PRIMERJAVA DEJAVNIKOV USPEHA SPLETNE IN KLASIČNE …

Diplomsko delo univerzitetnega študija

Organizacija in management delovnih sistemov

PRIMERJAVA DEJAVNIKOV USPEHA SPLETNE IN KLASIČNE TRGOVINE

Mentor: doc. dr. Borut Werber Kandidat: Gregor Osredkar

Kranj, junij 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Borut Werberju, za pomoč, svetovanje, usmeritve in sodelovanje pri izdelavi diplomskega naloge.

Hvala mami za vso podporo in pomoč v času študija in pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi lektorici Aleksandri Gačić, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

Zahvaljujem se očetu, partnerici in prijateljem, ki so me vzpodbujali, mi pomagali in stali ob strani.

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljeno podjetje WATT ELEKTRO d. o. o., katerega dejavnost je klasična trgovina z elektroinštalacijskim materialom. Nastala situacija, kot posledica gospodarske krize, je lastnika prisilila v iskanje rešitev za izboljšanje svojega poslovanja. Ena izmed možnosti za dosego cilja je uvedba spletne trgovine z LED izdelki v poslovni proces. Rezultati prodaje LED izdelkov kažejo na skokovit porast prodaje v preteklih dveh letih. Ker se v današnjem času vse več ljudi poslužuje nakupovanja prek spleta, smo v diplomskem delu opisali primerjavo vpliva dejavnikov v klasični in spletni trgovini za podjetje WATT ELEKTRO d. o. o. Teoretično smo predstavili spletne tehnologije in značilnosti spletne in klasične trgovine. V procesu raziskovanja dejavnikov smo si pomagali s SWOT analizo. Proučili smo pogoje za uvedbo naše rešitve in možnosti nadgradnje in izpopolnjevanja v prihodnosti. Ugotovili smo, da je uvedba spletne trgovine v poslovni proces podjetja WATT ELEKTRO d. o. o. smiselna, ker so potrebni majhni finančni izdatki za zagon spletne trgovine. Glede na majhen finančni vložek in pričakovano povečano prodajo je spletna trgovina primerna za uspešno poslovanje podjetja.

KLJUČNE BESEDE:

Internet

Spletna trgovina

Klasična trgovina

LED izdelki

ABSTRACT

This diploma thesis is focused on the description of WATT ELEKTRO D.O.O., a retail store selling various materials for electrical installations. Due to the economic crisis the owner is forced to find a solution that would improve his business activity. One of the options is an online store selling LED products. In the past couple of years the sale of LED products has sharply increased. Since online shopping is becoming more and more popular, this diploma thesis compares how various factors influence retail and online stores of WATT ELEKTRO D.O.O. It includes a theoretical presentation of web technologies and characteristics of both online and retail stores. The key factors were identified by using the SWOT analysis. The conditions for implementing our solution and the possibilities for the future upgrading and development were considered. It was determined that adding an online store to the already existing business process of WATT ELEKTRO D.O.O. would be a reasonable decision and only a minor investment would be needed. Regarding the small financial input and the expected increase in sales, an online store would be a good opportunity for improving the business activity of the company.

KEY WORDS:

Internet

Online store

Retail store

LED products

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA .......................................................... 1 1.2 OPIS PODJETJA ..................................................................... 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ..................................................... 2 1.4 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA.............................................. 2 1.5 METODE DELA ....................................................................... 3

2 TEORETIČNE OSNOVE ................................................................... 4 2.1 INTERNET ............................................................................ 4 2.2 SPLETNA TRGOVINA ................................................................ 4 2.3 TEHNOLOGIJE ZA SPLETNE TRGOVINE ......................................... 10

2.3.1 HTML .......................................................................... 11 2.3.2 PYTHON ....................................................................... 11 2.3.3 CSS ............................................................................. 12 2.3.4 JAVASCRIPT ................................................................... 12 2.3.5 PHP ............................................................................ 12 2.3.6 MySQL ......................................................................... 12

2.4 KLASIČNA TRGOVINA .............................................................. 12 2.5 TRENDI ZA PRIHODNOST TRGOVINE ............................................ 14 2.6 PRIMERJALNA ANALIZA ........................................................... 15

3 OBSTOJEČE STANJE .................................................................... 19 3.1 ANALIZA STANJA .................................................................. 19 3.2 UVEDBA SPLETNE TRGOVINE ..................................................... 20 3.3 INFORMACIJSKA ARHITEKTURA .................................................. 20

3.3.1 PREDLOGA OSNOVNE STRANI ............................................... 23 3.3.2 PREDLOGA PODSTRANI TRGOVINA ......................................... 24 3.3.3 PREDLOGA PODSTRANI KATALOGI ......................................... 25 3.3.4 PREDLOGA PODSTRANI SPLETNA TRGOVINA ............................. 26 3.3.5 PREDLOGA PODSTRANI NOVICE ............................................ 27

3.4 KRITIČNA ANALIZA ................................................................ 31 3.4.1 ANALIZA SWOT ZA KLASIČNO TRGOVINO ................................. 33 3.4.2 ANALIZA SWOT ZA SPLETNO TRGOVINO .................................. 34

4 PRIMERJAVA KLJUČNIH DEJAVNIKOV ................................................. 35 4.1 POMEMBNI DEJAVNIKI ZA DELOVANJE SPLETNE TRGOVINE .................. 35

4.1.1 DEJAVNIKI, GLEDANI S STRANI KUPCA .................................... 35 4.1.2 DEJAVNIKI, GLEDANI S STRANI PRODAJALCA ............................. 36

4.2 POMEMBNI DEJAVNIKI ZA DELOVANJE KLASIČNE TRGOVINE ................. 37 4.2.1 DEJAVNIKI S STRANI KUPCA ................................................ 37 4.2.2 DEJAVNIKI S STRANI PRODAJALCA ......................................... 37

4.3 FINANČNA PRIMERJAVA ........................................................... 39 4.4 PRIMERJAVA KLASIČNE IN SPLETNE TRGOVINE ................................ 40

5 ZAKLJUČKI ............................................................................... 42 5.1 OCENA UČINKOV ................................................................... 42 5.2 POGOJI ZA UVEDBO ............................................................... 43 5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA ............................................ 43 5.4 SEZNANITEV LASTNIKA PODJETJA Z UGOTOVITVAMI ......................... 44

LITERATURA IN VIRI .......................................................................... 46

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Gregor Osredkar: Primerjava dejavnikov uspeha spletne in klasične trgovine stran 1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Glede na padec prometa v klasični trgovini v obdobju od leta 2008 do sedaj smo ugotavljali, na kakšen način bi spet povečali prodajo. Z upoštevanjem razvoja tehnologije smo bili primorani spremeniti oziroma vnesti novosti, s katerimi bi sledili tem dogodkom. Doba uporabe računalnikov v vsakdanjem življenju nas sili v to, da vključimo tovrstni način prodaje v svoje podjetje. Menimo, da bomo z uvedbo spletne trgovine in z obstoječo klasično trgovino dosegli zastavljeni poslovni cilj, to je povečati prodajo in posledično promet podjetja. Na potrošnike želimo vplivati z uporabo zanimive, kakovostne, privlačne in njim prijazne spletne trgovine. V poplavi različnih prodajnih možnosti bi potrošniki našli in kupili izdelke, ki bi jim bili zanimivi, čeprav jih ne bi nujno potrebovali, bi pa našli v njih ugoden ali zanimiv potencial. V tem primeru vidimo veliko prednost pred obiskom v klasični trgovini, kamor običajno potrošnik zaide po točno določen izdelek, ki ga potrebuje. Pri tem je tudi časovno omejen, saj imajo klasične trgovine določen odpiralni čas, medtem ko lahko v spletni trgovini kupuje 24 ur na dan in tako ni časovno omejen.

1.2 OPIS PODJETJA

Podjetje WATT ELEKTRO D. O. O. je bilo ustanovljeno leta 1991. To je gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. Njena dejavnost je veletrgovina in maloprodaja elektroinštalacijskega materiala po zgledu diskontne prodaje. Družbo vodita dva družbenika, ki imata vsak 50-odstotni lastniški delež. Poleg njiju je zaposlenih še šest delavcev. Organizacijsko shemo prikazuje slika 1. Po Zakonu o gospodarskih družbah spada v mikropodjetje. Do leta 2002 je družba poslovala v najetih poslovnih prostorih v Črnučah, leta 2003 pa smo kupili poslovni prostor v Industrijski coni Trzin. Pridobitev prostora je bila velika. Odprli smo prodajno-razstavni salon, kjer si stranke lahko ogledajo različne vrste stikal, svetil in ostalega elektroinštalacijskega materiala.



Slika 1: Organizacijska shema podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. (WATT ELEKTRO D.O.O., 2016)

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Pred vsakim novim projektom je smiselno preučiti situacijo, v katero se podajamo. S svojim projektom prihodnosti, spletno trgovino z LED-izdelki bomo:

povečali prepoznavnost podjetja tako na domačem kot na tujem trgu,

povečali obisk potrošnikov in posledično prodajo v naši maloprodajni trgovini,

odprli eno ali dve delovni mesti,

povečali prodajo, promet, dobiček,

povečali izdatke ter

preoblikovali prostor za potrebe skladiščenja in pakiranja izdelkov, ki so namenjeni prodaji v spletni trgovini.

Spopasti se bomo morali tudi z nekaterimi omejitvami. Med glavne sodijo:

finančne (denar),

ustrezen kader in

informacijska tehnologija (software in hardware).

1.4 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela bo predstaviti podjetje WATT ELEKTRO D. O. O., ki trenutno za prodajo svojih izdelkov uporablja klasično maloprodajno trgovino, v procesu izdelave pa je tudi spletna trgovina, saj se v današnjem času prodaja na spletu tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja, v našem podjetju pa na ta način želimo omogočiti modernizacijo podjetja in se usmeriti tudi v prihodnost.



Cilj diplomskega dela bo preučiti, ali je uvedba spletne trgovine smiselna za naše podjetje. Na podlagi vseh dejstev in raziskav bomo ugotovili in pokazali, da je v trenutni situaciji uvedba spletne trgovine smiselna in dobra poslovna odločitev, ki lahko že v kratkem časovnem obdobju podjetju prinese pozitivne poslovne rezultate.

1.5 METODE DELA

Pri teoretičnem delu si bomo pomagali s študijo literature domačih in tujih avtorjev, v veliko pomoč pa nam bo tudi internet, saj je v današnji dobi veliko novih uporabnih podatkov dostopnih preko interneta.

Pri svojem raziskovalnem delu bomo uporabili komparativno (primerjalno) metodo, s katero bomo primerjali učinke dejavnikov spletne in klasične trgovine. S komparativno metodo preučujemo in raziskujemo na ravni primerjanja dejstev, odnosov in procesov, da bi odkrili podobnosti in razlike.

Podatke, ki jih bomo uporabili v svojem raziskovalnem delu, bomo dobili pri zaposlenih v podjetju WATT ELEKTRO D. O. O.

Pri preučevanju najpomembnejših dejavnikov za obe vrsti trgovine si bomo pomagali tudi s strateško (SWOT) analizo.



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 INTERNET

Internet je mreža, v katero so povezani računalniki iz vsega sveta. Gre za omrežje več manjših omrežij, ki so povezani s strežniki-računalniki, med sabo pa si pošiljajo podatke po žičnih ali brezžičnih povezavah. Uporabnik se z internetom poveže prek modema, če pa želi povezati več računalnikov, to naredi z usmerjevalnikom, ki je povezan z modemom (slika 2). Omrežja delimo na krajevna (LAN-Local Area Network) in prostrana (WAN-Wide Area Network). Kako bodo podatki potovali po mreži od enega do drugega računalnika, določajo protokoli. V internetu je to običajno protokol TCP/IP. Internet je največje javno omrežje, osnova omrežja so računalniki s posebno nalogo, ki se imenujejo strežniki. Strežniki usmerijo uporabnika do pravih podatkov. Internet se vseskozi razvija, širi in se izboljšuje (Vurušič, 2006; Štrancar in Klemen, 2005).

Slika 2: Prikaz povezave računalnikov z internetom (Vurušič, 2006: 7)

2.2 SPLETNA TRGOVINA

Spletna trgovina je prodajno mesto blaga ali storitev, ki obstaja v elektronski obliki, sprogramirani v internetu, in je nadgradnja klasične trgovine (Štrancar, 2001).

Sestavni deli spletne trgovine so strojna oprema, programska oprema, artikli in delavci (Štrancar, 2001).



Kot navaja Toplišek (1998), je spletna trgovina ena izmed oblik elektronskega poslovanja, ki obsega vse vrste trgovanja, na malo in veliko, ne glede na vrsto blaga. Poteka prek svetovnega spleta in je na ta način dostopna veliki množici uporabnikov. Ti lahko spletno trgovino uporabljajo kadar koli in kjer koli, pogoj je le, da imajo vzpostavljeno internetno povezavo. Poslovanje je lahko izpeljano z enkratnimi naročili, s postopnimi dobavami ali pa poteka avtomatično, mogoča so trgovanja preko borze, samodejno trgovanje ipd. Za ponudnike ima veliko ugodnosti, saj so stroški zagona in obratovanja nižji, nudi manjše izdatke za razpošiljanje, bolj učinkovite marketinške prijeme, velike količine dobavljenega blaga pri nizkih izdatkih, omogoča dostop oziroma vključitev na vseobsegajoče tržišče, kjer stvarna prisotnost ni potrebna, kar je prikazano v tabeli 1.

PONUDNIKOVE PRILOŽNOSTI KUPČEVE KORISTI

Globalna navzočnost Globalna izbira

Izboljšana konkurenčnost Kakovost storitve

Približuje se potrebam kupcev Prilagojeni izdelki/storitve

Skrajšane dobavne verige Precejšnje pocenitve

Možne nove vrste poslov Novi izdelki in storitve

Tabela 1: Priložnosti in koristi udeleženih v spletni trgovini (Toplišek, 1998: 16)

Zgodovina uvedbe spletnih trgovin sega v leto 1994. Med prvimi družbami je bila družba Pizza Hut, ki je na spletu ponudila hrano, zelo hitro so se pojavile tudi spletne cvetličarne. Tudi največji svetovni spletni trgovec Amazon je začel poslovati leta 1994, prve spletne knjigarne pa so se pojavile leto kasneje. Leto 1995 je tudi rojstno leto eBaya. Hiter razvoj spletnih trgovin je trajal do leta 2000, takrat pa je prišlo do borznega zloma spletnih podjetij. Eden od razlogov za zlom je bilo dejstvo, da podjetja s spletnimi trgovinami do tedaj, z redkimi izjemami, niso prikazovala dobička. Prenehalo je delovati več kot 95 % spletnih podjetij in trgovin, preživeli so le redki, ki so se zatem prodaje lotili z bolj tehtnim premislekom. Med njimi je bil tudi Amazon, ki je leta 2003 prvič imel dobiček, kar pa je bilo sicer popolnoma v skladu s poslovnim načrtom. Tako danes v svetu obratuje veliko internetnih trgovin. Spletna prodaja je dejavnost, kjer se obrača ogromna količina denarja. Pogoja za uvedbo in obstoj spletne trgovine sta bila dva, okolje, torej internet, in varnost. Internet kot ga poznamo danes, ima svoje začetke v letu 1990, prvi varni prenosi podatkov pa so bili širši javnosti omogočeni leta 1994, ko je Netscape navigator začel podpirati protokol SSL (Šepetavc, 2006).

V Sloveniji so se prve spletne trgovine začele pojavljati ob koncu devetdesetih let. Tista podjetja s spletnimi trgovinami, ki so premagala pasti in ovire na začetku delovanja in še vedno delujejo, sodijo med največje in najuspešnejše na svojem področju. Med prvimi je leta 1999 začela delovati spletna trgovina EnaA, ostale znane spletne trgovine, ki so sledile, so spletna trgovina s športno obutvijo Superge.si, spletna trgovina Mimovrste, spletna trgovina Mercator in ostale. Z uspešnostjo omenjenih spletnih trgovin so dobili zagon tudi drugi in kmalu se je na spletu pojavilo veliko različnih spletnih trgovin, ki pa so imele eno pomanjkljivost;



večinoma je šlo za konkurenčne trgovine, ki so pokrivale podobna področja, tako da je ponudba, ne glede na rast števila spletnih trgovin, ostala manj raznovrstna. Danes lahko v slovenskih spletnih trgovinah kupujemo od tehničnih izdelkov, prehrane, kozmetike, tekstila in športnih rekvizitov do opreme za avto, bele tehnike in še veliko več. Pričakuje se, da bo z razvojem interneta naraščala tudi prodaja preko spleta. Kot kažejo tuje in slovenske raziskave, je internet trenutno vodilni medij, ki se sunkovito razvija. V Sloveniji na tem področju vseeno še malce zaostajamo v primerjavi s svetom, saj večanje števila kupcev preko spleta še ni primerljivo z rastjo uporabe interneta. Pri tem gre za dolgotrajnejši proces (Študentarija.net).

V letu 2012 se je s spletno prodajo izdelkov ali storitev ukvarjalo 11 odstotkov vseh slovenskih podjetij, ki imajo več kot deset zaposlenih. S prodajo preko spleta so v tem letu podjetja ustvarila 3,9 odstotka celotne vrednosti ustvarjenega prihodka brez DDV. 15 odstotkov tega prihodka so ustvarila s spletno prodajo končnim kupcem, 85 odstotkov pa s spletno prodajo drugim podjetjem in državnim organizacijam. V slovenskih spletnih trgovinah prejemajo naročila tudi iz drugih držav. 43 odstotkov podjetij je prejelo naročila iz drugih držav članic EU, 31 odstotkov teh podjetij pa tudi iz drugih držav. Med podjetji, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, je v letu 2012 prek spletnih strani prodajalo ali prejemalo naročila 16 odstotkov podjetij. V letu 2012 so ta podjetja s spletno prodajo ustvarila 1,9 odstotka celotne vrednosti ustvarjenega prihodka brez DDV ali okoli 179 milijonov EUR. Večino svojega prihodka od spletne prodaje so ustvarila s prodajo končnim kupcem, in sicer 97 odstotkov, s spletno prodajo drugim podjetjem ali državnim organizacijam pa so ustvarila 3 odstotke prihodka od vse spletne prodaje. Težave, s katerimi se najpogosteje srečujejo spletni prodajalci, so povezane z neprimernostjo nudenih izdelkov ali storitev za prodajo prek spletnih strani, z odpremo izdelkov, s stroški vpeljave prodaje prek spletnih strani in z varnostjo pri uporabi IKT (Bizilj, 2013).

V Sloveniji je imelo v začetku januarja do konca marca leta 2015 dostop do interneta 78 odstotkov gospodinjstev. V spletnih trgovinah pa je v prvem trimesečju leta 2014 nakupovalo 26 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Delež oseb, ki nakupujejo v spletnih trgovinah, se je tako od leta 2009 skoraj podvojil, saj je raziskava leta 2014 pokazala, da je preko spleta kupovalo 14 odstotkov oseb v tej starosti. Večina kupcev je nakupovala v slovenskih spletnih trgovinah (82 odstotkov), v spletnih trgovinah iz držav članic EU jih je nakupovalo 47 odstotkov, 27 odstotkov pa jih je nakupovalo pri spletnih trgovcih iz drugih držav (Statistični urad RS, 2014–2015).

V prvem četrtletju leta 2015 je Slovenec v povprečju na spletu nakupil za od 100 € do 499 € blaga. Večina oziroma 45 odstotkov uporabnikov spleta, ki so kupovali po spletu, je kupila oblačila in športno opremo. Po podatkih iz publikacije Statøpis je v prvem trimesečju leta 2015 v spletnih trgovinah nakupovalo okrog 434.300 oziroma 28 odstotkov ljudi, ki so bili v povprečju stari med 16 in 74 let. Ocenjena vrednost nakupov se je gibala v povprečju od 100 € do 499 € evrov. Trije odstotki slovenskih uporabnikov spletnih trgovin pa so nakupili za okrog 1.000 €. Dobra polovica Slovencev je sicer v prvem trimesečju leta 2015 na spletu opravila en ali dva nakupa. Večina Slovencev je v letu 2015 v spletni trgovini kupila oblačila in opremo za šport, slaba tretjina, 28 odstotkov, pa je kupila dobrine za gospodinjstvo, en odstotek kupcev je v spletni trgovini kupoval hrano in

http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8732



pijačo. Statøpis kaže, da je 76 odstotkov spletnih trgovin, v katerih so kupci nakupovali, v Sloveniji. Od vseh kupcev jih je slaba polovica, 46 odstotkov, kupovala tudi v trgovinah v EU, dobra četrtina, 26 odstotkov, pa v državah zunaj EU. Omeniti velja še dejstvo, da je v letu 2015 78 odstotkov gospodinjstev imelo računalnik, 60 odstotkov gospodinjstev je imelo prenosni računalnik, tablični računalnik pa 24 odstotkov gospodinjstev (Petrič, 2015).

Kar se tiče pogostosti nakupovanja v spletnih trgovinah v Sloveniji, kažejo zadnji podatki Merjenja obiskanosti spletnih strani, da 17 odstotkov oseb starih, od 10 do 75 let, najmanj mesečno nakupuje v slovenskih spletnih trgovinah. Nekajkrat letno se za nakup odloči 26 odstotkov oseb. Delež uporabnikov spleta, ki se odločajo za nakup prek spleta v primerljivem časovnem obdobju preteklih let, stalno narašča. Od leta 2009 dalje se stalno povečuje število kupcev, ki se odločajo za nakup v spletnih trgovinah, zmanjšuje pa se število tistih, ki se za spletno nakupovanje sploh ne odločajo. Tako se je v primerjavi z letom 2009 delež uporabnikov spleta, ki najmanj mesečno ali pogosteje nakupujejo v internetnih trgovinah v Sloveniji, povečal za dobro tretjino in po zadnjih podatkih leta 2012 znaša več kot 200.000 spletnih uporabnikov, kar je razvidno s slike 3. Delež spletnih uporabnikov, ki se po spletnih nakupih odpravijo nekajkrat letno, pa se je povečal za kar 47 odstotkov, kar predstavlja več kot 320.000 spletnih uporabnikov (MOSS, 2012).

Slika 3: Namen in pogostost uporabe interneta: nakupovanje prek spleta v Sloveniji (MOSS, 2009–2012)

Kot je navedeno v (Štrancar, 2001), se morajo trgovci s spletnimi trgovinami, če želijo biti uspešni, držati naslednjih načel:

treba je dobro premisliti, ali spletno trgovino potrebujete in ali bo v internetu dovolj kupcev za vaš izdelek,

spletna trgovina naj bo originalna, z manj odstopanj od obstoječih primerov,

zberite več ponudnikov spletnih strani in skrbno pretehtajte njihove ponudbe,

poskrbite za hitro internetno povezavo in zmogljiv strežnik,



preverite, ali se lahko računovodski program, ki ga uporabljate, poveže s programom spletne trgovine, da bo poslovanje olajšano in ne bo potrebno dvojno vnašanje podatkov,

omogočeno naj bo plačevanje s plačilnimi karticami in poskrbljeno za varnost transakcije,

če bo spletna trgovina izdelana kakovostno in natančno, bo potrebno malo kadrov in tudi njihova usposobljenost bo lahko v tem primeru manjša,

v primeru kakršnih koli težav naj bo pomoč hitra, saj je vsak izpad prodaje zaradi nedelovanja spletne trgovine odvečen strošek,

izogibati se je treba zavajajočih opisov in skritih stroškov,

kupec mora natančno vedeti, koliko bo plačal za vse skupaj, najkasneje pri blagajni,

pomoč uporabnikom naj bo hitra in uporabna, dobrodošla je rubrika s pogosto zastavljenimi vprašanji,

iskalnik artiklov naj bo kakovosten,

preglednost strani je ključnega pomena,

uporaba grafičnih elementov naj ne bo pretirana, saj se s pretirano uporabo le-teh stran počasneje nalaga in je manj pregledna,

skrbno je treba paziti na bazo osebnih podatkov uporabnikov,

ne zasipajte uporabnikov s spamom, ampak jim ponudite možnost, da se sami odločijo, ali želijo prejemati vašo elektronsko pošto,

piškotkov uporabljajte čim manj in čim bolj diskretno,

cene artiklov oblikujte na osnovi cen konkurence na internetu,

pogosto vpisujte spremembe in akcije v spletne iskalnike,

če ne prodajate svojih izdelkov, zaračunajte oglase drugim,

k izboljšanju vtisa pripomore kakšna podstran v tujem jeziku,

ime spletne trgovine naj bo enostavno, da si ga kupci lahko hitro zapomnijo,

prekinjene povezave in slovnične napake na vaši strani niso dobrodošle,

dobrodošle so dodatne internetne storitve (brezplačna e-pošta, on-line nasveti, forumi ...),

velik asortima blaga je velika prednost, ampak je treba poskrbeti, da so vsi izdelki dobavljivi, v primeru, da jih ni na zalogi, mora biti to jasno napisano,

če kakšnega izdelka ni na zalogi, ponudite alternativnega,

prek e-pošte je treba odpisati na vsako naročilo in kupcu razložiti nadaljnji potek transakcije,

poskrbeti je treba, da vaša celotna baza izdelkov ne bo javno dostopna, saj bi bila konkurenca pripravljena veliko plačati za njo,

podatki podjetja morajo biti objavljeni na vidnem mestu,

čim bolj uporabite marketinške izkušnje, pridobljene z delom v klasičnih trgovinah.

Štrancar (2001: 11) navaja, da ima nakupovanje prek spleta tako svoje prednosti kot tudi slabosti. Med prednosti prišteva naslednje:

nikoli zaprto (spletne trgovine delujejo neprekinjeno, 24 ur na dan, 365 dni v letu, izjemoma so zaprte zaradi prenove ali če so v okvari),

ni ga čez udobje (nakupujemo lahko od doma, ni se nam treba odpraviti od doma v neprijetnih razmerah, nakupljeno blago je dostavljeno na dom),



oddaljenost ni pomembna (ne potrebujemo prevoznega sredstva, kupujemo lahko v spletnih trgovinah po vsem svetu, le počakati moramo da naročeno blago pride do nas),

hitrost je denar (nakupovanje po spletu je po navadi hitrejše od nakupa v klasičnih trgovinah, kar pomeni, da prihranimo na času, ta pa je po znanem pregovoru denar),

pregled celotne ponudbe v minutah (na internetu lahko precej hitreje pregledamo ponudbo želenega blaga, kot če bi informacije iskali po telefonu ali osebno obiskali trgovine, obstajajo tudi spletne strani, ki že podajajo primerjavo po cenah istovrstnih ali sorodnih izdelkov),

velikost ponudbe ni omejena (v nasprotju s klasično trgovino, ki je omejena tako s prostorom, kjer je, kot tudi s skladiščem, je spletna trgovina omejena samo z velikostjo skladišča in z močjo informacijske opreme),

relativna varnost (veliko večja je nevarnost, da pride do kraje v klasični trgovini kot v spletni, ki je varnejša tudi od telefonskega in kataloškega nakupovanja),

preglednost preteklih nakupov (praktično ob vsakem nakupu prek spleta prejmete elektronsko pošto s potrdilom naročila in večinoma tudi z računom, vse to si lahko shranite v mapo na računalniku in po potrebi kasneje tudi hitro najdete),

avtomatizacija ponudbe (spletne trgovine lahko s pomočjo posebnih programov in piškotkov analizirajo nakup vsakega kupca in, ko se naslednjič vrne v to spletno trgovino, se pojavi njemu namenjena ponudba na prvi strani oblikovana glede na prejšnje nakupe),

ceneje (postavitev spletne trgovine je veliko cenejša, kot če bi odprli klasično maloprodajno trgovino, spletne trgovine potrebujejo manjši prostor, manj zaposlenih, stroški delovanja so nižji).

Med pomanjkljivosti in slabosti spletnega nakupovanja pa Štrancar (2001: 14) šteje:

starega psa ne naučiš novih trikov (ljudje se neradi prilagajajo spremembam glede nakupovalnih navad in načina nakupovanja, to še posebej velja za starejšo populacijo, ki v veliki večini ni vajena uporabe računalnikov),

kako se znajti v tem neredu (ob prvih obiskih spletnih trgovin se marsikdo ne znajde najbolje, z večkratnimi obiski različnih trgovin se navadijo na to obliko nakupovanja),

kje je anonimnost (ob obisku spletne trgovine, četudi ne posredujemo nobenega svojega podatka, bo spletni trgovec lahko izvedel marsikaj o našem informacijskem sistemu, z vnosom osebnih podatkov pa lahko preko posebnih algoritmov in piškotkov zve o nas še precej več, kar nam včasih lahko precej škoduje),

spam (pri vsakem nakupu v spletni trgovini moramo posredovati svoj elektronski naslov, da nas trgovec lahko kontaktira, s tem pa dobi tudi možnost brezplačnega oglaševanja, saj nam lahko na naš elektronski naslov pošilja reklamna sporočila, akcije ipd., čeprav tega ne želimo in tudi nismo tega nikjer označili),

ne kupujem sumljivih izdelkov (prek spleta izdelkov ne moremo povonjati potipati, pretresti ali preizkusiti, zanašati se moramo samo na fotografijo, pa še to ne vedno in to je verjetno največji problem spletnega nakupovanja, ki je tudi v praksi nerešljiv),



impulzivno nakupovanje odpade (hoja in nabiranje izdelkov v trgovini sta popolnoma drugačna od deskanja po spletni trgovini, v klasični trgovini nabereš več izdelkov in se v krajšem času odločiš za impulzivni nakup kot v spletni trgovini, kjer si je potrebno vzeti več časa, da pregledaš enake količine izdelkov, iskanje pa je hitrejše),

skriti stroški (pri nakupu v spletnih trgovinah se pogosto zgodi, da končni znesek nakupa vidimo šele pri blagajni, ko je marsikdaj že prepozno, saj nekatere trgovine prištejejo davek šele na koncu, druge zaračunavajo manipulativne stroške in dodatno poštnino, zato je vedno treba biti zbran do konca nakupa),

smrt gotovine (v tujini skoraj vedno v spletnih trgovinah ni mogoče plačevati z gotovino, večinoma z mednarodnimi veljavnimi karticami, ki pa niso dostopne vsakomur, domače spletne trgovine pošiljajo blago po povzetju, kar omogoča gotovinsko plačilo),

poštarji si manejo roke (ob dostavi si določen znesek zadržijo poštarji in kurirji, ta znesek pa je odvisen od teže artikla, oddaljenosti lokacije artikla in hitrosti dostave, tako da se je z uvedbo spletnih trgovin povečal promet tudi poštnim in distribucijskim podjetjem).

2.3 TEHNOLOGIJE ZA SPLETNE TRGOVINE

Programska oprema je nepogrešljiv del spletne trgovine. Lahko jo kupimo že narejeno v celoti oziroma prilagojeno lastnim potrebam, lahko pa je plod lastnega razvoja. Sprogramirano opremo lahko delimo na operacijske sisteme (UNIX, Linux, Windows) ter programe za hranjenje in obdelavo podatkov (Access, SQL, Foxpro itd.), programe za strežnik (IIS, Apache, ipd.), tehnologije za izdelovanje dinamičnih strani (ASP, PHP, Frontpage, ipd.) in administratorske programe (Štrancar, 2001).

Na voljo je kar nekaj odprto-kodnih (brezplačnih) in avtorsko zaščitenih (plačljivih) že pripravljenih spletnih trgovin, ki so sicer popolnoma uporabne, vendar pa niso narejene po meri, kar pomeni, da vključujejo vse osnovne reči, potrebne za zagon spletne trgovine, ne vsebujejo pa specifikacij, ki jih bi morda stranka potrebovala:

odprtokodne: izvorna koda je vsakomur prosto dostopna za spreminjanje in dopolnjevanje, pogoj je, da je rezultat teh dejanj ravno odprta koda (Štrancar in Klemen, 2005):

prednosti: večinoma so brezplačne lahko se prilagodijo potrebam strank

slabosti: varnost; vse odprtokodne aplikacije so vedno zelo dovzetne za hekerje,

saj odprta koda pomeni, da je le-ta na voljo vsem, kar hekerjem zelo olajša delo, saj lahko s prebiranjem kode veliko lažje odkrijejo varnostne pomanjkljivosti in le-te izkoristijo (lahko za krajo, lahko za injiciranje virusov, lahko za sesutje celotne spletne strani in strežnika)

zaradi poplave odprtokodnih aplikacij je težko najti tisto, ki jo dejansko podpirajo dobri razvijalci, ki odpravljajo varnostne in druge pomanjkljivosti in ki jo vzdržujejo



prilagajanje lahko vzame razvijalcu ogromno časa, saj ne pozna celotne kode in ne ve, kaj je s čim povezano, kar pomeni, da lahko z malo neprevidnosti preprosta sprememba podre celotno zadevo

avtorsko zaščitene (plačljive):

prednosti bolj varne kot odprtokodne

slabosti cena, v večini primerov ni enkratno plačilo, temveč mesečna naročnina prilagajanje je pogosto zelo drago, saj podjetje, ki razvije določeno

rešitev, želi tržiti predvsem to in ne želi prilagajati sistema točno glede na potrebe strank,

varnost je tudi tukaj vsaj malo vprašljiva, saj je cilj prodati veliko kopij, ki pa lahko hitro pridejo v roke hekerjem in ti spet dobijo dostop do izvorne kode

razvite po meri:

prednosti varnost; ker je rešitev razvita po meri, bolj kot ne le za eno stranko,

hekerji zelo težko pridejo do izvorne kode, kar pomeni, da je taka rešitev veliko bolj varna, če jim vseeno uspe, tako vdrejo zgolj v eno samo spletno trgovino, v nasprotju s prejšnjimi primeri, kjer velja, da če vdrejo v eno, lahko potem vdrejo tudi v veliko drugih, ki uporabljajo enake kopije

izdelano je tako, kot si stranka želi in vsebuje vse module, za katere se stranka odloči

prilagodljivost; ker je razvito po meri, razvijalec pozna kodo (saj jo je napisal) in lahko hitro prilagaja, dodaja, odstranjuje module in funkcionalnost

slabosti; največja je cena, saj so v primerjavi z odprtokodnimi rešitvami, ki so brezplačne, ali avtorskimi aplikacijami, ki imajo mesečno naročnino (ali enkratno ceno), aplikacije, ki so razvite po meri, dražje, predvsem zaradi časa, potrebnega za postavitev logike in samega razvoja.

2.3.1 HTML

HTML je označevalni jezik, ki se uporablja za izdelavo spletnih strani in je zaradi svoje preproste uporabe in funkcionalnosti med uporabniki najbolj razširjen. Združuje preproste ukaze, s katerimi na spletu prikažemo, kar želimo. Definira strukturo in obliko spletnega dokumenta. Z oznako HTML brskalniku povemo, kako naj uredi, razporedi ali označi golo besedilo, določimo velikost, barvo, slog pisave in pot premikanja (Kaltenekar, 2006).

2.3.2 PYTHON

Python je tolmačitveni objektno orientiran programski jezik z dinamično semantiko. Je zelo zmogljiv in zaradi svoje enostavnosti primeren za srednje in manj zahtevne programe. Omogoča visoko raven abstrakcije od računalniške aparaturne opreme do operacijskega sistema. Ukazi se med izvajanjem programa tolmačijo v strojni jezik. Podpira module in pakete, kar spodbuja programsko



modularnost in ponovno uporabo kode. Format kode je enostaven in pregleden v obliki treh puščic (Ošlovnik, python.org).

2.3.3 CSS

CSS je skriptni jezik, ki se uporablja za oblikovanje spletnih strani. Z njim lahko oblikujemo praktično vse, od ozadij, besedila, povezav, menijev, tabel do obrob. Določa, kako mora brskalnik prikazati posamezne elemente HTML (Kaltenekar, 2006).

2.3.4 JAVASCRIPT

Javascript je skriptni programski jezik, ki se uporablja za izboljšanje in posodobitev oblike, izdelovanje piškotkov in ustvarjanje dinamičnih spletnih strani. Je najbolj priljubljen skriptni jezik, podpira ga veliko brskalnikov, od Internet Explorerja, Firefoxa do Opere in drugih. Je zelo preprost program, vsebuje nezapletene oznake in funkcije, lahko sodeluje s kodo HTML in tako poživi stran z dinamičnim izvajanjem (Kaltenekar, 2006).

2.3.5 PHP

PHP je odprtokodni skriptni programski jezik, ki izdelovalcem spletnih strani omogoča hitro gradnjo dinamičnih spletnih strani. Je zelo prilagodljiv in ga lahko kombiniramo s številnimi jeziki in aplikacijami v različnih operacijskih sistemih. Kakovostna stran se z njim lahko napiše zelo hitro. Lahko ga pišemo v katerem koli urejevalniku besedil, tako samostojno kot v kombinaciji z drugimi jeziki, največkrat s HTML. Z njim je mogoče delati kakršne koli aplikacije, tudi grafične vmesnike, igre in druge namenske programe. Zelo je močan z raznimi zbirkami podatkov, med njimi tudi z MySQL (Štrancar in Klemen, 2005).

2.3.6 MySQL

MySQL je odprtokodna baza podatkov, ki temelji na sestavljenem poizvedbenem jeziku (SQL). Deluje v vseh okoljih (Linux, UNIX, Windows), tako sama zase kot samostojen podatkovni strežnik ali pa v kombinaciji z drugimi tehnologijami. Podpira večprocesorski način delovanja in različne programske vmesnike, kot so C++, Java, PHP, Python (Štrancar in Klemen, 2005).

PHP in MySQL sta tudi vodilni orodji prihodnje spletne trgovine podjetja WATT ELEKTRO D. O. O.

2.4 KLASIČNA TRGOVINA

Klasično trgovino lahko z drugimi besedami poimenujemo tudi maloprodajna trgovina ali trgovina na drobno, je nakupovanje blaga in nadaljnja prodaja za potrebe gospodinjstev in osebne porabe potrošnikov.

Potočnik (2001) navaja, da maloprodajna trgovina izvaja zadnjo fazo procesa menjave in na ta način vzpostavlja stik med končnimi potrošniki in proizvajalci. Naloga trgovine je, da omogoča cene, ki so usklajene z dejansko vrednostjo storitev in izdelkov, zadosten obseg ponudbe na lokacijah, ki so dostopne in pravočasno dobavo. Maloprodajna trgovina je pomemben del gospodarstva, saj se



prav v njej opazijo spremembe v končni porabi in končnem povpraševanju. Kako vpliva na stabilno stanje gospodarstva, se kaže v njeni zmožnosti oblikovati obseg zaloge blaga tako, da so potrebe kupcev zadovoljene. Trgovci na drobno prodajajo blago končnim kupcem praviloma v majhnih količinah za potrebe posameznih gospodinjstev. Zato se v odnosu do končnih kupcev pojavljajo kot predstavniki proizvajalcev, v odnosu do proizvodnih in trgovskih podjetij na debelo pa kot zastopniki porabnikov. Zbirajo potrebe in želje kupcev, obravnavajo njihovo nezadovoljstvo z blagom, reklamacije in vračila slabih izdelkov. Da trgovine na drobno lahko izvajajo svojo posredniško dejavnost, morajo razpolagati:

z ustreznimi prodajnimi in skladiščnimi prostori, ki morajo biti dovolj veliki in na primerni lokaciji, da omogočajo nemoteno oskrbo kupcev;

s potrebno zalogo blaga, saj neustrezna in nezadostna zaloga povzroča slabo zadovoljitev potreb končnih potrošnikov, kar ima za posledico odhod strank h konkurenci, prevelika zaloga pa povzroča večje tveganje, zmanjšuje koeficient obračanja, povečuje stroške poslovanja in s tem znižuje pričakovani dobiček;

s strokovno usposobljenimi prodajalci, ki morajo obvladati tehniko in postopke prodaje, psihologijo prodajanja in odzive potrošnikov v raznolikih razmerah;

Maloprodajne trgovine, kot jih poznamo danes, imajo svoje začetke v drugi polovici 19. stoletja, ko so se prve pojavile v Zahodni Evropi, kasneje pa so se razširile tudi v Združenih državah Amerike in drugih delih Evrope, kar prikazuje tabela 2.

LETO OBLIKA

do 1840 Postrežne prodajalne z mešanim blagom

1849 Prva blagovnica Harrods v Londonu

1852 Prva blagovnica Bon Marche v Parizu

1890 Diskontne prodajalne

1912 Prva samopostrežna prodajalna v ZDA

1920 Prva "cash & carry" prodaja na debelo v ZDA

1941 Prve samopostrežne prodajalne v Evropi (Švica, Švedska)

Pred 1950 Razvoj potrošniških zadrug (Švica – Migros)

Pred 1950 Pojav "cargo" prodajaln, zametka nakupovalnih centrov

1950-1970 Zlata leta veleblagovnic

Do 1950 Razvoj nakupovalnih centrov v ZDA

Po 1950 Razvoj nakupovalnih centrov v Evropi

Po 1950 Širok razmah samoizbirnega in samopostrežnega načina prodaje

1958 Prvi samopostrežni prodajalni v Sloveniji (Ljutomer in Celje, v Ljubljani leta 1959)

1960-1975 Zlata leta kataloške prodaje v Evropi

1973-1980 Težave nakupovalnih centrov zaradi energetske krize

1980 Poenotenje kodiranja UPC in EAN izdelkov; razvoj računalniškega spremljanja blagovnih tokov

Po 1980 Hiter razvoj trgovskih multinacionalk

Po 1990 Začetek elektronske prodaje prek računalniških omrežij, interneta



Po 1991 Vstop trgovskih multinacionalk na slovenski trg (Spar)

po 2000 Hitra širitev vseh oblik elektronskega nakupovanja

Tabela 2: Razvoj poslovanja trgovskih podjetij na drobno (Potočnik, 2001: 48)

Kot najpomembnejši dejavnik trajnega uspešnega poslovanja trgovine Potočnik (2001) omenja ponudbo raznovrstnih storitev in zelo kvalitetnih izdelkov v atraktivnem okolju lastnih trgovin. Da bi zadovoljevali čedalje bolj zahtevne potrošnike, se trgovci trudijo oblikovati optimalne sortimente. Nobeno podjetje ki se ukvarja s trgovino, ne sme spregledati glavnih dejavnikov uspeha zaradi velikih finančnih vložkov. To sta tveganje pri izbiri nove lokacije in pridobivanje le- te.

2.5 TRENDI ZA PRIHODNOST TRGOVINE

Prodaja končnim kupcem je eden od stebrov sodobnega gospodarstva. Nihanja na tem področju se močno kažejo v uspešnosti poslovanja vseh vpletenih v proizvodno-prodajni vrednostni verigi, zato ni nič nenavadnega, če zlasti v današnjih časih maloprodaji povsod posvečajo izredno pozornost. S sodobnimi informacijskimi rešitvami lahko danes podjetja prehitijo tekmece in animirajo kupce. Nove tehnologije, ki so v porastu, bodo maloprodaji omogočile velik razvoj, tako v svetu interneta kot tudi v samih klasičnih prodajalnah. Tisti, ki se temu ne bodo prilagodili, bodo izgubili konkurenčnost in se bodo težko borili na tržišču, ki je čedalje bolj neusmiljen. Področje maloprodaje so v zadnjih letih informacijske tehnologije zelo spremenile, še posebej kupce. Danes so kupci precej bolj osveščeni kot v preteklosti, zaradi vseh razpoložljivih tehnoloških sredstev pa so predvsem zelo dobro obveščeni. Njihove navade so začele spreminjati strategijo trgovcev. Zlasti mlajše generacije se hitro premikajo med mobilnim, spletnim in realnim svetom, klasična trgovina pa postaja le eden od prodajnih kanalov, vse bolj pomembna pa postajajo mesta za prevzem in preizkus blaga. Kupec danes želeni izdelek najprej podrobno pregleda in preveri na spletu. Naredi si pravzaprav hitro raziskavo tržišča, ki ponuja izdelek, preden dejansko obišče trgovino. Tudi ko so že v trgovini in stojijo pred polico z želenim izdelkom, marsikdo še preveri ceno in ali je res pravi izdelek in podobno. Sodobna mobilna tehnologija to omogoča. Zato vloga prodajalca dobi tukaj povsem novo dimenzijo, treba se je v trenutku prilagoditi nastali situaciji. Zelo zanimiva in s strani kupca uporabna komponenta so družbena omrežja. Kupci iščejo in raziskujejo mnenja drugih v okviru raznih tovrstnih omrežij in forumov ter na ta način pridejo do informacij tistih, ki so izdelke že kupili in uporabili. Družbena omrežja danes postavljajo trende, tako da na tem področju sodelujejo vsi, od snovalca izdelka do končnega kupca. Vendar so se pričakovanja kupcev v današnjih časih bistveno povečala in izostrila. Včasih, ko izbira ni bila tolikšna, kot je to sedaj, se je kupec prilagodil in kupil izdelek, ki je bil zanj še dovolj dober, ne pa točno tak, kot si ga je želel. Danes je situacija drugačna. Če kupec ne dobi želenega izdelka v eni trgovini, gre v drugo, ne glede na to, ali gre za klasično ali spletno trgovino. Zanimivo pa je, da je kupec danes pripravljen dati trgovcem podatke o sebi, o svojih trgovskih navadah in druge informacije, če bo na podlagi tega dobil nekaj zase, ali boljšo ponudbo ali boljšo nakupovalno izkušnjo. To pa je potem velika priložnost za trgovce, ki lahko spremljajo navade konkretnega kupca in celotnega profila podobnih dejanskih in morebitnih novih kupcev. Rešitve za obvladovanje



odnosov s kupci na ta način dobijo povsem nov pomen in so veliko bolj vpete v prodajni proces kot v preteklosti. Glede na to, da živimo v dobi interneta, raznih družabnih omrežij in mobilnih naprav, bi pričakovali, da bo klasična trgovina izgubljala prevlado, a kot kaže, bo prevladujoči prodajni kanal, vsaj kar se tiče glavnine ustvarjenih prihodkov, še vrsto let. Klasične trgovine bodo ostale ali postale tudi kot glavna točka za procesiranje naročil in dostave za nakupe, ki bodo opravljeni preko drugih kanalov, denimo spleta. Sinergija z lokacijami, ki že obstajajo, torej. Je pa seveda res, da bo elektronsko trgovanje še naprej najhitreje rastoči segment, ne bo pa dominanten, saj v nekaterih primerih elektronsko trgovanje ne more nadomestiti običajnih prodajnih kanalov, kar velja recimo za prodajo nekaterih energentov in hrane, tiste, ki je hitro pokvarljiva in tiste, ki jo potrebujemo takoj in ne moremo čakati na dostavo iz spletne trgovine. Zanimiva je tudi nova doktrina o prodaji prek mobilnih aplikacij. V praksi se kaže, da je ta prodajni kanal pomembnejši za povečanje prodaje v klasičnih trgovinah, kot pa za neposredno prodajo prek mobilnih aplikacij. Kupci mobilne telefone in tablice uporabljajo predvsem za izbor in primerjavo, nato pa se raje odpravijo v trgovino, kjer lahko izdelek vidijo v živo, ga morda tudi preizkusijo in ga lahko takoj kupijo. Prodajna pot do kupcev je danes sestavljena iz več kanalov sočasno. Toda kupci ne gledajo na povezavo do prodajalca kot na kanale, temveč so to zanje stične točke, preko katerih dobivajo informacije, zastavljajo vprašanja, primerjajo in šele v končni fazi kupujejo. Kanali so klasične trgovine, spletne trgovine, družabna omrežja, mobilne prodajalne, spletni veletrgovci. Poznamo pa tudi posredne kanale, ki niso neposredno pod vplivom prodajalcev in jih kupci danes zelo pogosto uporabljajo. To so spletne storitve za primerjavo in iskanje najboljše cene ali pa spletne strani za ocenjevanje izdelkov. Kupci iščejo informacije in mnenja, ki niso povezana s prodajalci, da bi dobili čim bolj uporabno in nepristransko mnenje o izdelkih. Uspešni prodajalci bodo tisti, ki bodo v prihodnje znali najbolje oceniti, kakšna je optimalna povezanost s prodajo preko različnih kanalov in kako s temi kanali utrditi zaupanje kupcev. Zvestoba in s tem povezane aktivnosti bodo v večini primerov zato bistvenega pomena. Informacijske tehnologije so sredstvo, ki uspeh omogoča, ne pa tudi zagotavlja. Zato uvedba posamezne novosti lahko ostane brez učinka ali celo škoduje, če hkrati ne osvežimo tudi drugih podpornih procesov, ki tvorijo usklajeno celoto. Vsak napredek na tem področju pomeni za prodajalca vsaj za nekaj časa konkurenčno prednost pred neposrednimi tekmeci (Djurdjič, 2013).

V današnjem času ni dovolj, da gospodarske družbe preživijo če poslujejo dobro. Zaradi vse večje konkurence na globalnem tržišču, bodo preživele in uspele družbe, ki bodo poslovale odlično (Kotler, 1998).

2.6 PRIMERJALNA ANALIZA

Primerjalna analiza ali benchmarking je upravljavsko orodje, katerega lahko gledamo kot nenehno primerjavo storitev, poslovnih kapacitet, izkušenj in proizvodov proti najmočnejšim vodilnim družbam na svetu. Omogoča nam začetek izvajanja sprememb, zasnovati druge cilje, ustvariti konkurenčno prednost, povzeti znanja od najboljših in se primerjati z njimi. Z uporabo benchmarkinga lahko zelo izboljšamo poslovanje organizacije. Najpomembnejši podatki, ki jih lahko pridobimo z izvajanjem benchmarkinga, so podatki o storitvah, izdelkih, odhodkih, prihodkih, kazalnikih o proizvodnji in kakovosti, o procesih v proizvodnji, o viziji (o načrtih na kratki in dolgi rok ter o procesu načrtovanja v



organizaciji) in o izvajanju podpornih funkcij. Kot cilj benchmarkinga lahko razumemo, na kakšen način lahko dosežemo in presežemo najboljše. Določiti je potrebno tisto kar je najboljše in kar bomo primerjali, končno to doseči in preseči. Z benchmarkingom želimo spoznati način dela konkurentov, njihove procese, inovacije, strategije in organizacijo, zato postaja vse bolj interdisciplinaren in informacijsko zahteven proces. Uveljavlja se v podjetjih, zavodih, vladnih organizacijah, proizvodnih in neproizvodnih organizacijah ne glede na sektor in vpliv na ekonomiko poslovanja. Ceni ga predvsem proaktivni menedžment, ki teži k izboljševanju konkurenčnosti in se hkrati zaveda nujnosti sprememb (Spendolini, 1992).

Gonilo predstavlja troje vprašanj:

Kje bi radi bili?

Kam gremo?

Kaj je treba storiti, da do tja pridemo?

Benchmarking je torej orodje za kontinuirane izboljšave, proces samoizboljševanja in proces, ki je usmerjen v prihodnost, k uporabniku in h kakovosti, k novim in višjim ravnem odličnosti. Povezujemo ga z nujnostjo sprememb in kontinuiranih izboljšav, z razvitim večdimenzionalnim sodelovanjem poslovnih partnerjev, s težnjo po odličnosti, z željo in nujnostjo po razumevanju poslovnih procesov in dogajanj ter smiselno zastavljenimi cilji. Kot vzroke za uporabo benchmarkinga lahko navedemo izvedbe določenih projektov (npr. prenova organizacije, uvajanja koncepta celovite kakovosti ipd.) ali reševanje poslovnih problemov (npr. kritičen porast stroškov, zaostanek za konkurenco, revizija obstoječih strategij …). Ciljno dobro pripravljeno primerjanje s po možnosti najboljšim primerjalnim partnerjem prinese številne koristi (Leibfried in McNair, 1992):

hitro učenje od drugih,

spoznavanje novih možnosti za dvig kvalitete poslovanja (zavoda kot celote, posamičnih organizacijskih delov, funkcij, opravil), njihovo dopolnjevanje z lastnimi znanji in izkušnjami,

lažje uveljavljanje novih zamisli, vendar ne brez kritičnosti in inovativnosti,

lažje uveljavljanje sodobnih konceptov poslovanja,

poglobljeno spoznavanje lastnih procesov in kritično samoocenjevanje,

upoštevanje okoliščin in načinov nastajanja rezultatov,

postavljanje smiselnih in uresničljivih strateških ciljev,

bogatenje znanja,

bogatenje intelektualnega in socialnega kapitala,

dvig kakovosti organizacije in vseh njenih segmentov ter proizvodov in storitev.

Z iskanjem tako imenovane najboljše prakse (Best Practice) je možno pripraviti najboljše pogoje za uresničitev strateških ciljev, dohajati spremembe in jih tudi sprožati. Možno se je tudi učiti od drugih in dopolnjevati znanja ter delovati v dobi, ko konkurenca temelji na informacijah, na neotipljivih sredstvih ter na hitrosti odzivanja na spremembe in izzive. V praksi na splošno razlikujemo štiri vrste benchmarkinga (Retelj, 2007):



notranji benchmarking, kjer primerjamo značilnosti znotraj lastne organizacije med organizacijskimi enotami in po določenih merilih iščemo najboljše med njimi;

benchmarking tekmecev, kjer primerjamo izdelke ali storitve in procese neposrednih tekmecev z namenom odkriti konkurenčne prednosti;

funkcionalni benchmarking je benchmarking poslovnih funkcij in procesov v organizaciji s podobnimi v drugih panogah;

sistemski benchmarking ali tudi generični benchmarking je študija sodobnih procesov in metod, kjer po določenem sistemu ali modelu razvijamo procese v svojem okolju (npr.: model poslovne odličnosti).

Uporaba benchmarkinga lahko zagotovi objektiven način merjenja uspešnosti glede na konkurenco. Primerjalna analiza temelji na iskanju primerljive dejavnosti in ugotovi, kako dobro delaš. Primerjave so lahko tako zunanje kot notranje, torej se lahko primerja uspešnost med podobnimi službami in oddelki ter tudi z zunanjimi dejavniki.

Primerjalna analiza prinaša številne prednosti, vključno z boljšim razumevanjem konkurence, boljšim delovanjem in objektivnimi ocenami uspešnosti, ki temeljijo na resničnih primerih. Benchmarking se izvede po naslednjih fazah, ki so prikazane na sliki 4 (Evans, 2015).

Slika 4: Proces benchmarkinga (Evans, 2015)

1. Prepoznati in razumeti funkcijo ali proces, ki je predmet primerjave. Določiti zahteve končnega uporabnika za primerjavo.

2. Organizirati ekipo za načrtovanje in izvajanje analiz.

ZAČETEK - definirati

proces

FAZE BENCHMARKINGA

ZBIRANJE PODATKOV

PRIMERJAVA

PODATKOV ANALIZA

IZVEDBA

PONOVITEV - posodabljanje



3. Razumeti proces in z njim povezane dejavnosti. Zagotoviti je treba primerljivost, torej da se primerjajo isti procesi oziroma dejavnosti. Cilj je, da se najdejo ustrezna merila za izboljšanje učinkovitosti.

4. Raziskati in zbrati najboljše podatke. To lahko zahteva intervjuje, raziskave, analize in druge naloge.

5. Analizirati podatke in določiti razlike v uspešnosti med vami in najboljšimi. Ugotoviti vzroke za razlike in pripraviti strategijo za boljše dosežke v prihodnosti.

6. Pridobiti podporo nadrejenih za primerjalno analizo. Dokončati referenčne standarde in oceniti njihove učinke.

7. Uporabiti rezultate analize in nenehno posodabljati pridobljene podatke.

Benchmarking je priporočeno uporabiti v kombinaciji z drugimi metodami (analiza SWOT, analiza PEST) in tako še bolj natančno analizirati tržišče (Kos, 2007).



3 OBSTOJEČE STANJE

3.1 ANALIZA STANJA

Naša trgovina je bila odprta leta 1991. Začetki niso bili lahki, zato smo se z dobavitelji dogovorili, da nam blago dajo v komisijo. Iz leta v leto smo postajali bolj znani in poslovno uspešnejši, zaposlili smo tudi nove delavce. Slovimo po hitri, kakovostni in strokovno podkovani odzivnosti na zahteve svojih kupcev. Slehernega kupca obravnavamo enako, ne glede na vrednost nakupa. Prodaja je rasla iz leta v leto do leta 2008, po tem letu pa smo ugotovili strm padec prodaje (slika 5). Temu je botrovala gospodarska kriza, ki je zajela celoten svet in žal prišla tudi k nam. Naša družba je podaljšana roka gradbeništva, kar ima za posledico, da se več dogaja na področju gradnje, večji so naši prihodki od prodaje. Zaradi gospodarske krize se je gradbena dejavnost znašla v velikih težavah. Gradbenih objektov se je gradilo veliko manj in tudi prodaja le-teh je padla. Nastala situacija je vplivala na naše poslovanje, in sicer:

naši kupci niso dobili plačila od svojih kupcev, zato so ostali dolžni tudi nam,

veliko jih je šlo v stečaj ali v likvidacijo.

Zaradi nastalih dogodkov tudi naša finančna situacija ni bila rožnata. Morali smo se zadolžiti, da smo lahko uspešno poslovali in kratkoročno poravnali vse svoje obveznosti do dobaviteljev.

Slika 5: Graf prodaje podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. v obdobju od leta 2005 do leta 2015 (WATT ELEKTRO D. O. O., 2016)

0

500000

1000000

1500000

2000000

2500000

3000000

3500000

4000000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

PR

OM

ET (€

)

LETO

PRODAJA



Zadolževanje pa ni bilo zadosti. Morali smo najti izdelek, ki bo za potrošnika zanimiv, tako po uporabnosti kot tudi po ceni. Vedno smo se trudili slediti svetovnim trendom in v tem času so nas tuji in domači partnerji začeli obveščati, spoznavati in ponujati novo LED-tehnologijo, ki temelji na nizki porabi električne energije, daljši življenjski dobi, je prijazna okolju in bolj obstojna. Obiskovati smo začeli sejme v različnih državah in tudi sami začeli raziskovati LED-tehniko. Vse svoje znanje in spoznanja smo prenesli na svoje stranke, tako elektroinštalaterje kot maloprodajne kupce.

3.2 UVEDBA SPLETNE TRGOVINE

LED-tehnika se nenehno razvija in svojim kupcem vedno želimo ponuditi najnovejše in najboljše rešitve. Prodaja LED-programa, ki vključuje LED-žarnice, LED-trakove, LED-napajalnike, alu-profile, LED-svetilke, LED-reflektorje in drugo, nam je v veliki meri pomagala, da smo se izkopali iz težke situacije. Prodaja LED-izdelkov v naši trgovini vseskozi raste, kar je dobro razvidno s slike 6.

Slika 6: Graf prodaje LED-izdelkov v podjetju WATT ELEKTRO D. O. O. v obdobju od leta 2008 do leta 2015 (WATT ELEKTRO D. O. O., 2016)

3.3 INFORMACIJSKA ARHITEKTURA

Informacijska arhitektura je načrtovanje in organiziranje spletne strani. Zelo pomembno je, da je spletna stran pregledna, zanimiva, enostavna in da uporabniku omogoča hiter dostop do informacij, ki jih išče. Ocenjen predviden čas za dosego iskanih informacij je 20 sekund oziroma šest klikov. V primeru, da je

0 100000 200000 300000 400000 500000

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

Promet LED izdelkov (€)



potrebno več časa oziroma klikov, je velika verjetnost, da obiskovalec stran zapusti (Diggital, 2016).

Vsebinsko je spletna stran razdeljena na tri menije, in sicer hitri meni, glavni meni in meni v nogi strani. V hitrem meniju prikažemo vsebine, ki so predvsem informativnega značaja, kot so kontakti podjetja, novice, iskalnik. Glavni meni je najpomembnejši del spletne strani, vsebuje slikovno gradivo, podstrani s kategorijami izdelkov in storitev, ki jih ponujamo. Meni v nogi prikazuje splošne pogoje poslovanja, podatke o avtorju spletne strani in podobne informacije. Rezultat informacijske arhitekture je žični diagram, ki je skica spletne strani s prikazanim menijem, gumbi, obrazci in drugimi elementi spletne strani (Korelc, 2012).

Ker je danes internet zelo pomemben del našega vsakdanjika in čedalje več ljudi išče informacije o izdelkih, proizvajalcih, dobaviteljih, trgovinah na internetu, smo se leta 2014 odločili, da temeljito prenovimo svojo spletno stran (slika 7). Kajti danes velja, če te ni na internetu, te ni nikjer. Svojim kupcem smo želeli omogočiti boljši vpogled v naš prodajni asortima in jim na spletni strani poleg vseh kontaktnih informacij ponuditi tudi kataloge izdelkov, da si lahko tudi na domačem računalniku v miru ogledajo našo ponudbo.

Slika 7: Slika spletne strani podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. (WATT ELEKTRO D. O. O., 2014)

Na področju izdelkov z LED-tehnologijo smo med vodilnimi v svoji regiji. Ker smo s svojo trgovino prisotni le na eni lokaciji in nas večinoma doseže samo določen krog



kupcev (okolica), želimo povečati svojo prisotnost na celoten slovenski trg. Ker je v današnjem času tvegano odpreti novo klasično trgovino, smo se odločili za uvedbo spletne trgovine z LED-izdelki. Z njo želimo še povečati prodajo in utrditi svoj položaj na trgu.

Poiskali smo podjetje, ki izdeluje spletne trgovine in v sodelovanju z njihovim strokovnjakom soustvarjamo svojo spletno trgovino. Za spletno trgovino bodo uporabili programski jezik PHP in podatkovno bazo Mysql.

Uporaba naše spletne trgovine bo enostavna, prijazna uporabniku in pregledna, omogočala mu bo hitro opravljen in varen nakup. Prilagojena bo vsem napravam, ki omogočajo priklop na internet. V naši spletni trgovini bomo kupcem ponudili kakovostne LED-izdelke in pripadajočo opremo. V Sloveniji je na tržišču veliko ponudnikov LED-izdelkov, vendar velika večina ponuja izdelke slabše kakovosti. Naš namen je ponuditi kakovostne izdelke za primerno ceno, dostopno širši množici in izdelke, ki jih drugi ne ponujajo. V naši spletni trgovini bodo izdelki pregledno razporejeni po naslednjih kategorijah:

LED-žarnice

vrsta okova

moč

barva svetlobe

LED-trakovi

stopnja zaščite (zunanja/notranja uporaba)

moč

barva svetlobe

LED-reflektorji

moč

barva svetlobe

barva ohišja

LED-paneli

nadometni

vgradni

moč

barva svetlobe

barva ohišja

regulacija svetlobe

ALU-profili

nadometni

vgradni

barva

LED-napajalniki

zunanja uporaba

notranja uporaba

napetost

moč

LED-zatemnilniki

zatemnilniki za LED-trak

zatemnilniki za LED-žarnice

zatemnilniki za LED-panele



Vgradne svetilke

svetilke premera 60 mm

svetilke premera 75 mm

barva

vrsta okova

Zunanja svetila

stropna

stenska

Kupcem bomo ponudili naslednje vrste plačila:

po povzetju

po predračunu

plačilo s karticami

Paypal

Bitcoin

Potrošnikom bomo nudili strokovno in tehnično podporo na brezplačni telefonski številki in po elektronski pošti.

3.3.1 PREDLOGA OSNOVNE STRANI

LOGO GLAVA PODATKI O PODJETJU

TRGOVINA KATALOGI SPLETNA TRGOVINA NOVICE

GRAFIČNI ELEMENT

S HITRIMI POVEZAVAMI

DOBRODOŠLICA

STRANKAM

KOMUNIKACIJA S

STRANKAMI

UGODNOSTI ZA

STRANKE

NOGA

Slika 8: Žični diagram osnovne strani

Na vstopni strani spletne strani je zelo pomembno, da obiskovalec hitro in enostavno pride do informacij, ki jih želi.



Vstopna stran spletne strani (slika 8) je sestavljena iz glave in noge, ki se skozi celoten postopek spremljanja spletne strani ne spreminjata. Logo, hitri meni in kontakte podjetja smo vključili v glavo. Pod glavo je prikazan grafični element (slika trgovine) s hitrimi povezavami za iskane izdelke. Pod grafičnim elementom je meni s povezavami na podstrani trgovina, katalogi, spletna trgovina in novice. V nadaljevanju spletne strani je na levi strani dobrodošlica obiskovalcem, v sredini je povezava za komunikacijo s strankami, na desni strani pa opis ugodnosti za stranke.

3.3.2 PREDLOGA PODSTRANI TRGOVINA



PREDSTAVITEV PODJETJA (BESEDILO)

SLIKE NOTRANJEGA PROSTORA TRGOVINE

NOGA

Slika 9: Žični diagram podstrani trgovina

V podstrani trgovina (slika 9) dobijo obiskovalci prvi vtis o našem podjetju, tako opisno kot slikovno. Na levi strani pod glavo je predstavitev našega podjetja z vso ponudbo, na desni strani pa so slike notranjega dela prodajno-razstavnega prostora z vsemi izdelki.



3.3.3 PREDLOGA PODSTRANI KATALOGI



GROBI OPIS VSEBINE

KATALOGOV

KATALOGI

SVETIL

KATALOGI STIKAL

NOGA

Slika 10: Žični diagram podstrani katalogi

Namen te podstrani (slika 10) je, da si stranke lahko v prostem času podrobno ogledajo kataloge svetil in stikal, saj je izbira precejšnja. Na levi strani je grobi opis vsebine katalogov različnih proizvajalcev svetil in stikal, na desni strani pa so katalogi, ki jih aktiviramo s klikom na izbranega.



3.3.4 PREDLOGA PODSTRANI SPLETNA TRGOVINA



IZDELKI

IZDELKI

IZDELKI

NOGA

KOŠARICA

REGISTRACIJA

Slika 11: Žični diagram podstrani spletna trgovina

Na tej podstrani (slika 11) so podrobno in slikovno prikazani izdelki, ki so namenjeni prodaji prek spleta. Na desni strani sta košarica, kamor kupec nalaga izdelke, ki jih bo kupil, in obrazec za registracijo uporabnika, da mu ob morebitnem naslednjem nakupu ne bo treba ponovno vpisovati vseh svojih kontaktnih podatkov.



3.3.5 PREDLOGA PODSTRANI NOVICE



ZADNJE NOVICE

ARHIV NOVIC

KOMUNIKACIJA

S

STRANKAMI

NOGA

Slika 12: Žični diagram podstrani novice

Podstran novice (slika 12) je namenjena obveščanju strank. Na levi strani so prikazane zadnje novice in arhiv novic, na desni strani pa imajo stranke možnost, da se prijavijo na novice, s katerimi jih obveščamo o akcijah, novih izdelkih, ugodnostih in drugih koristnih informacijah.

Pregled specifikacij spletne trgovine WATT ELEKTRO D. O. O.:

Šifrant izdelkov:

Naziv

Opis

Cena

Slike

dodatna polja za izbiro specifikacij izdelkov (na primer barva LED-svetila, moč, velikost, okov ...)

Prikaz izdelkov v trgovini:

Naziv

Opis

Cena

Slike

Količina

Prikaz dodatnih polj za izbiro specifikacij izdelkov



Košarica:

Pregled dodanih izdelkov

Pregled količine posamičnih izdelkov

Prikaz cene posamičnih izdelkov

Prikaz skupne cene posamičnih izdelkov (cena izdelkov * količina)

Odstranjevanje izdelkov

Na blagajno/Zaključi nakup:

Izbor pošiljanja (Hitra pošta, Pošta Slovenije ...)

Izbor plačila:

PayPal

Kreditne kartice

Ob povzetju

Moneta

Ob zaključku naročila:

Kupec vnese svoje podatke za pošiljanje in kontakt (Ime, Priimek, Naslov, Telefon, E-mail).

Kupec ima možnost registracije, tako da mu ob naslednjem nakupu ni treba ponovno vnašati vseh svojih podatkov. Registracija ni nujna.

Iskanje izdelkov in/ali prispevkov s pomočjo iskalnika glede na ključne besede v Naslovih, Opisih itd.

Članki / Predstavitev izdelkov / Informacije

Stran vsebuje tudi možnost dodajanja raznoraznih člankov, s katerimi predstavimo trgovino, prikažemo uporabnost in varčnost izdelkov itd.

Članki:

Naslov

Opis

Slike (glavna predstavitvena slika, dodatne slike znotraj teksta in možnost dodajanja galerij)

Administrativni vmesnik:

Pregled, urejanje, dodajanje in brisanje izdelkov

Pregled naročil

Kdo je oddal naročilo?

Kdaj je bilo naročilo oddano?

Kaj naročilo vsebuje?

Skupna cena

Plačilo (Izbrano plačilno sredstvo in, ali je bilo plačano)

Nastavitev - Naročilo izpolnjeno (izdelki so bili poslani kupcu)

Nastavitev - Naročilo zavrnjeno / brisano

Pregled registriranih uporabnikov trgovine in administrativnih uporabnikov

Brisanje / Urejanje / Dodajanje uporabnikov

Urejanje/Dodajanje kuponov - to je uporabno za razne oglaševalne akcije, ki bi jih (morda) izvajali

Urejanje cen poštnin



Urejanje/Pregled prispevkov/člankov

Urejanje/Pregled strani, kot so O nas, Kje smo ...

Urejanje/Pregled slik

Nastavitve strani

Naziv/naslov strani

Spletni naslov strani

Ključne besede domače strani - to je za optimizacijo za spletne iskalnike Google itd. (t. i. SEO)

Spreminjanje logotipa

Spreminjanje osnovne barve (recimo iz oranžne na neko drugo)

Urejanje menijev

Dodajanje / Odstranjevanje kategorij v glavni meni

Dodajanje / Odstranjevanje strani in prispevkov v glavni meni

(Oboje tudi za meni v nogi strani)

Design

Minimalističen, moderen design, brez vpadajočih okenc, a s preprostimi prelivi/animacijami, kot je recimo sprememba barve, ko gremo z miško čez povezavo. Stran naj bo sestavljena tako, da uporabnik s čim manj kliki, na čim bolj preprost, jasen način pride do želenega (slika 13).

Domača stran

[Glava]

Naslov strani

Meni

Hitro iskanje

[Telo]

Carousel / t. i. vrtiljak visoko-ločljivih slik, ki predstavljajo akcijske izdelke, celotno trgovino in/ali izpostavljene kategorije ...

Prikaz glavnih kategorij s slikami

Prikaz zadnjih/izpostavljenih/... nekaj izdelkov

[Noga]

Prikaz nožnih menijskih možnosti, kot so: O nas, Kontakt, Kje smo ...

Ikone plačilnih sredstev in/ali slike logov večjih znamk, ki se prodajajo v trgovini itd.

Copyright @ LED-trgovina

Trgovina

[Glava]

[Telo]

prikaz in izbira sortiranja izdelkov [po ceni padajoče/naraščajoče, najnovejši ...]

prikaz izdelkov [vseh, ali ob izbiri tistih, ki ustrezajo izbranim merilom]

prikaz kategorij izdelkov



prikaz filtrov izdelkov [cena, *dodatna izbirna polja, omenjena v šifrantu izdelkov*]

prikaz števila strani izdelkov, ki ustrezajo izbranim merilom [Stran 1, 2, 3 ... 14]

[Telo]

prikaz Naslova izdelka

prikaz slik izdelka

prikaz cene

prikaz dodatnih izbirnih polj

prikaz izbora količine

gumb Dodaj v košarico

opis izdelka

Ostalo:

Integracija socialnega omrežja Facebook - Všečkaj / Deli izdelke, Všečkaj / Deli stran, integracija s stranjo Facebook spletne trgovine.

Optimizacija za spletne brskalnike (SEO)

Integracija Google Analytics, pregled statistike obiskov, tudi v samem administrativnem vmesniku spletne trgovine.

Upravljanje/Nadzor nad piškotki - Zakonodaja EU ima stroge zahteve glede piškotkov na spletnih straneh, zato je treba uporabnike o uporabi le-teh obvestiti in jim dati možnost, da jih ne uporabljajo, če je to mogoče. Obenem nekaterih piškotkov stran sploh ne sme uporabljati brez izrecnega dovoljenja. Vsi piškotki pa morajo biti popisani in uporabniku predstavljeni, tako da se lahko sam odloči, ali jih dovoli ali ne.

Delovanje spletne strani podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. bomo prikazali s primerom nakupa 10 Wattne (W) LED-žarnice okova E27 in z barvo svetlobe 4500 kelvinov (K): 1. Z vnosom URL-naslova naše spletne trgovine v spletni iskalnik pridemo na

spletno stran naše trgovine. 2. Med kategorijami (zavihki) LED-žarnice, LED-trakovi, LED-reflektorji, LED-

paneli, LED-napajalniki, ALU-profili, LED-regulatorji izberemo LED-žarnice. 3. Po izbiri se nam pojavi nov zavihek z izborom okovja, in sicer okov E27, E14,

GU10, GU5.3, G4, GX53, G24d, T8, mi izberemo okov E27. 4. Ko izberemo okov, izberemo moč žarnice, izbiramo lahko med 7 W, 10 W, 12

W, 14 W, 17 W, 20 W, 30 W in 40 W. Naša izbira je 10 W. 5. Potem, ko smo izbrali moč žarnice, moramo izbrati še barvo svetlobe. Izbiramo

med 3000 K, 4500 K in 6000 K. Naša izbira je 4500 K. 6. Zdaj, ko imamo izbrano želeno žarnico, določimo še količino in jo dodamo v

košarico. 7. Pregledamo košarico in izberemo zaključek nakupa. 8. Izberemo način plačila in način dostave. 9. Vnesemo svoje podatke, če želimo, se lahko registriramo, naši podatki se bodo

shranili v bazi in ob morebitnem naslednjem nakupu nam ne bo več treba vpisovati vseh osebnih podatkov.

10. Na elektronski naslov, ki smo ga vpisali, prejmemo potrditev naročila. 11. Nakup je zaključen, v najhitrejšem možnem času bo izdelek dostavljen.



Slika 13: Slika osnutka spletne trgovine podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. (WATT ELEKTRO D. O. O., 2016)

3.4 KRITIČNA ANALIZA

Pri raziskovanju dejavnikov za klasično in spletno trgovino si bomo pomagali z analizo SWOT. Ta je ena izmed najpogostejših in najbolj priljubljenih analiz v poslovanju in je strateško orodje za oblikovanje celovite strategije za nadaljnje poslovanje. Prikažemo jo v obliki matrike. Analiza je zelo koristna, ker jo lahko prenesemo nase ali drugo osebo ter tudi na poslovni del, kjer nam pomaga pri odločitvah in smernicah za prihodnost poslovanja. Je enostavna metoda, s katero raziskujemo štiri vidike, in sicer prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Prednosti in slabosti se navezujejo na notranje dejavnike, priložnosti in nevarnosti pa na zunanje dejavnike. Notranji dejavniki so tisti, pri katerih imamo sami vpliv, lahko ukrepamo, se prilagodimo, razvijemo, smo torej v okolju kjer lahko sami vplivamo. Zunanji dejavniki pa so tisti, pri katerih ne moremo sami vplivati in neposredno storiti ničesar kot le to, da se prilagodimo.

Prednosti se navezujejo na notranje dejavnike. Ti pozitivno vplivajo na to, da dosežemo določen cilj. Gre za del našega poslovnega delovanja v katerem smo močni in boljši od konkurence, hkrati pa predstavljajo strateško prednost. Vezane so na finančne dejavnosti, marketinške dejavnosti, raziskave, razvoj, nabava in



prodaja. Na drugi strani iz teh funkcij nastajajo lahko tudi slabosti. Svoje prednosti moramo nenehno razvijati, v njih vlagati in skrbeti, da ostanejo prednosti na dolgi rok.

Slabosti nakazujejo na šibkosti, to je na področja kjer smo ranljivi in katera bi bilo potrebno izboljšati. Slabosti radelimo vsaj v tri kategorije. Prva kategorija so tiste slabosti, ki so kritične za uspeh na dolgi rok. Te slabosti moramo obrniti sebi v prid ali pa jih moramo odpraviti. Druga kategorija so slabosti, ki niso bistvene, vendar so še pomembne da jih odpravimo. Te slabosti moramo odpraviti do tiste ravni, ki je še sprejemljiva. Tretja kategorija so slabosti, ki so zanemarljive in jih lahko pozabimo.

Priložnosti so del analize, ki se nanaša na zunanje dejavnike. Na te sicer nimamo vpliva, pozitivno pa vplivajo na naše poslovanje, lahko pa bodo v bližnji prihodnosti nastopile v zunanjem okolju (paradigme, večje spremembe, novi tržni trendi). Priložnosti se navezujejo na zakonske, vladne, tehnološke, socialne, demografske, okoljske, ekonomske, politične in konkurenčne trende. S priložnostmi lahko hitrejše izkoristimo naše prednosti. Te priložnosti delujejo kot vodilo. Če nam uspe izkoristiti pravo priložnost v zelo kratkem časovnem obdobju, lahko ustvarimo veliko več. Vse priložnosti so lahko tudi nevarnosti.

Nevarnosti nakazujejo na potencialni negativni vpliv. Na tega nimamo nobenega vpliva. Ne ostane nam nič drugega, kot da se prilagodimo v svojem bistvu. Zamenjava posla je najslabša oziroma zadnja možna rešitev. Pomembno vlogo ima identifikacija nevarnosti in izdelava strategije glede našega odziva, če bi se uresničila določena nevarnost (Jovanova, 2011; Kos, 2010).



3.4.1 ANALIZA SWOT ZA KLASIČNO TRGOVINO N

otr

anji

deja

vnik

i

Pozitivno Negativno Prednosti Slabosti

urejen in pregleden prostor

kakovostno usposobljeni in izobraženi prodajalci

ugodne cene

prepoznavnost

novi izdelki

sposobnost kadra

ugodni plačilni pogoji

različni načini plačila

rok dobave

dober informacijski sistem

prepoznavanje konkurence na trgu

raznolik izbor izdelkov po kakovosti in videzu

omejen odpiralni čas

lokacija (dostop strank)

stroški poslovanja (stalni in variabilni)

velikost podjetja (težji nadzor nad zaposlenimi in strankami)

odvisnost od strank

izguba strank

nemotiviranost

slabi medsebojni odnosi

zastarelost opreme

Zunanji

deja

vnik

i

Priložnosti Nevarnosti

propad konkurence (lastna promocija)

nova tržna niša

recesija

rastoči trg (nova tržišča)

prevzem strank

dumping cene konkurence

recesija

sprememba zakonov

močna konkurenca

velika konkurenca

dragi dobavitelji

nezanesljivi dobavitelji

sezonski vplivi

nova konkurenca

odhod zaposlenih h konkurenci

Tabela 3: Analiza SWOT za klasično trgovino

Analiza SWOT nam je pokazala, da so najpomembnejše prednosti za uspešno delovanje klasične trgovine (tabela 3) kakovostno usposobljeni in izobraženi prodajalci, sledenje novim svetovnim trendom, s katerimi omogočamo, da so kupci nenehno seznanjeni z novostmi, ki se pojavljajo na svetovnem in domačem trgu, ter bogat in raznolik izbor izdelkov. Ob tem naletimo tudi na slabosti, ki se kažejo predvsem v visokih stroških poslovanja, tako da moramo biti previdni in moramo preudarno razporediti svoja finančna sredstva. Kaj hitro se lahko ujamemo v lastno past, če gledamo samo en vidik za povečevanje svojih prednosti. S hitrim odzivom na dogajanje na tržišču se povečujejo priložnosti za povečanje prodaje. Med glavne nevarnosti prištevamo močno konkurenco, drage in nezanesljive dobavitelje.



3.4.2 ANALIZA SWOT ZA SPLETNO TRGOVINO N

otr

anji

deja

vnik

i

Pozitivno Negativno Prednosti Slabosti

majhen prostor

majhni stroški poslovanja

zadovoljiva je osnovna izobrazba zaposlenih

novi izdelki

takojšnje plačilo

prostorska in časovna neomejenost nakupovanja

preglednost spremljanja prodaje

nezanesljivost kupca (večkratna vračila/poškodovano blago/uporabljeno blago)

stroški pošiljanja

nezaupanje potrošnikov

konkurenca

preizkus izdelka v živo

vračanje denarja

slabo ime

izguba strank

Zunanji

deja

vnik

i

Priložnosti Nevarnosti

razvoj tehnologije

propad konkurence

recesija

nakup iz naslonjača

nova tržna niša

trendi

sprememba zakonov

novi trgi

prevzem strank

veliko ponudnikov s podobnimi izdelki različne kakovosti

spletne prevare

vdor v informacijski sistem

hiter razvoj tehnologije

zlorabe potrošnikov

zavajanje potrošnikov (negativna reklama na forumih)

Tabela 4: Analiza SWOT za spletno trgovino

Z analizo SWOT smo spoznali, da so glavne prednosti spletne trgovine (tabela 4) majhni stroški poslovanja, takojšnje plačilo izdelkov in neomejena razpoložljivost za nakup. Slabost, ki vseskozi spremlja prodajo prek spleta, je nezanesljivost kupcev, saj pri nobenem nakupu ne moremo biti prepričani, ali bo kupec z naročenim izdelkom zadovoljen oziroma, ali bodo izpolnjene njegove zahteve, kar ima za posledico vračilo blaga, za katerega pa nikoli ne vemo, v kakšnem stanju bo vrnjeno nazaj, denar pa moramo praktično v vseh primerih vrniti kupcu. Veliko priložnost vidimo v tem, da je spletno nakupovanje omogočeno iz naslonjača, 24 ur na dan, vse dni v letu. Kot največjo nevarnost za dobro in uspešno poslovanje spletne trgovine ugotavljamo množico spletnih ponudnikov s podobnimi izdelki različne kakovosti in različnih (nižjih) cen.



4 PRIMERJAVA KLJUČNIH DEJAVNIKOV

Na našo odločitev o uvedbi spletne trgovine v naš poslovni proces vpliva več dejavnikov, in sicer dejavniki gledano s strani kupca in s strani prodajalca. Po našem mnenju so dejavniki z vidika kupca pomembnejši in imajo večjo težo pri odločitvi o vključitvi spletne trgovine v naše poslovanje.

Dejavnik je nekaj, kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; faktor, činitelj (SSKJ).

4.1 POMEMBNI DEJAVNIKI ZA DELOVANJE SPLETNE TRGOVINE

4.1.1 DEJAVNIKI, GLEDANI S STRANI KUPCA

Neomejenost v času

S spletno trgovino je kupcu omogočeno nakupovanje 24 ur na dan, vse dni v letu

Neomejenost v prostoru

Kupec lahko kupuje v spletni trgovini, ko je na delovnem mestu, ko je v domačem okolju, ko je na dopustu ali potovanju v tujini ali domovini, med uporabo različnih prevoznih sredstev …

Velika izbira sredstev za brskanje po internetu

Z modernizacijo in razvojem tehnologije je danes omogočeno nakupovanje prek spleta z različnimi napravami, kot so:

namizni računalnik

prenosni računalnik

tablični računalnik

pametni mobilni telefon

televizijski sprejemnik

Velika izbira načinov plačila:

plačilo po predračunu

gotovinsko plačilo

plačilo po povzetju

plačilo s karticami

Paypal

Bitcoin

Enostaven prevzem naročenih izdelkov

Kupec se samostojno odloči o mestu prevzema kupljenega blaga. Dostavljeno je vedno na želeni naslov, ne glede na naslov kupca.

Nakup brez tveganja



Kupec lahko kupljeno blago v roku, ki je določen, vrne brez utemeljitev in vrnjena mu je kupnina v celoti.

Možnost nakupa za vsakogar

Nakup v spletni trgovini lahko opravijo ljudje, ki imajo onemogočen dostop do klasičnih trgovin, na primer invalidi, ljudje, ki so v bolnišnicah, zaporih in drugih ustanovah.

4.1.2 DEJAVNIKI, GLEDANI S STRANI PRODAJALCA

Prepoznavnost na trgu

V Sloveniji in izven meja veliko ljudi uporablja nakup prek spleta. S pomočjo spletne trgovine nas bodo spoznali kupci tako doma kot v tujini.

Prostor

Zakonodaja s področja storitev informacijske družbe ne predpisuje posebnih minimalnih pogojev za prostore, kjer se nahaja strojna oprema za opravljanje dejavnosti, in za samo opremo, ki se uporablja (informiran.si).

Zbiranje naročil

Naročila se zbirajo 24 ur na dan, vse dni v letu. Odprema naročenega blaga poteka enkrat dnevno, samo ob delavnikih.

Poenostavljeno poslovanje

Za delovanje spletne trgovine je potreben informacijski sistem z ustrezno programsko opremo. Delo v celoti lahko opravlja ena oseba, od tega, da pregleda naročila, zapakira naročeno blago in ga tudi odpremi. Prodajalec nima neposrednega stika s kupcem, zato tudi ni izpostavljen stresu.

Strokovno usposobljen kader ni potreben

Vsak izdelek, ki je na voljo v spletni trgovini, je slikovno predstavljen z vsemi tehničnimi podatki in navodili, zato delavec ne potrebuje strokovne izobrazbe.

Stalna prisotnost zaposlenih

Zbiranje naročil poteka samodejno prek interneta, zato stalna prisotnost zaposlenega ni potrebna, prav tako na morebitna vprašanja in informacije ni treba odgovoriti takoj.

Kraja blaga in denarja ni mogoča

Ker stranke nimajo neposrednega stika do izdelkov, ne more priti do kraje blaga. Če stranka pride po blago na sedež podjetja in plača z gotovino, nima nobenega stika ne z izdelki ne z blagajno, saj ga naročeno blago čaka zapakirano.

Varno poslovanje



Za vsak izdelek, ki ga pošljemo, dobimo plačilo, čeprav lahko sami naredimo napako (naš strošek je le poštnina).:

Pošljemo izdelek, ki je drugačen od naročenega.

Zaračunamo napačen izdelek.

4.2 POMEMBNI DEJAVNIKI ZA DELOVANJE KLASIČNE TRGOVINE

4.2.1 DEJAVNIKI S STRANI KUPCA

Dostop

Kupcu je pomemben čim hitrejši in lažji dostop do želenega izdelka. To pomeni, da ima na voljo več možnosti prevoza, od javnega prevoza, kolesa, motorja do avtomobila in da lahko le-te v bližini tudi parkira, da tako porabi čim manj časa in lahko več časa nameni nakupu.

Ogled izdelka v živo

Zelo pomembno je, da kupec izdelek, ki ga želi kupiti, lahko vidi v živo in ga preizkusi:

Oblačila pomeri in pogleda, kako mu pristojijo.

Preveri dejansko barvo izdelka, ker je na slikah barva večinoma drugačna od tiste v resnici.

Pri izbiri svetilnih teles lahko samo v živo vidimo, kako svetilka, žarnica ali reflektor svetijo in kakšna je barva svetlobe.

Strokovna pomoč

V današnjem času se marsikdo različnih opravil loti sam. Ker pa ni strokovno podkovan na določenih področjih, lahko v trgovini za nasvet vpraša prodajalca.

Velika izbira izdelkov

V trgovini je na voljo velika izbira različnih vrst izdelkov in več istih izdelkov različnih proizvajalcev.

Takojšen prevzem blaga

Kupec želeni izdelek dobi takoj, če ga ne dobi v eni trgovini, ga lahko v drugi.

4.2.2 DEJAVNIKI S STRANI PRODAJALCA

Velika ponudba blaga na enem mestu

Ko kupec namensko pride po določeno blago, opazi tudi kakšen drugi izdelek, ki bi ga lahko potreboval in ga kupi.

Strokovnost zaposlenih



Prodajalec kupcu podrobno predstavi želene izdelke, mu priporoča, kako naj jih uporablja in ga opozori na morebitne prednosti in pomanjkljivosti ter mu lahko ponudi soroden izdelek.

Zaupanje v prodajalca

Kupcu je zelo pomembno, kakšen pristop ima prodajalec do njega. Če je prodajalec prijazen, ustrežljiv in strokovno dobro podkovan, je kupec zadovoljen in se bo še vračal v trgovino, obenem pa jo bo tudi priporočil drugim.

Prepoznavnost na trgu

Z bogato in veliko izbiro blaga postane trgovina zanimiva za okolico, kjer je. Zaradi dobrega glasu prihajajo še drugi kupci in mreža kupcev se širi.

Predstavitev in uvedba novih izdelkov na tržišču

Vsak novi izdelek prinaša konkurenčno prednost in s tem veliko priložnost za večje prihodke trgovine.

Klasična trgovina je za prodajalca bolj tvegana kot spletna. Tveganje izvira iz naslova kraje denarja in odtujitve blaga brez plačila. Kljub uporabi videonadzora v trgovini in zunaj nje je možnost kraje denarja iz blagajne in odtujitev blaga brez plačila še vedno velika. Ko je trgovina zaprta, je možnost vloma velika, s tem pa tudi odtujitev blaga. Denarja v času, ko je zaprta trgovina, v blagajni ni, saj je shranjen v sefu. Taka dejanja predstavljajo trgovcu velik finančni strošek. Lahko pride tudi do kraje računalniške opreme, takrat je delo prodajalcev precej onemogočeno, posledično pa je to tudi velik strošek za nabavo novega. V spletni trgovini tega tveganja ni. Vse blago je plačano.

V klasični trgovini so delavci močno izpostavljeni različnim pritiskom kupcev. Kupci so zelo zahtevni, od prodajalcev zahtevajo znanje o vseh izdelkih, ki jih želijo kupiti. Kupci so zelo nestrpni, težko prenašajo, da morajo počakati, če ima prodajalec še stranko, ki mu vzame več časa, večkrat so grobi z besedami. V spletni trgovini to ni mogoče.

V klasični trgovini si kupci blago ogledajo v živo, ga lahko primejo, lahko tudi razstavijo (če je iz več delov). To pomeni, da mora imeti prodajalec veliko izbiro in zalogo blaga, prav tako mora imeti prodajalec več delavcev. To pomeni, da prodajalec opravlja delo z večjimi finančnimi sredstvi. V spletni trgovini zaloga ni potrebna. Dostava blaga je skoraj vedno dva do tri dni. To pomeni, da lahko operira prodajalec prek spleta z manjšimi finančnimi sredstvi.

V klasični trgovini je zelo pomemben kraj oziroma predel, kjer stoji stavba, v kateri je trgovina. Izbira prostora je zelo pomembna, večji je trgovinski center, boljši je kraj. Za klasično trgovino so zelo pomembni dostop potrošnikov, dostop za invalide in parkirni prostor. Prav tako je pomembno, da v samem prodajnem prostoru ni stopnic, praktično je nujno, da je omogočen dostop vsem ljudem, od staršev z otroškimi vozički, ljudi, ki imajo težave s hojo, do ljudi, ki uporabljajo invalidski voziček.



V spletni trgovini se s takimi zadevami nihče ne ukvarja, ker niso pomembne.

Zakonski predpisi, ki predpisujejo tehnične pogoje za klasično trgovino (gasilni aparati, smer evakuacije, zasilne svetilke), so zahtevni in obsežni. Za spletno trgovino je dovolj, da je računalnik v prostoru, ki pa je lahko stanovanjski prostor.

Obveščenost potrošnikov mora biti v klasični trgovini veliko večja kot v spletni trgovini. Poleg vseh reklamnih sporočil, ki so potrebna za spletno trgovino, so v klasični trgovini potrebni še drugi načini seznanjanja ljudi o prisotnosti in ponudbi na trgu (telefonski imenik, reklama na TV, reklama v časopisih, reklama na radiu, reklama na jumbo-plakatih itd.).

V klasični trgovini mora biti del prostora, ki je viden vsem ljudem iz zunanje strani, opremljen kot izložba. Spletna trgovina tega ne potrebuje. Tudi v tem primeru je za klasično trgovino potrebnih več finančnih sredstev kot za spletno.

Pri vseh navedenih dejavnikih je klasična trgovina manj ugodna od spletne. Predvsem je finančni vložek tisti, ki je zelo velik v vseh ozirih. Pri spletni trgovini je mogoče težava v tem, da nekateri ljudje ne želijo uporabljati kartic kot plačilno sredstvo in bi uporabljali samo gotovino.

Če imaš spletno trgovino, potrošniki ne morejo dobiti izbranih izdelkov takoj, vendar pa je to pri vseh spletnih trgovinah enako, potrošniki so s tem seznanjeni in večina s tem nima težav.

Uvedba spletne trgovine v poslovni proces omogoča večjo rentabilnost.

4.3 FINANČNA PRIMERJAVA

V klasični trgovini imamo zalogo blaga za 160.000,00 €. Pri popisu blaga enkrat na leto imamo za 3.200,00 € primanjkljaja (zaradi nezaračunanega blaga, zaradi ukradenega blaga, zaradi napak pri prevzemu blaga). Stalni stroški (zavarovanje, telefon, elektrika, voda, internetne storitve, varovanje, vzdrževanje informacijskega sistema …) znašajo mesečno 2.700,00 €.

Pri spletni trgovini bi bili stroški precej manjši. Ocenjeni stroški za postavitev spletne trgovine in pripadajočega informacijskega sistema so 2.500,00 € in so enkraten strošek, samo za zagon. Vsakomesečno se plačuje samo gostovanje 15,00 €. Drugih stroškov ni, saj bo poslovanje potekalo v istih prostorih, z istimi zaposlenimi in z isto zalogo, plačano pa bo vse, kar bomo v spletni trgovini prodali.



4.4 PRIMERJAVA KLASIČNE IN SPLETNE TRGOVINE

Tabela 5 prikazuje primerjavo kazalnikov s pripadajočimi dejavniki med klasično in spletno trgovino.

KAZALNIKI DEJAVNIKI KLASIČNA TRGOVINA

SPLETNA TRGOVINA

FINANCE

OBRATOVALNI STROŠKI Večji Manjši

STROŠKI ZAGONA Večji Manjši

MARKETING Večji Manjši

KADRI

ŠTEVILO ZAPOSLENIH Večje Manjše

STROKOVNA USPOSOBLJENOST

Pomembna Nepomembna

TRG PRISOTNOST NA TRGU Omejena Neomejena

TRGOVSKO BLAGO

KOLIČINA BLAGA Večja Manjša

VRSTA BLAGA Večja Manjša

VRAČILA BLAGA Redko Pogosto

CENA BLAGA Višje Nižje

IZBIRA BLAGA Večja Manjša

STROŠKI VRAČILA Nikoli Redko

PROSTOR POSLOVNI PROSTOR Pomemben Nepomemben

LOKACIJA Pomembna Nepomembna

POSLOVANJE

VARNO POSLOVANJE Manj Zelo

TVEGANJE Veliko Majhno

OBRATOVALNI ČAS Omejen Neomejen

KRAJA BLAGA IN DENARJA Pogosto Nikoli

MANKO Pogosto Nikoli

NAKUP

IZBIRA PLAČILA Velika Velika

UDOBNOST NAKUPA Manjša Večja

PREVZEM BLAGA Takoj Nekaj dni

OGLED IZDELKA V ŽIVO Mogoč Ni mogoč

MOŽNOST VRAČILA BLAGA Mogoča Nemogoča

Tabela 5: Primerjava med klasično in spletno trgovino



Ovrednotili smo kazalnike za klasično in spletno trgovino, pri čemer je ocena 5 najvišja in ocena 1 najnižja za posamezni kazalnik (tabela 6).

FIN

AN

CE

KAD

RI

TRG

TRG

OVSK

O B

LAG

O

PRO

STO

R

PO

SLO

VA

NJE

NAKU

P

OC

EN

A

KLASIČNA TRGOVINA

2 3 2 4 3 2 4 20/35

SPLETNA TRGOVINA

5 5 5 2 5 4 2 28/35

Tabela 6: Vrednotenje klasične in spletne trgovine

Iz zgoraj navedene tabele je razvidno, da je spletna trgovina bolj smiselna kot klasična trgovina. V spletni trgovini so potrebna manjša finančna sredstva, manjše število zaposlenih, strokovna usposobljenost delavcev ni pomembna, tveganje je majhno, lokacija tudi ni pomembna, obratovalni čas in prisotnost na trgu v tujini in doma sta neomejena. Poslovanje s spletno trgovino je zelo varno (ni manjka, ni kraje, vse je plačano takoj ali vnaprej). Slaba stran spletne trgovine je, da izdelka kupec ne more videti v živo, pogosta so vračila zaradi "neustreznih" izdelkov, s tem pa so povezani tudi stroški vračila, kar ima za posledico večje stroške. Kupovanje v spletni trgovini je zelo udobno, prihranek pri denarju je velik.



5 ZAKLJUČKI

5.1 OCENA UČINKOV

S pomočjo analize SWOT smo ugotovili, da je uvedba spletne trgovine bolj učinkovita, bolj uporabna in bolj dostopna širšemu krogu uporabnikov materialnih dobrin. Glede na hiter razvoj internetne in računalniške tehnologije je smiselno slediti temu trendu tudi v prihodnje. Ponudnikov različnih profilov na internetu je vedno več. Če želimo uresničevati zastavljene cilje, moramo biti na trgu prisotni čim bolj inovativno, predvsem pa pristopati pogumno in hitro z zanimivimi izdelki za potrošnike.

Z uvedbo spletne trgovine bomo dostopni uporabnikom spletnih aplikacij 24 ur na dan na domačem in tujem trgu. Uporaba le-teh se iz dneva v dan povečuje, k čemur je pripomogla različna ponudba možnih naprav, s katerimi je omogočen vpogled v informacije na vseh ponujenih področjih.

Ljudje so v današnjih časih navajeni poleg rednih vsakdanjih obveznosti (službene, šolske) uresničevati še hobije v prostem času, zato raje uporabijo spletne trgovine kot klasične, saj jim za obisk klasične trgovine zmanjka časa, saj je odpiralni čas klasične trgovine omejen. V večini primerov ljudje opravijo nakupe oziroma uporabijo storitve ponudnikov prek spleta, razen tistih, kjer to ni mogoče (frizerji, zdravniki, čevljarji, maserji ipd.)

Za kupce je nakup prek spleta enostaven, saj od doma na računalniku oziroma drugih napravah vidijo za njih potrebno blago pri različnih trgovcih. Prihranek časa je zelo velik. Naročeno blago ne glede na velikost in težo dobijo na naslov, ki so ga napisali (ni jim treba iskati prevoznika). Torej je dostava možna na želeni naslov.

Nakupi so brez tveganja, saj vsak izdelek lahko vrnejo in dobijo vrnjeno kupnino.

Plačilo kupljenih izdelkov je mogoče na več načinov, v prednosti je plačilo s kreditnimi karticami.

Iz vseh navedenih učinkov je razvidno, da je uvedba spletne trgovine v naš poslovni proces smiselna, kajti:

s tem bi optimizirali svoje stroške,

svojim obstoječim kupcem iz oddaljenih krajev bi omogočili možnost nakupa iz njihovega doma in jim s tem prihranili čas in denar,

svoje poslovanje bi iz Ljubljane in okolice razširili na celotno ozemlje Slovenije ter

dosegli bi večjo prepoznavnost doma in na tujem.

Uvedba spletne trgovine je za naše podjetje primerna, ker smo že prisotni na spletu, imamo kakovostno in urejeno spletno stran, spletna trgovina bo samo nadgradnja že obstoječe spletne strani. Imamo določen krog kupcev, tudi potencialnih kupcev, ki pa jih pri nakupu ovira razdalja do naše trgovine. Ponudili bomo izdelke za splošno potrošnjo, kar pomeni, da so izdelki namenjeni vsakemu gospodinjstvu in vsakemu poslovnemu prostoru. Pri uporabi teh izdelkov je



prihranek denarja velik, čeprav je izdatek za njegov nakup malo večji. Glede na razpoložljiva sredstva je uvedba spletne trgovine v naš poslovni proces primerna.

Izbor prodajnega asortimaja je najpomembnejši element pri odločanju o primernosti uvedbe spletne trgovine.

V začetnem obdobju prodaje prek spleta bomo uporabili obstoječ delovni kader, s tem bomo pokrili stroške zagona te aplikacije.

Ocenili smo, da se bo prodaja v prvem letu uvedbe spletne trgovine v naš poslovni proces povečala za 30 odstotkov.

5.2 POGOJI ZA UVEDBO

Za uvedbo spletne trgovine v svoj poslovni proces moramo imeti:

rezervirana in zagotovljena finančna sredstva za nakup računalnikov, operacijskega sistema, informacijskega sistema, nakup programa spletne trgovine, nakup programov za zaščito našega informacijskega sistema;

omogočen dostop do hitrega interneta;

optimizacijo spletne strani, kar pomeni, da se na spletnem iskalniku (najdi.si, google, yahoo, bing ipd.) pojavi naše ime na prvih mestih;

kakovostno izdelano spletno stran;

spletno oglaševanje: plačani oglasi, ki se pojavijo takoj, ko odtipkaš ključno besedo iskanega izdelka na spletni iskalnik;

računalnike z veliko zmogljivostjo (velika količina podatkov);

usposobljenega delavca za delo s spletno trgovino. Delavec bo spremljal dogajanje v naši spletni trgovini, pregledoval naročila, naročene izdelke zapakiral in opremil pošiljko z ustreznimi podatki in to pošiljko oddal izbranemu dostavljavcu. Dostavljavec bo na naveden naslov dostavil zapakirano blago. Delavec bo pregledoval vrnjeno blago in z dokumenti uredil vračilo kupnine kupcu, ki je blago vrnil.

Glede na dodano spletno trgovino v naš poslovni proces bo treba urediti oziroma povezati obstoječi informacijski sistem z novim. Omogočeno mora biti samodejno evidentiranje vseh dogodkov v zvezi z blagom (povečevanje zaloge in zmanjševanje le-te).

5.3 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

Po ugotovljenih dejanskih rezultatih bomo razširili ponudbo blaga v spletni trgovini. Obogatili bomo asortima izdelkov. Spremljali bomo potek dogajanja in ponujanja novih izdelkov, predvsem na tujih trgih. Skušali bomo z novimi izdelki s tujih trgov čim prej seznaniti potrošnike na domačem trgu in jim ponuditi možnost nakupa prek spletne trgovine. Vodilo za širitev asortimaja je zagotovo velik odziv potrošnikov z nakupi blaga v naši spletni trgovini. Z razširitvijo oziroma povečanim obsegom ponujenega blaga bomo potrebovali nove delavce, kar pomeni, da bomo odpirali nova delovna mesta. Glede na povečano prodajo in plačilo vsega prodanega blaga bomo povečali promet in posledično dobiček v podjetju. Naše podjetje bo utrdilo svoj položaj na prodajnem in finančnem področju, to pa je moto vsakega podjetnika in delodajalca.



5.4 SEZNANITEV LASTNIKA PODJETJA Z UGOTOVITVAMI

Lastnika družbe WATT ELEKTRO D. O. O. smo seznanili z ugotovitvijo primerjave med dejavniki klasične in spletne trgovine. Predlagali smo jima vključitev spletne trgovine v poslovni proces. Izdelki, ki bi se v začetni fazi prodajali v spletni trgovini, bi bili izključno iz LED-programa.

Glede na obstoječe kapacitete zaposlenih, glede na vpeljane prodaje različnih izdelkov elektrotehničnega blaga, glede na dobro poznavanje dobaviteljev in že sodelovanje z njimi pri nabavah blaga iz vrst LED-programa bo za zagon spletne trgovine potrebnih zelo malo finančnih izdatkov. Največji izdatek predstavlja posodobljen informacijski sistem z uvedbo spletne trgovine, za vse drugo pa velja že obstoječe stanje. Opozorili smo ju na povečanje prodaje za 30 % v kratkem času. Ker ni treba zaposliti novih delavcev, jih ni treba dodatno izobraževati, ni potrebnih dodatnih prostorov, dodatne opreme tudi ne, tudi stroški energije, stroški za ogrevanje, stroški telekomunikacijskih storitev bodo ostali približno enaki, je končna ugotovitev, da se bo dobiček povečal. To pa je moto vsakega podjetnika. Vložek v posodobljen informacijski sistem se bo povrnil zelo hitro.

Glede na našo predstavitev in vizijo v nadaljevanju uspešnega poslovanja družbe sta imela nekaj vprašanj glede tveganja. Moj odgovor, da tveganja skoraj ni, oziroma je minimalen, temelji na dobro podprtem informacijskem sistemu z maksimalno zaščito, ki obstaja, prav tako s shranjevanjem vseh podatkov. Tveganje zaradi vračil izdelkov je morda malo večje, zato bo treba uporabljati kakovostno embalažo, da ne bo mogoče poškodovati izdelkov na poti. V vsak paket bo treba dodati pisna navodila v zvezi s postopkom vračanja blaga, da se bomo zavarovali pred vračilom denarja za poškodovane oziroma uničene izdelke. Treba bo izdelati strategijo glede vračila kupnine. Kupnina se bo vračala v primeru, da izdelek ne deluje, saj bo vse drugo (tehnični podatki) dobro videno pri predstavitvi izdelkov na spletni strani. Na voljo bomo imeli tudi brezplačno telefonsko številko za pomoč uporabnikom pri nakupu na naši spletni strani, ravno zaradi tega, da bomo tveganje o napačnem nakupu močno zmanjšali.

Rezultati prodaje po spletu bodo najboljši kazalnik o pravilni odločitvi.

Po naši predstavitvi in razlagi o delovanju spletne trgovine sta se s ponujeno možnostjo za uvedbo spletne trgovine v poslovni proces strinjala, saj sta kar nekaj let iskala možnosti za povečanje prodaje, na katero je močno vplivala gospodarska kriza. Sledenje svetovnemu trendu razvoja tehnologije na področju varčevanja pri porabi energije, pri zmanjševanju toplogrednih plinov, pri onesnaževanju ozračja in ozonski luknji je velika priložnost, da se stabilnost in prisotnost naše trgovine obdržita tudi v prihodnje. Na trg bo prišlo vedno več takih izdelkov, mi pa bomo tisti, ki bomo take izdelke ponujali tako v klasični kot tudi spletni trgovini. Postopoma bomo v spletni trgovini ponujali vedno več izdelkov, s tem pa utrdili svoj položaj na trgu v domovini in tujini.

Odločitev, da se izdela in uvede spletna trgovina v naš poslovni proces, je dozorela, saj so bili argumenti za uvedbo zelo smiselni. Cilj vsakega podjetnika in delodajalca je imeti stabilno in uspešno prisotnost svojega podjetja na trgu. Z majhnim vložkom doseči več, je cilj vsakega podjetnika.



Pričakovana izdelava spletne trgovine bi morala biti dokončana do konca septembra, da bi prodaja na njej oživela v novembru.



LITERATURA IN VIRI

Bizilj, A. (2013). Spletna prodaja v Sloveniji narašča. Pridobljeno 19. 6. 2016 na http://data.si/blog/2013/11/26/spletna-prodaja-v-sloveniji/.

Diggital. (2016). Kaj je informacijska arhitektura? Pridobljeno 14. 6. 2016 ns http://diggital.si/products/item/30-informacijska-arhitektura.

Djurdjič, V. (2013). Prihodnost maloprodaje. MonitorPro. Pridobljeno 8. 2. 2016 na

http://www.monitorpro.si/152201/trendi/prihodnost-maloprodaje/. Informiran.si. Hitri pravni e-priročnik. Pridobljeno 15. 5. 2016 na

http://www.informiran.si/doc/Vsebina/pravni%20prirocnik%20za%20e-trgovino.pdf.

Jovanova, A. (2011). Do strategije podjetja s SWOT analizo. Pridobljeno 11. 1. 2016 na http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/do-strategije-podjetja-s-swot-analizo.

Kaltenekar, M. (2006). Oblikovanje spletnih strani: HTML, CSS in JavaScript. Ljubljana: Založba Pasadena.

Korelc, M. (2012). Informacijska arhitektura spletne strani. Pridobljeno 14. 6. 2016 na http://manca-korelc.blogspot.si/2012/12/informacijska-arhitektura-spletne-strani.html.

Kos, B. (2007). Benchmarking. Pridobljeno 19. 6. 2016 na http://www.blazkos.com/benchmarking.php.

Kos, B. (2010). SWOT analiza. Pridobljeno 30. 1. 2016 na http://www.blazkos.com/?s=swot+analiza&x=0&y=0.

Kotler, P. (1998). Marketing management-trženjsko upravljanje analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Leibfried, K. in Mcnair C. (1992). Benchmarking: A tool for continuous improvement. Michigan: Omneo.

Ošlovnik, H. E-delovni učbenik. Pridobljeno 23. 5. 2016 na http://student.pfmb.uni-mb.si/~hoslovnik/index.html.

Petrič, N. (2015). Spletna trgovina za Slovenijo v številkah. Pridobljeno 19. 6. 2016 iz http://data.si/blog/2015/12/22/spletna-trgovina-v-sloveniji-v-stevilkah/.

Python. Pridobljeno 23. 5. 2016 na https://www.python.org/. Potočnik, V. (2001). Trženje v trgovini. Ljubljana: GV založba. Retelj, M. (2007). Benchmarking kot orodje za izboljševanje poslovnih rezultatov

in poslovnih procesov v slovenskih bolnišnicah. Pridobljeno 19. 6. 2016 na http://temena.famnit.upr.si/files/files/Retelj.pdf.

Slovar Slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno 31. 1. 2016 na http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=dejavnik

Spendolini, M. (1992). The benchmarking book. New York: Amacom. Štrancar, M. (2001). Nakupovanje v internetu. Izola: Desk. Štrancar, M. in Klemen, S. (2005). PHP in MySQL. Ljubljana: Založba Pasadena. Toplišek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis. Vurušič, R. in Vurušič,P. (2006). Internetni kažipoti. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije. Zgodovina spletnih trgovin. Pridobljeno 31. 1. 2016 na

http://www.ris.org/db/26/7875/.../.

http://temena.famnit.upr.si/files/files/Retelj.pdf



KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska shema podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. (WATT ELEKTRO D.O.O., 2016) ................................................................................. 2 Slika 2: Prikaz povezave računalnikov z internetom (Vurušič, 2006: 7) .............. 4 Slika 3: Namen in pogostost uporabe interneta: nakupovanje prek spleta v Sloveniji (MOSS, 2009–2012) ................................................................. 7 Slika 4: Proces benchmarkinga (Evans, 2015) ........................................... 17 Slika 5: Graf prodaje podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. v obdobju od leta 2005 do leta 2015 (WATT ELEKTRO D. O. O., 2016) .............................................. 19 Slika 6: Graf prodaje LED-izdelkov v podjetju WATT ELEKTRO D. O. O. v obdobju od leta 2008 do leta 2015 (WATT ELEKTRO D. O. O., 2016) ........................... 20 Slika 7: Slika spletne strani podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. (WATT ELEKTRO, 2014) ........................................................................................... 21 Slika 8: Žični diagram osnovne strani ..................................................... 23 Slika 9: Žični diagram podstrani trgovina ................................................ 24 Slika 10: Žični diagram podstrani katalogi ............................................... 25 Slika 11: Žični diagram podstrani spletna trgovina ..................................... 26 Slika 12: Žični diagram podstrani novice ................................................. 27 Slika 13: Slika osnutka spletne trgovine podjetja WATT ELEKTRO D. O. O. (WATT ELEKTRO D. O. O., 2016) ................................................................... 31

KAZALO TABEL

Tabela 1: Priložnosti in koristi udeleženih v spletni trgovini (Toplišek, 1998: 16) .. 5 Tabela 2: Razvoj poslovanja trgovskih podjetij na drobno (Potočnik, 2001: 48) ... 14 Tabela 3: Analiza SWOT za klasično trgovino ............................................ 33 Tabela 4: Analiza SWOT za spletno trgovino ............................................. 34 Tabela 5: Primerjava med klasično in spletno trgovino ................................ 40 Tabela 6: Vrednotenje klasične in spletne trgovine .................................... 41

KRATICE IN AKRONIMI ASP Active Server Pages: spletni skriptni vmesnik CSS Cascading Style Sheets: kaskadne stilske podloge IKT Informacijsko-komunikacijska tehnologija IIS Internet Information Services: razširljiv spletni strežnik LED Light-emitting diode: svetleča dioda MySQL My structured Query language: sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami PHP PHP: Hypertext Preprocessor: odprtokodni programski jezik SEO Search Engine Optimization: optimizacija spletnih strani SQL Structured Query Language: strukturni povpraševalni jezik SSL Secure Sockets Layer: kriptografski protokol SWOT Strengths, weaknesses, opportunities, threats: strateška analiza

Documents

PRIMERJAVA DEJAVNIKOV USPEHA SPLETNE IN KLASIČNE …