pri priznavanju

dobička od prodaje na začetku pri

finančnem najemu.

Dobiček od prodaje ni priznan na

začetku najema.

Najem med povezanimi

osebami

Ni posebnih navodil v MSRP 16

za najeme med povezanimi

osebami.

Računovodenje najemov med

povezanimi osebami na podlagi

pogodbenih pogojev, čeprav se

razlikujejo od dogovora za najem.

Podnajemi • Ni posebnih navodil. • Če je povratni najem finančni

najem, se ne pripozna prodaje,

• Dobiček od prodaje (s tržnimi

pogoji) omejen na preostali

delež osnovnega sredstva,

• -možnost vnovičnega nakupa

v nasprotju s priznavanjem

prodaje

• dobiček od prodaje (s tržnimi

pogoji) na podlagi celotnega

osnovnega sredstva,

• možnost vnovičnega nakupa v

nasprotju s priznavanjem prodaje,

če je izklicna cena enaka pošteni

vrednosti.

Prodaja s povratnim

najemom

Vmesni najemodajalec razvrsti

pravico do uporabe sredstva kot

sredstvo, ki je dano v podnajem.

Vmesni najemodajalec razvrsti osnovno

sredstva kot sredstvo, ki je dano v

podnajem.

Spremenljiva

najemnina

Najemnik znova oceni

spremenljive najemnine na

podlagi indeksa ali obrestne mere,

kadar:

• so plačila najemnin

vnovič izmerjena (na

primer zaradi drugačne

dobe najema),

• je pogodbena sprememba

denarnih tokov

(prilagoditev najemnin

zaradi spremembe

indeksa ali obrestne

mere).

Najemnik znova oceni spremenljive

najemnine na podlagi indeksa ali

obrestne mere, kadar se najemnina

znova izmeri zaradi drugih razlogov.


V naslednjih dveh poglavjih so opisane podobnosti in razlike v izkazu finančnega položaja med MSRP 16 in ASU 2016-02 (Topic 842).

49

6.2.1 Podobnosti

Po MSRP 16 in ASU 2016-02 (Topic 842) se pričakuje, da naj bi bili najemi poročani enako v izkazu finančnega položaja s to razliko, da MSRP 16 omogoča družbam izključitev sredstev nizkih vrednosti (sredstva z nižjo vrednostjo od 5.000 dolarjev). Še ena podobnost med MSRP 16 in ASU 2016-02 (Topic 842) je povečanje finančnih obveznosti in merjenja le-teh, ter poročanje v izkazu finančnega položaja (KPMG International, 2016a). 6.2.2 Razlike

Razlike se pojavijo v merjenju najetih sredstev in posledično tudi kapitala. Po ASU 2016-02 (Topic 842) družba amortizira najeto sredstvo v prvih letih najema počasneje kot pri uporabi MSRP 16, kjer se pri amortizaciji najetih sredstev običajno uporablja metoda enakomernega časovnega amortiziranja. V skladu s tem se pričakuje višjo knjigovodsko vrednost najetih sredstev in višji kapital po ASU 2016-02 (Topic 842) kot po MSRP 16. Za družbe, ki imajo pomembna zabilančna stanja v skladu z MRS 17, naj bi po pričakovanjih UOMRS imela po MSRP 16 višji dobiček iz poslovanja pred obrestmi v primerjavi s poročanim zneskom po ASU 2016-02 (Topic 842). Ob upoštevanju MSRP 16 družba stroške obresti pripozna kot del finančnih stroškov, medtem ko ASU 2016-02 (Topic 842) vključuje vse stroške iz naslova najema kot operativne poslovne (obratovalne) stroške oz. odhodke. Po uveljavitvi MSRP 16, UOMRS od družb v izkazu denarnega toka pričakuje spremembe, ki se kažejo v znižanju poslovnih odhodkov in povišanju finančnih odhodkov, stroški iz naslova plačanih najemnin se prestavijo iz stroškov na finančne odhodke. (KPMG International, 2016a). Zgled 10: Najem po ASU 2016-02 Najemi (Topic 842)

Spodaj je naveden primer najema po novem ameriškem računovodskem standardu ASU 2016-02 (Topic 842). Najemnik podpiše najemno pogodbo za 3 leta in se strinja za letno

poplačilo najema po letih. V prvem letu poravna 10.000,00 EUR, v drugem letu 15.000,00 EUR in konec tretjega leta 20.000,00 EUR. Prvotna vrednost pravice do uporabe sredstva in

obveznosti iz naslova najema znaša 38.000,00 EUR po 8 % obrestni meri. Tabela 19 prikazuje razlike v računovodenju med poslovnim in finančnim najemom po ameriškem standardu Topic 842. Topic 842 namreč ohranja dvojni model računovodenja najemov in tako še naprej loči med finančnim in poslovnim najemom (Deloitte Touche Tohmatsu Limited, 2016).

Tabela 19 navaja začetno obveznost enako pri finančnem in poslovnem najemu 38.000,00 EUR. Pri finančnem najemu se deli strošek na strošek obresti in strošek amortizacije, ki skupaj znašajo 45.000,00 EUR, medtem, ko pri poslovnem najemu navaja le strošek najema, ki je enakomerno porazdeljen po letih. Pri finančnem najemu strošek obresti pada, strošek amortizacije je v tem primeru enakomerno porazdeljen skozi leta. Pri obeh najemih je

50

pripoznana tudi pravica do uporabe sredstva, z enako začetno vrednostjo, le da se zaradi različnih stroškov, le ta po letih prične razlikovati.

Tabela 18: Razlike v računovodenju med poslovnim in finančnim najemom po ASU 2016-

02 Najemi (Topic 842) (v EUR)

Leto

Oba načina

financiranja Finančni najem

Operativni najem

Obveznost

iz naslova

najema

Stroški

obresti

Stroški

amortizacije

Skupaj

stroški

Pravica

do

uporabe

sredstva

Stroški

obresti

Strošek

najema

Zmanjšanje

pravice do

uporabe

sredstva

Pravica

do

uporabe

sredstva

0 38.000,00 38.000,00 38.000,00

1 31.038,00 3.038,00 12.666,00 15.704,00 25.334,00 3.038,00 15.000,00 11.962,00 26.038,00

2 18.520,00 2.481,00 12.667,00 15.148,00 12.667,00 2.481,00 15.000,00 12.519,00 13.519,00

3 0,00 1.481,00 12.667,00 14.148,00 0,00 1.481,00 15.000,00 13.519,00 0,00 7.000,00 38.000,00 45.000,00 7.000,00 45.000,00 38.000,00

Vir: Deloitte Touche Tohmatsu Limited, MSRP 16, 2016, str.8.

SKLEP

Če povzamem, bistvena razlika med standardom MRS 17 Najemi in MSRP 16 Najemi je pripoznanje poslovnih najemov v bilanci stanja oziroma izkazu finančnega položaja družbe po novem standardu MSRP 16, česar njegov predhodnik ni zahteval. Najemnik bo tako po MSRP 16 izkazoval vse najeme enako kot pravico do uporabe najetega predmeta, z izjemo kratkoročnih najemov in najemov manjših vrednosti. Kot rezultat bodo računovodski izkazi, ki najpogosteje obsegajo izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida, izkaz sprememb

lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov, izražali drugačne poslovne odločitve različnih družb. Tako bo poslovni najem podoben finančnemu najemu, ko družba najame sredstvo z

namenom, da na koncu postane njegov lastnik. Najemodajalec tako kot doslej izkazuje dva različna najema, finančnega in poslovnega. MRS 17 ni zahteval, da se sredstva, vzeta v

poslovni najem, izkazujejo v izkazu finančnega položaja, prav tako ne obveznosti, le stroški najemnine so bremenili poslovni izkaz družbe. Vse družbe, ki uporabljajo poslovne najeme pri svojem poslovanju, bodo po uveljavitvi MSRP 16 izkazovale večja sredstva in obveznosti. MSRP 16 vsebuje nova navodila za računovodenje najemov in zahteva nova ter drugačna razkritja tako za najemnike kot za najemodajalce. Družbam, ki imajo velik obseg poslovnih najemov glede na preostale, se bo precej povišala bilančna vsota v izkazu finančnega položaja. Verjetno bodo nekatere družbe želele zaobiti nove računovodske usmeritve z MSRP 16, s tem da bodo pogodbe o najemu krajše od enega leta. A to ni izvedljivo pri vseh družbah, ker lahko prinese veliko tveganje, da pogodbe ne

51

bodo mogle biti vedno podaljšane. Naslednja razlika bo v izkazu finančnega uspeha, kjer se bodo stroški razporedili drugače, ker ne bo več stroška najemnin, ampak odhodek iz naslova obresti in stroški amortizacije, tako da se bodo znižali poslovni odhodki in povišali finančni odhodki. Ali bo to družbam ustrezalo, je seveda odvisno od lastnikov. Morda družbi ne bi ustrezala višja bilančna vsota ali višji finančni odhodki. Menim, da se najemodajalcem računovodenje najema ne bo dosti spremenilo. Predvidevam, da se bo zmanjšal oz. popolnoma izginil obseg poslovnih najemov pri družbah, ki so predmet najema uporabljali za povišanje lastnih stroškov. V izkazu finančnega položaja namreč sredstev ni bilo treba pripoznati, ampak so v obdobju, za katerega je bila pogodba o najemu predmeta sklenjena, v izkazu poslovnega uspeha pripoznali stroške najemnin. To je povečevalo odhodke v izkazu poslovnega izida družbe in posledično odhodke v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO), ki se ga obračunava na podlagi Zakona o davku na dohodek ‒ ZDDPO-2. To pomeni, da je zmanjševalo davčno osnovo v obračunu DDPO, ki je presežek prihodkov nad odhodki. Od presežka je potrebno nato obračunati davek na dobiček, ki ga je potrebno odvesti. Po MSRP 16 so vsi potrebni podatki za oceno učinka najemov na voljo iz izkaza finančnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov, skupaj s pojasnili, ki bodo posredovali zanesljivo, ustrezno in resnično podlago uporabnikom računovodskih izkazov. Prvo vprašanje te naloge je, katere so bistvene razlike med sedanjim in predvidenim mednarodnim računovodskim standardom o najemih. Novi standard MSRP 16 odpravlja bistveno slabost dosedanjega standarda o najemih MRS 17, ki je izkazovanje obveznosti iz naslova poslovnih najemov v zunajbilanci in prenaša izkazovanje vseh najemov, razen kratkoročnih in sredstev nizkih vrednosti, v izkaz finančnega položaja družbe kot pri finančnem najemu. Po MSRP 16 bo potrebno pripoznanje sredstva in obveznosti. S tem uporabniki računovodskih izkazov pridobijo precej boljše informacije o obsegu sredstev in obveznosti družbe, ki pri svojem poslovanju uporablja poslovni najem. Odgovor na drugo vprašanje o transakciji prodaje in povratnega nakupa je, da se bo bistveno spremenilo

računovodenje povratnega nakupa sredstva, saj bo večino transakcij predstavljal najem s pripoznanjem sredstva in obveznosti v izkazu finančnega položaja družbe, razen

kratkoročnih najemov in sredstev nizkih vrednosti, vendar je odvisno od tega, kaj družba želi prodati in vnovič najeti. Tako predvidevam, da bo z novim standardom takšnih transakcij bistveno manj, kar je seveda manj privlačno za družbe, ki so se želele pri svojem poslovanju posluževati zunajbilančne evidence povratnega najema. In odgovor na tretje vprašanje, kakšne bodo predvidene spremembe v računovodskih izkazih in kako se bodo najemi po novem izkazovali pri najemniku in najemodajalcu, je, da se bo povečala transparentnost podatkov o vseh najemih družbe. Sicer se je za poslovni najem že sedaj v pojasnilih računovodskih izkazov, pisalo o obsegu poslovnih najemov, ob njihovi pomoči pa je bilo mogoče ugotoviti zadolženost družbe, vendar to niso popolni podatki, ki jih uporabniki računovodskih izkazov

52

potrebujejo o najemih, kot na primer ročnost najemov; le s postavko stroška najema prav tako ni mogoče ugotoviti, kakšne stroške obresti ima družba z najemom. Razlika med MRS 17 in MSRP 16 bo tudi v tem, da ne bo več enakega pripoznavanja tipa najema pri najemniku in najemodajalcu. Najemodajalec bo še vedno pripoznaval poslovni najem, medtem ko bo najemnik pripoznal pri sebi pravico do uporabe sredstva za vse tipe najema (razen že prej omenjenih izjem). Naslednja razlika je v pripoznavanju stroškov pri najemniku. Po MRS 17 je pripoznal stroške najema (storitev), po MSRP 16 se bodo pripoznali stroški finančnih obresti in amortizacije. Vnovič bodo lastniki tisti, ki se bodo odločali, kakšna višina navedenih stroškov bo za družbo sprejemljiva, ker ti vplivajo na izračun EBID in EBIDTA, in kakšen obseg zadolževanja bo najemniku dovoljen. To bo vplivalo tudi na izkaz denarnih tokov, kjer bodo stroški iz financiranja višji in stroški iz poslovanja nižji. Tako bo skupni denarni tok iz poslovanja nižji in čisti denarni tok iz financiranja višji. Za uporabnika računovodskih izkazov je poglavitno, da je seznanjen s tveganji družbe in s tem, kakšna je njena zadolženost. Poslovni najem je po MRS 17 ostal prikrit posel in družba se je z njim lahko dodatno zadolževala. Prav tako je boniteta družbe boljša zaradi višjega kapitala in s tem boljših finančnih kazalnikov družbe. Družbe bi lahko s poslovnim najemom prikrile slabše poslovne rezultate in povečale možnost dodatnega zadolževanja prek drugih možnosti financiranja, kot je na primer posojilo ali finančni najem. Tako bodo z novim standardom vse te lastnosti dosedanjega poslovnega najema ukinjene, saj bodo vsa financiranja izkazana v izkazu finančnega položaja družbe.

53

LITERATURA IN VIRI

1. Barker, J., Farber, T., McKinney, S., Kolber, T., & Deloitte Touche Tohmatsu Limited.

(2016, 1. marec). Heads Up — FASB's new standard brings most leases onto the balance sheet. Najdeno 12. februarja 2017 na spletnem naslovu https://www.iasplus.com/en-us/publications/us/heads-up/2016/issue-5

2. Beattie, V., Goodacre, A., & Thomson, S. J. (2006). International lease-accounting reform and economic consequences: The views of U.K. users and preparers. The

International Journal of Accounting, 41, 75‒103. 3. Bohušova, H., Svoboda, P., & Blaškova, V. (2014). The uncertainty associated with the

estimated lease term and its impact on financial statements items. Procedia Economics

and Finance, 12, 76‒84. 4. Branswijck, D., Longueville, S., & Everaert, P. (2011). Financial impact of the proposed

amendments to IAS 17: Evidence from Belgium and the Netherlands. Accounting and

Management Information Systems, 2, 275‒294. 5. Chartered Accountants. (2015, 17. julij). Leases. Najdeno 6. avgusta 2015 na spletnem

naslovu http://www.charteredaccountants.com.au/Industry-Topics/Reporting/Current-issues/Convergence/News-and-updates/Leases.aspx

6. Cohn, M. (2016, 12. januar). IASB Releases Lease Accounting Standard. Accounting

Today. Najdeno 12. februarja 2017 na spletnem naslovu https://www.accountingtoday.com/news/iasb-releases-lease-accounting-standard

7. Decosimo, E.D. (2015, 17. julij). Accounting Alert: Preparing for the New Lease Accounting Standard. Najdeno 26. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://www.elliottdavis.com/articles/accounting-alert-preparing-new-lease-accounting-standard

8. Deloitte Touche Tohmatsu Limited. (2016). MSRP 16. Računovodske novičke. Najdeno 26. februarja 2017 na spletnem naslovu https://www2.deloitte.com/si/sl/pages/audit/articles/accounting-news-feb-2016.html

9. Deloitte Touche Tohmatsu Limited, Farber, T., & Paul, T. (2015). Accounting for Leases. Lease Accounting Update. Najdeno 12. februarja 2017 na spletnem naslovu https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/us/Documents/energy-resources/us-er-accounting-for-leases.pdf

10. Dražnik, R. (2016, oktober). Novi standard za najeme. Revija denar, str. 12‒13. 11. EBITDA marža. (b.l). V Finančni Slovar. Najdeno 8. marca 2016 na spletni strani

http://www.financnislovar.com/definicije/ebitda-marza.html 12. EY ‒ Ernst, & Young. (2016, januar). IFRS Developments. IASB issues new leases

standard. Najdeno 5. marca 2017 na spletnem naslovu

http://www.ey.com/Publication/vwLUAssets/ey-ifrs-developments-issue-117-iasb-issues-new-leases-standard/$FILE/ey-ifrs-developments-issue-117-iasb-issues-new-leases-standard.pdf

13. EY ‒ Ernst, & Young. (2015, april). New standard on leases is taking shape. Applying

IFRS Leases. Najdeno 3. avgusta 2015 na spletnem naslovu

54

http://www.ey.com/Publication/vwLUAssets/EY-applying-leases-apr2015/$FILE/EY-applying-leases-apr2015.pdf

14. FASB ‒ Financial Accounting Standard Board. (2015, 13. maj). Leases-Joint Project of

the FASB and the IASB.). Najdeno 5. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://www.fasb.org/jsp/FASB/FASBContent_C/ProjectUpdatePage&cid=900000011123

15. FASB ‒ Financial Accounting Standard Board. (2016a). ASU 2016-2. Leases (Topic

842). Najdeno 18. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.fasb.org/jsp/FASB/Page/BridgePage&cid=1351027207574

16. FASB ‒ Financial Accounting Standard Board. (2016b). Exposure Draft. Proposed

Accounting Standards Update (Revised). Najdeno 6. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.fasb.org/jsp/FASB/Document_C/DocumentPage?cid=1176162613656&acceptedDisclaimer=true

17. Gross, A. D., Huston, G. R., & Huston, J. M. (2014). The path of lease resistance: How changes to lease accounting treatment may impact your business. Business Horizons 57, 759‒765.

18. IASB ‒ International Accounting Standards Board. (2016a). Effects Analysis. Najdeno 31. julija 2016 na spletnem naslovu http://www.ifrs.org/Current-Projects/IASB-Projects/Leases/Pages/Leases.aspx

19. IASB ‒ International Accounting Standards Board. (2016b). Exposure Draft Leases. (ED/2013/6). (2013, maj). Najdeno 2. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.ifrs.org/Current-Projects/IASB-Projects/Leases/Exposure-Draft-May-2013/Pages/ED-and-comment-letters.aspx

20. IASB ‒ International Accounting Standards Board. (2016c). IASB Board membership. Najdeno 19. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.iasplus.com/en/resources/ifrsf/iasb-ifrs-ic/iasb-board

21. IASB ‒ International Accounting Standards Board. (2016d). Illustrative Examples.

(ED/2013/6). Najdeno 2. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.ifrs.org/Current-

Projects/IASB-Projects/Leases/Exposure-Draft-May-2013/Documents/ED-Leases-Illustrative-Examples-May-2013.pdf

22. IASB ‒ International Accounting Standards Board. (2016e, januar). International Financial Reporting Standard 16 Leases. 2016 IFRS Foundation. Najdeno 19. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.iasplus.com/en/standards/ifrs/ifrs-16

23. IASB ‒ International Accounting Standards Board. (2016f). Project Summary and

Feedback Statement. Najdeno 7. marca 2016 na spletnem naslovu http://www.ifrs.org/CurrentProjects/IASBProjects/Leases/Documents/IFRS_16_project-summary.pdf

24. Kolenc, S. (2017, januar 16). Neprestane spremembe MSRP in spremljava le-teh. Poslovni biser. Najdeno 24. maja 2017 na spletnem naslovu http://poslovni-biser.com/index.php/sl/2017/01/16/neprestane-spremembe-msrp-in-spremljava-le-teh-1-del-uvod/

55

25. Evropska komisija. (2008). Uredba komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3.novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list EU L 320/2008.

Najdeno 1. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008R1126&from=EN

26. Koritnik Rakela, S. (2011, 16. maj). Nove spremembe računovodenja najemov. Finance.

Najdeno 9. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://www.finance.si/312221/Nove-spremembe-ra%C4%8Dunovodenja-najemov

27. Koritnik Rakela, S. (2012, 5. marec). Nove spremembe računovodskega standarda o najemih. Finance. 045/2012. Najdeno 9. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://www.finance.si/342788/Nove-spremembe-ra%C4%8Dunovodskega-standarda-o-najemih

28. KPMG International. (2016a, maj). New on the Horizon: Leases. Najdeno 26. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.kpmg.com/Global/en/IssuesAndInsights/ArticlesPublications/New-on-the-Horizon/Documents/NOTH-leases.pdf

29. KPMG International. (2016b, januar). First impressions leases IFRS 16. Najdeno 11. marca na spletnem naslovu http://www.kpmg-institutes.com/institutes/financial-reporting-network/articles/2016/01/first-impressions-ifrs-16-leases.html

30. Moynihan, S. (2015, 1. april). How to Mitigate the Impact of New Lease Accounting Rules. CFO. Najdeno 5. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://ww2.cfo.com/corporate-real-estate/2015/04/mitigate-impact-new-lease-accounting-rules/

31. Mörec, B. (2017, marec 20). Kaj prinaša nov standard MSRP 16-Najemi. Revija

SIR*IUS, str. 8. – 22. 32. Najemnik. (b.l). V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 8. marca 2016 na

spletni strani http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=najemnik&hs=1

33. PWC ‒ Pricewaterhousecoopers. (2015). Accounting for leases: A moving target. Najdeno 5. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://www.pwc.com/us/en/audit-

assurance-services/accounting-advisory/leasing.jhtml 34. PWC ‒ Pricewaterhousecoopers. (2016). IFRS 16 – A new era of lease accounting. Pwc

In depth INT2016-01. Najdeno 13. marca 2016 na spletni strani https://inform.pwc.com/inform2/s/IFRS_16_A_new_era_of_lease_accounting_PwC_In_depth_INT2016_01/informContent/1647022702109561#ic_1647022702109561

35. PWC ‒ Pricewaterhousecoopers. (b.l.) Leases. Najdeno 5. avgusta 2015 na spletnem naslovu http://www.pwc.com/us/en/cfodirect/issues/leases/index.jhtml

36. Sale and Leaseback. (b.l.). V Investopedia. Najdeno 5. marca 2017 na spletni strani http://www.investopedia.com/exam-guide/cfa-level-1/liabilities/sale-leaseback.asp

37. Sivanantham, S. (2016, februar). Lease accounting will never be the same again. Najdeno 17. avgusta 2016 na spletnem naslovu http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=11&ved=0ahUKE

56

wjKtdWpycjOAhWL1hoKHdOFA0c4ChAWCBkwAA&url=http%3A%2F%2Fwww.charteredaccountants.com.au%2F~%2Fmedia%2FFiles%2FIndustry%2520topics%2FReporting%2F2016%2FFeb_16_Lease%2520accounting%2520will%2520never%2520be%2520the%2520same%2520again.ashx&usg=AFQjCNGLzIa1kHr1WxsetZEMJJnwsZBQTw&sig2=xaiWuF6MW2ceDcJTNe-Udw&bvm=bv.129759880,d.d2s

38. Vukovič, K. (avgust, 2015). Kako bomo po novem izračunavali bilančni dobiček in druge novosti, ki jih računovodstvu prinaša ZGD 1I. Nadeno 14. avgusta, 2017 na spletnem naslovu http://www.unija.si/nwes/853/95/Kako-bomo-po-novem-izracunavali-bilancni-dobicek-in-druge-novosti-ki-jih-racunovodstvu-prinasa-ZGD-1I/d,novice_detail/

PRILOGA

1

PRILOGA 1: Kazalo pogosto uporabljenih kratic

UOMRS Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde MSRP Mednarodni standard računovodskega poročanja SMRS Svet za mednarodne računovodske standarde MSRP Fundacija Fundacija za mednarodne standarde računovodskega poročanja MRS Mednarodni računovodski standardi SOP Strokovni odbor za pojasnjevanje OPMSRP Odbor za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov FASB Ameriški odbor za računovodske standarde EU Evropska unija EUR Evro EY Ernst & Young SEC Ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo GAAP Ameriški računovodski standardi EBITDA Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo KPI Ključni finančni kazalniki Topic 842 Ameriški računovodski standard ASU 2016-02, Leases Topic 842 ZDA Združene države Amerike DDPO Obračun davka od dohodkov pravnih oseb