PRILOGA ZA UČITELJE

maj 2007

Revija za mlade raziskovalce in pustolovcewww.junior.siwww.nationalgeographic.com/ngkidse-poπta: junior@rokus.com

Revijo izdaja in zalaga Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., po licenci ameriπke revije National Geographic Kids.

Za Zaloæbo Rokus Klett: Rok Kvaternik, direktore-poπta: rokus@rokus.com

V. d. glavne urednice izdaj NG Junior:Carmen LaπiË, carmen@rokus.com

Urednica Priloge: Maja OmladiË, maja@rokus.com

Direktor produkcije: Klemen Fedran, klemen@rokus.com

Oblikovalska realizacija: Danilo FrleæLektoriranje: Darka Tepina Podgorπek, Jan Grabner

NGJ Priloga za uËiteljeSestavljalke:Slavka CrljenAndreja GeržinaDiana VukËeviË

Strokovni pregled:Dr. Maja Umek (druæboslovje)Dr. Darja Dimec Skribe (naravoslovje)

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus-klett.si

Copyright 2007 National Geographic Society, za Slovenijo Zaloæba Rokus Klett. Vse pravice pridræane!

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki .

Prilogo si lahko sami naložite s spletne strani www.junior.si .

Strupena bitja 2—7Vodni tobogani 8—10Zelene vampirke 11—13Novo osončje 14—17

Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.

Spoštovane učiteljice in spoštovani učitelji!Ob toplem vremenu in lepih dnevih se zazdi, da samo še malo manjka pa bo

za nami še eno šolsko leto. Čeprav se zdi konec blizu, pa sta tu še maj in junij, ki sta po izkušnjah učencev, učiteljev in vseh, ki pravzaprav delajo v šolstvu, ena najbolj intenzivnih mesecev v letu.

Tudi Junior se bliža različnim vrhuncem; na tekmovanje v kvizu NGJ Bistroum se je prijavilo skoraj 1600 juniorjev in prav za njih sta organizirana dva od vrhuncev tega meseca — šolsko in finalno tekmovanje. Odvila se bosta 10. oziroma 26. maja. Kmalu pa sledijo tudi nadaljevanja Kviza NGJ.

Želim vas obvestiti, da bomo tudi letos izdali posebno poletno številko revije NG Junior. Glavna tema dvojne številke bodo domači ljubljenci. Obljubljamo, da bo zanimiva, in upamo, da boste tudi na podlagi te posebne številke lahko zasnovali katero od zanimivih šolskih ur.

Upam, da ste se v teh mini počitnicah odpočili, in želim vam, da bi bil maj ne samo cvetoč pač pa tudi čim bolj uspešen mesec!

Carmen LašičV. d. glavne urednice izdaj NG Junior

KAZALO

4., 5., 6., 7. in 8. razredNaravoslovje in tehnikaNaravoslovjeBiologijaSlovenščinaLikovno ustvarjanjeMatematika

Namen:■ Učenci spoznajo nekatere živali, ki tvorijo strup za plenjenje

in obrambo ter njihove življenjske prostore.■ Znajo sestaviti različne prehranjevalne verige.■ Spoznajo nekaj strupenih živali, ki živijo v Sloveniji.

Povzetek članka:■ Poznamo strupene in nestrupene živali. Strupi pomagajo

preživeti nekaterim živalim. Tako lahko živali z njim uplenijo plen ali pa se branijo plenilcev.

■ Po močnem strupu slovijo črne vdove iz Amerike, ki pletejo močne mreže. Ko se žuželka zaplete v mrežo, jo pajek pokon-ča s strupom. Ta zmehča trši del telesa plena, da ga pajek lažje izsesa. Živali lasten strup ne škoduje.

■ Tudi kača trepalničarka ima v ustih skrite strupnike. To so zobje, ki so povezani s strupnima žlezama. Trepalničarka se hrani s pticami, podganami, žabami, kuščarji in drugimi manj-šimi živalmi.

■ Tudi v morju žive strupena bitja. Med njimi sta tudi morska osa in modroobročkasta hobotnica. Obe uporabljata strup za plenjenje hrane. Morska osa ima na lovkah priseske, s katerimi plen opeče. Tudi ribji veščec in morski bič upora-bljata strup, ki ga imata v bodicah. Zadržujeta se blizu mor-skega dna. Plenilci ju zaradi varovalne barve težko opazijo.

■ Nekatera strupena bitja so zelo opazna. V pragozdovih živijo žabe, ki so kričeče svarilne barve. Z njimi druge živali opozar-jajo na strupenost. Nevarne strupe imajo v strupnih žlezah v koži. Ljudstva Južne Amerike si s tem strupom pomagajo pri lovu.

■ Strupene živali napadejo ljudi le, ko se počutijo ogrožene. ■ Živalski strup bo morda zaradi značilnega delovanja na živčni

sistem lahko kdaj pomagal ljudem. Znanstveniki namreč razi-skujejo, kako bi strupe pretvorili v zdravila.

Namigi:■ Učitelj zastavi vprašanje, koga je že pičila čebela ali osa.

Po odgovorih učencev vodi razgovor o tem, zakaj imajo živali strup.

■ Pokaže veliko fotografijo tropske žabe. Na kaj opozarja živa barva?

■ Naroči, naj si dobro ogledajo fotografije v članku Strupena bitja in povedo svoja razmišljanja o videzu teh živali.

■ Učitelj vpraša učence, kaj bi naredili, če bi jih ugriznila stru-pena kača. Pogovarjajo se o strupenih živalih.

Literatura: Sket, Boris in drugi (2003): Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.Johnson, Jinny (2006): 500 zanimivosti, ki jih lahko izveš o živa-lih. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.Pečenko, Nikolaj (1997): Naš ZOO: vodnik po ljubljanskem žival-skem vrtu. Ljubljana: Pasadena.Colvin, Leslie (1992): Šolska enciklopedija. Živi svet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.Hönigsfeld Adamič, Marjana (2003 in druge izdaje): Velika ilu-strirana otroška enciklopedija. Ljubljana: Mladinska knjiga.Maynard, Christopher (1997): Zanimivosti o živalih. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Spletne strani:www.exotic-animals.orgwww.zoo-ljubljana.siwww.kemija.netwww.sl.wikipedia.org

2

DIGITAL VISION

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 1 Strupena bitja

RAZUMEVANJE PREBRANEGA

Preberi članek Strupena bitja (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 14 do 18). Spodaj napisane povedi dopolni s podrobnejšimi podatki.

Nekatere živali si pri preživetju pomagajo s strupom.

Črne vdove pletejo močne mreže.

Kača trepalničarka ima smrtonosne strupnike.

Morska osa pleni s strupom.

Morski bič ima bodice.

Svarilne barve žab opozarjajo druge živali na strupenost.

V članku Strupena bitja (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 14 do 18) poišči imena živali in jih razvrsti glede na njihov življenjski prostor.

KOPNO VODA

RAZVRŠČANJE

3

�

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 2 Strupena bitja

ISKANJE PODATKOV IN RAZVRŠČANJE

Tudi v Sloveniji živijo živali, ki uporabljajo strup za plenjenje ali za obrambo. Katera so to? Pomagaj si z dodatno literaturo in s svetovni spletom ter najdene strupene živali razvrsti v spodnjo razpredelnico.

PAJKOVCI ŽUŽELKE PLAZILCI DRUGO

Odgovori na spodnja vprašanja. Podatke poišči v članku Strupena bitja (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 14 do 18), v poučni literaturi ali vprašaj odrasle.

Zakaj imajo nekatere živali strup?

Kje nastaja strup pri kačah?

Kakšen je pomen kač v naravi?

Kako ravnaš, če te ugrizne strupena kača?

V članku Strupena bitja (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 14 do 18) sta omenjeni varovalna in svarilna barva. Obe varujeta živali pred plenilci. Tudi v Sloveniji živi veliko živali, ki imajo varovalno barvo, in veliko živali s svarilno barvo. Ustrezno poveži posamezno žival z njenim načinom varovanja.

VAROVALNA BARVA

SVARILNA BARVA

ZELENA KOBILICAMOČERADRJAVA ŽABASRNAGORSKI URHPOZIDNA KUŠČARICAČEBELACVETNI PAJEK

DIGITAL VISION

�

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 3 Strupena bitja

NAPOVEDOVANJE IN ISKANJE PODATKOV

V razpredelnico najprej zapiši svoje mnenje, šele nato poišči podatke na spletnih straneh. Za pomoč prosi odrasle.

Koliko ljudi je zaradi ugriza kače umrlo v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih?

KAJ MISLIM? KAJ SEM IZVEDEL/-A?

Strupene živali imajo velikokrat tudi svarilno barvo. Izmisli si vzorec na koži za kačo, ki bi po tvojem mnenju najbolje opozarjal na strupenost.

V članku Strupena bitja (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 14 do 18) je opisano, na kakšne načine plenijo živali in katere živali so njihov plen. Iz spodaj naštetih organizmov poskusi sestaviti čim več prehranjevalnih verig in ne pozabi, da je v prehranjevalni verigi prvi člen vedno rastlina.

ALGA MUHA LIST DREVESAMIŠ ŽABA KOBILICATRAVA METULJ RIBARASTLINA TREPALNIČARKA KUŠČARČRNA VDOVA PŠENICA MORSKA OSA

Prehranjevalna veriga 1:

Prehranjevalna veriga 2:

Prehranjevalna veriga 3:

Prehranjevalna veriga �:

Prehranjevalna veriga �:

Koliko členov ima tvoja najdaljša veriga?

LIKOVNO USTVARJANJE

UREJANJE

6

IME IN PRIIMEK:Strupena bitjaDELOVNI LIST 4

ISKANJE PODATKOV

Trepalničarka je strupena kača. Ali poznaš kakšno strupeno kačo, ki živi pri nas? Ali vse kače ubijejo svoj plen s strupom? Pomagaj si z dodatno literaturo in izpolni tabelo.

VRSTA KAČE STRUPENA/NESTRUPENA KAKO UBIJE PLEN

Navadni gož

Modras

Gad

Kobranka

Belouška

Kače se med seboj razlikujejo po mnogih značilnostih. Najlažje jih ločimo po barvnem vzorcu in dolžini telesa. Pri vsaki kači imaš navedeno njeno dolžino, ti pa jo vriši v mrežo.

Primer: SMOKULJA — 70 cm10 cm

20 cm

30 cm

�0 cm

�0 cm

60 cm

70 cm

80 cm

90 cm

100 cm

110 cm

120 cm

130 cm

1�0 cm

1�0 cm

160 cm

170cm

180 cm

190 cm

200 cm

210cm

220cm

230cm

MODRAS — 80 cm

10 cm

20 cm

30 cm

�0 cm

�0 cm

60 cm

70 cm

80 cm

90 cm

100 cm

110 cm

120 cm

130 cm

1�0 cm

1�0 cm

160 cm

170cm

180 cm

190 cm

200 cm

210cm

220cm

230cm

GOŽ — 22� cm10 cm

20 cm

30 cm

�0 cm

�0 cm

60 cm

70 cm

80 cm

90 cm

100 cm

110 cm

120 cm

130 cm

1�0 cm

1�0 cm

160 cm

170cm

180 cm

190 cm

200 cm

210cm

220cm

230cm

GAD — 70 cm10 cm

20 cm

30 cm

�0 cm

�0 cm

60 cm

70 cm

80 cm

90 cm

100 cm

110 cm

120 cm

130 cm

1�0 cm

1�0 cm

160 cm

170cm

180 cm

190 cm

200 cm

210cm

220cm

230cm

BELOUŠKA — 200 cm10 cm

20 cm

30 cm

�0 cm

�0 cm

60 cm

70 cm

80 cm

90 cm

100 cm

110 cm

120 cm

130 cm

1�0 cm

1�0 cm

160 cm

170cm

180 cm

190 cm

200 cm

210cm

220cm

230cm

ČRNICA — 160 cm10 cm

20 cm

30 cm

�0 cm

�0 cm

60 cm

70 cm

80 cm

90 cm

100 cm

110 cm

120 cm

130 cm

1�0 cm

1�0 cm

160 cm

170cm

180 cm

190 cm

200 cm

210cm

220cm

230cm

DELO S PODATKI

7

IME IN PRIIMEK:Strupena bitjaDELOVNI LIST 5

ISKANJE PODATKOV

Ko si prebral/-a Strupena bitja (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 14 do 18), si se seznanil/-a z načinom prehranjevanja črne vdove. Ali veš, zakaj ima tako ime? Ker samica samca takoj po parjenju ubije in poje. Kako ji to uspe? V dodatni literaturi poišči sliko črne vdove in jo nariši. Nariši tudi njene-ga samca in takoj boš dobil odgovor na vprašanje.

Predstavljaj si, da raziskuješ pragozd. Naletiš na povsem neznano žabo (pajka, kačo …). Napiši, kaj se zgodi.

PRIPRAVA NA KVIZ NGJ

Odgovori na vprašanja:l Zakaj pogine žival, ki jo ugrizne

trepalničarka?l Kako opozarjajo na strupenost žabe

iz tropskega gozda? l Naštej tri strupene živali, ki živijo

v Sloveniji.l Proti čemu se moraš cepiti, če te ugrizne

neznan pes?

Drži ali ne drži?l Črni vdovi lasten strup ne škoduje.l Kače ne morejo zaznati toplote drugih živali.l Modroobročkaste hobotnice s strupom plenijo

rake.l Tropske žabe dobijo strup tako, da jedo mravlje

in druga strupena bitja.

LITERARNO USTVARJANJE

8

4., 5., 6., 7. in 8. razredDružbaNaravoslovje in tehnikaGeografija

Namen:■ Učenci spoznajo moč vode oziroma drugih naravnih pojavov.■ Seznanijo se z nekaterimi značilnosti pokrajin v Sloveniji.

Povzetek članka:■ Soteskanje je spust po poti, ki jo je reka izdolbla v stoletjih.

Je mešanica jamarstva, alpinizma, ekologije, geologije in meteorologije. Soteskanje ali canyoning — kot temu pravijo v angleškem jeziku — je raziskovanje še neodkritih vodnih lepot.

■ Za nastanek soteske sta najpomembnejša vodnatost in str-mec potoka. To pomeni, da ima potok dovolj vode in da se na svoji poti spusti tako nizko, da je voda dovolj deroča.

■ Voda teče čez skalnato podlago in se vanjo vrezuje; najgloblji kanjoni so globoki več kot 2000 metrov.

■ Soteskanje je sestavljeno iz plavanja, skakanja v tolmune in plezanja po vrveh, zato potrebujemo obleko in čevlje iz neoprena, čelado in rešilni jopič.

MAT

JAÆ

KA»

I»N

IK

VODNI TOBOGANI

Namig:■ Učiteljica izreče besedo canyoning in vpraša učence, kaj je to.

Iščejo slovenski izraz.

Literatura: Korun, Borut (1987): Reke, soteske, brzice. Ljubljana: Prešernova družba.Slovar slovenskega knjižnega jezika (2002 in druge izdaje). Lju-bljana: DZS.

Pripomoček:Zemljevid Slovenije

Spletne strani:www.znorc.comwww.bohinj.si

NARAVNI

9

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 1 Naravni vodni tobogani

RAZUMEVANJE PREBRANEGA

Preberi članek Naravni vodni tobogani (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 22 do 24) in ugoto-vi, ali so spodnje trditve napačne ali pravilne.

Soteskanju v angleškem jeziku pravimo canyoning. DA NE Sotesko je v zemljo vrezal peklenšček. DA NEV Sloveniji imamo najgloblja korita in soteske na reki Pivki. DA NEZa soteskanje potrebuješ smučarske čevlje in rokavice. DA NEEden najlepših izletov in soteskanj je po reki Mostnici. DA NE

Preberi članek Naravni vodni tobogani (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 22 do 24) ter pod-črtaj reke in kraje, kjer v Sloveniji organizirajo soteskanje. Podčrtane kraje in reke poišči na zemljevi-du Slovenije in jih označi na nemi karti. Ne pozabi na legendo!

Preberi članek Naravni vodni tobogani (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 22 do 24). Kaj misliš? Soteskanje da ali ne? Svoje utemeljitve napiši v tabelo.

SOTESKANJE DA SOTESKANJE NE

DELO Z ZEMLJEVIDOM

IZRAŽANJE MNENJ

10

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 2 Naravni vodni tobogani

ISKANJE PODATKOV

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, na spletu in v leksikonih poišči in zapiši razlago spodnjih besed.

SOTESKA:

KANJON:

GEOLOG:

TOLMUN:

SLAP:

POTOK:

EKOLOG:

JAMAR:

Nariši sebe, pripravljenega za soteskanje.LIKOVNO USTVARJANJE

PRIPRAVA NA KVIZ NGJ

Odgovori na vprašanja:l Kaj je soteskanje?l Kako globoki so največji kanjoni na svetu?l Naštej tri dele opreme, ki je potrebna za

soteskanje.l V kateri naravni enoti Slovenije je največ

vodotokov, primernih za soteskanje?

Drži ali ne drži?l Glavni namen soteskanja je raziskovanje narave.l Pri soteskanju si lahko zlomimo nogo.l Nekaj kanjonov, primernih za soteskanje,

je ustvarila tudi slovenska reka Sava.l Soteske lahko izdolbejo samo velike reke.l Vse soteske imajo brzice, slapove, tolmune in so

primerne za soteskanje.

11

ZELENE VAMPIRKE4., 5., 6., 7. in 8. razredNaravoslovje in tehnikaNaravoslovjeBiologija

Namen:■ Učenci razumejo, kaj je značilno za zajedavske rastline in kako

črpajo hranilne snovi za svojo rast.

Povzetek članka:■ Zelene rastline v svojih listih s pomočjo sončne energije izde-

lujejo organske snovi iz vode in ogljikovega dioksida. To je fotosinteza. Nekatere rastline pa do hranilnih snovi pridejo tako, da jih dobijo iz drugih rastlin, ki jim pravimo gostiteljice. Rastline, ki “zajedajo”, so zajedavske rastline.

■ Omela je polzajedavka, saj iz dreves črpa le vodo z minerali, organske snovi pa si naredi sama, saj ima zelene liste. Bela omela zajeda sadno drevje in druge listavce, jelova omela pa raste na iglavcih.

■ Raflezija je tropska rastlina, ki v celoti živi v notranjosti olesenelega stebla vinike. Nima niti stebla niti listov. Dokler ne zacveti, je popolnoma skrita. Njen cvet ima vonj po gnilem mesu.

■ Predenico lahko najdeš na travniku. S tankim steblom brez listov se ovija okoli travniških rastlin. Določene dele travnika lahko celo popolnoma preraste, tako da so videti, kot bi jih kdo zamotal s tanko vrvico.

Namig:■ Učitelj vpraša učence, na kaj pomislijo, ko slišijo besedno

zvezo Zelene vampirke? Zbere njihove odgovore za nadaljnji pogovor.

Literatura: Praprotnik, Nada (2002): Rastline. Tržič: Učila International.

Spletne strani:www.rastline.comwww.vrtnar.com

TOMI TRILAR

12

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 1 Zelene vampirke

ISKANJE PODATKOV

Rastline, ki jim pravimo cvetnice, imajo razvite vse rastlinske organe: korenine, steblo, liste in cvet.

Nariši takšno rastlino in na sliki označi vse štiri dele.

Vsak del ima pri rastlini svoj pomen. Napiši kakšen!

KORENINA:

STEBLO:

LIST:

CVET:

V članku Zelene vampirke (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 28 do 29) je omenjen proces fotosinteze.

Katere snovi rastlina potrebuje za ta proces?

Katere snovi pri tem procesu nastanejo?

Fotosinteza poteka ob navzočnosti sončne energije. Kaj rastlinam omogoča sprejem sončne energije?

V katerem rastlinskem delu poteka fotosinteza?

Utemelji, zakaj je omela polzajedavka, predenica pa zajedavka.

OMELA je polzajedavka, ker

PREDENICA je zajedavka, ker

Kaj misliš, ali je bršljan zajedavec? Preveri v literaturi in na svetovnem spletu.Bršljan ima dve vrsti korenin. Utemelji njihov pomen.

Oprijemalne korenine:

Srkalne korenine:

RAZUMEVANJE PREBRANEGA

13

IME IN PRIIMEK:Zelene vampirke DELOVNI LIST 2

ISKANJE PODATKOV IN PRIREJANJE

Fotosinteza je kemična reakcija, ki poteka v zelenih rastlinah. Rastline si s tem procesom proizvede-jo hrano. Zato jih imenujemo proizvajalci. Živali in ljudje pa si hrane ne moremo proizvajati v našem telesu, zato jo moramo pojesti. Mi smo potrošniki. V naravi so tudi razkrojevalci, ki organske snovi pretvorijo v anorganske.

Organizme v levem stolpcu uvrsti med proizvajalce (A), rastlinojedce (B), mesojedce (C) in razkroje-valce (D). Na črte vpiši pripadajoče črke.

___ čuk

___ gosenica

___ bukev

___ mahovi

___ bakterije

___ ris

___ glive

___ veverica

___ volk

___ človek

A — proizvajalci

B — rastlinojedci

C — mesojedci

D — razkrojevalci

V članku Zelene vampirke (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 28 do 29) si prebral/-a, da bršljan ni zajedavka. Vendar v nekaj letih uniči rastlino, po kateri pleza. Zakaj? Ko boš naslednjič na sprehodu, si dobro oglej drevo, po katerem raste bršljan. Ko je bršljan še pri tleh, drevesu ne škodi, toda potem ko preraste krošnje, pa ...

Nariši drevo, na katerem je bršljan še pri tleh, in drevo, pri katerem je bršljan že zelo visoko.

PRIPRAVA NA KVIZ NGJ

Odgovori na vprašanja:c Zakaj so gobe zajedavke?c Naštej tri zajedavske rastline.c Kako ločiš belo omelo od jelove?

Drži ali ne drži?l Zajedavka črpa organske snovi iz gostitelja.l Predenica raste na travnikih.l Zajedavke niso rastline.

RAZUMEVANJE PREBRANEGA

TOM

I TR

ILA

R

4., 5., 6. in 8 razredNaravoslovje in tehnikaFizkaZgodovinaGeografijaAstronomija

Namen:■ Učenec razlikuje vrste nebesnih teles.■ Nauči se in razlikuje pojme: nebesno telo, luna, atmosfera,

vesolje, osončje, svetlobno leto.■ Spozna nekaj legend o planetih.■ Spozna nastanek vesolja in Zemlje.

Povzetek članka:■ Znanstveniki so leta 2006 odločili, da Pluton ni planet,

ker je manjši od nekaterih lun in je pokrit z ledom. Sicer pa ima svojo luno, ki se imenuje Harun.

■ Merkur je planet, ki je najbližji Soncu. Ves je prepreden s kra-terji. Na njem je ogromna temperaturna razlika med dnevom in nočjo.

■ Venera je približno tako velika kot Zemlja. Obdaja jo plast oblakov in ti zadržujejo toploto, ki jo oddaja Sonce. Površina Venere je izredno vroča. Zaradi oblakov, ki so sestavljeni iz žveplove kisline, se pogosto pojavlja kisel dež. Na površju je ogromno ognjenikov in gorovij, vrti pa se v nasprotno smer kot Zemlja.

■ Večino Zemljinega površja pokriva voda. Pot okoli Sonca traja 36� dni. Ima eno luno.

■ Na Marsovi površini je veliko kraterjev, ognjenikov in skal. Pe-ščeni viharji prekrivajo ves planet. Planet je manjši od Zemlje.

■ Jupiter je največji planet v našem osončju. Znan je po Veliki rdeči pegi, ki je pravzaprav velika nevihta. Rdeča pega je ime dobila po oblakih, ki so rdeče barve.

■ Drugi največji planet je Saturn. Tudi ta planet večinoma sestavljajo plini. Na njem besnijo velikanske nevihte, znan pa je po obročih ali prstanih.

■ Uran je edini planet v našem osončju, ki leži postrani. Njegova pot okoli Sonca traja 8� let. Ima 27 lun in trinajst obročev.

■ Neptun je zadnji planet v našem osončju. Na njem nastajajo nevihte, ki trajajo več let. Ima šest prstanov in 11 lun.

1�© ISTOCKPHOTO.COM / GEORGE ARGYROPOULOS

Namigi:■ Učitelj vpraša učence, ali so gledali nanizanko Zvezdne steze

ali filme Vojna zvezd. Kje se dogajajo te zgodbe? Pogovarjajo se o vesolju, življenju na drugih planetih …

■ Učitelj prebere izjavo prvega človeka na Luni: ‘’To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.’’ Razmišljajo o napred-ku in razvoju tehnologij na Zemlji in kakšne posledice ima to za Zemljo in vesolje.

■ Kaj menijo učenci o izbrisu planeta Plutona?

Literatura: Veliki slikovni slovar (2000). Ljubljana: Mladinska knjigaBecklake, Sue (1989): Vesolje: zvezde, planeti in vesoljske ladje. Ljubljana: Domus: Mladinska knjiga.Stott, Carole (199�): Zakaj neki zvezde mežikajo in druga vpraša-nja o vesolju. Murska Sobota: Pomurska založba.Teran, Darja (1996): Vesolje. Tržič: Učila.Graham, Ian (1997): Astronomija. Ljubljana: Slovenska knjiga.

Spletne strani:http://vesolje.net

1�

IME IN PRIIMEK:DELOVNI LIST 1 Novo osončje

RAZUMEVANJE PREBRANEGA

V članku Novo osončje (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 34 do 38) je napisano, da so se znanstveniki odločili, da Pluton sploh ni planet.

Zakaj so se tako odločili?

Koliko planetov zdaj sestavlja naše osončje?

Kaj je na sredini osončja?

Katera nebesna telesa poleg planetov in Sonca so v našem osončju?

Preberi članek Novo osončje (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 34 do 38). Dobro poglej ilu-stracije planetov in uredi planete od najmanjšega do največjega. Svojo ureditev preveri na svetovnem spletu in dodatni literaturi.

Planeti po vrstnem redu od najmanjšega do največjega:

Zdaj jih še nariši v ustreznem velikostnem razmerju — Zemljo že imaš narisano.

MERKUR VENERA ZEMLJA MARS

JUPITER SATURN URAN NEPTUN

UREJANJE

IME IN PRIIMEK:Novo osončjeDELOVNI LIST 2

Preberi članek Novo osončje (revija NG Junior, številka 39, na straneh od 34 do 38 in bodi pozoren na značilnosti planetov.

Dopolni preglednico tako, da boš lažje primerjal planete po njihovih značilnostih.

PLANET ZNAČILNOSTI

MERKUR

VENERA

ZEMLJA

MARS

JUPITER

SATURN

URAN

NEPTUN

Kateri planeti so si med seboj podobni in po katerih značilnostih?

Večina planetov je dobila ime po mitoloških bogovih in boginjah. Poišči v dodatni literaturi podatke o teh bogovih.

PLANET BOŽANSTVO

MERKUR

VENERA Venera je boginja lepote in ljubezni.

MARS

JUPITER

SATURN

URAN

NEPTUN

Naše osončje je nastalo pred približno 4,5 milijarde let. Kako pa? V šolski knjižnici si sposodi učbe-nik za astronomijo ali geografijo in preberi zgodbo o velikem poku. Vse, kar boš prebral, strni v pet bistvenih točk in jih zapiši.

1. �.

2. �.

3.

OBLIKOVANJE PREGLEDNICE

ISKANJE PODATKOV

16

IME IN PRIIMEK:

17

DELOVNI LIST 3 Novo osončje

a) Poišči podatek, kdo je bil prvi človek v vesolju in kdaj je poletel tja.

b) Katera žival je bila prva v vesolju? Zapiši njeno ime.

Si turističen vodič in vodiš turiste na potovanje v vesolje. Napiši natančen načrt obiska in predstavi-tve vesolja in planetov.

Predstavljaj si, da si član pomembne odprave v vesolje in da raziskuješ Venero. Kot astronavt opiši potovanje na Venero, delo znanstvenika na njej in vrnitev domov.

K nam na obisk so prišla neznana bitja iz vesolja. Napiši, kako bi jim predstavil življenje na Zemlji in v Sloveniji. Svoja razmišljanja primerjaj s sošolci.

a) Zamisli si, da potuješ po vesolju. Nariši ali iz odpadnega materiala izdelaj svoje vesoljsko plovilo. b) S svojim plovilom se pelješ mimo planeta Zemlje. Nariši, kakšen je videti naš modri planet v vesolju.

ISKANJE PODATKOV

LIKOVNO USTVARJANJE

USTVARJALNO PISANJE

IME IN PRIIMEK:

PRIPRAVA NA KVIZ NGJ

Odgovori na vprašanja:l Zakaj so temperature na Veneri zelo visoke?l Koliko časa traja pot Urana okoli Sonca?l Koliko čas traja pot Zemlje okoli Sonca?l Kako se imenuje Plutonova luna?l Kako se imenuje znanstvenik, ki raziskuje

in preučuje vesolje?

Drži ali ne drži?l Pluton ni planet.l Planete, ki so najbližje Soncu, imenujemo

kamniti planeti.l Atmosfera je trda snov, ki obdaja planet.l Veda o vesolju se imenuje astrologija.

SKRIVNOSTNI JEZIK DELFINOV Delfini govorijo. Seveda to počnejo na čisto svoj način. »Kle-petajo« tako, da veselo žvižgajo. In prav ta njihov skrivnostni jezik je tisto, kar skušajo razvozlati znanstveniki po vsem svetu. Delfine preučujejo v naravi in ujetništvu, da bi končno razumeli njihov jezik. O navdušujočih spoznanjih, do katerih so znanstveniki že prišli, preberite v junijskem Juniorju.

NG JUNIOR BISTROUM

ŠOLSKO IN FINALNO TEKMOVANJE

IGO

R Š

INK

OVE

C

SLADOLEDSladoled je ena najbolj priljubljenih slaščic med juniorji in tistimi, ki so juniorji po srcu. Predvsem poleti ga srečamo na vsakem koraku. Kako je sladoled nastal in koliko je star? Več podrobnosti o tej mlečni, sadni, osvežilni … slaščici izdamo junija.

ShREK TRETJIJuniorji verjetno že komaj čakajo na tretji del Shreka. Tudi tokrat se bo Shrek s svojima prijateljema Obutim mačkom in Osličkom podal na razburljivo pustolovščino. Shrek bi lah-ko postal celo prestolonaslednik, a ga to ne mika. Le kaj se je dogajalo v zakulisju snemanja te filmske dogodivščine? Izdamo vam, da bodo animirani film sinhronizirali v slovenščino.

ZASPANCI»Gremo spat!« Tega stavka juniorji ne slišijo radi, še posebno, če gledajo kakšen zanimiv film, berejo, se igrajo s prijatelji … A naši možgani potrebujejo spanec za normalno delo-vanje. Vse, kar se zgodi čez dan, se med spanjem shrani v globine možganov. A kako vse skupaj deluje?

V mesecu maju vse bistroumne čaka zaključni del Kviza NGJ Bistroum. Najprej bo na vseh prijavljenih šolah v četrtek, 10. maja, šolsko tekmovanje. Iz uredništva revije bomo vsem prijavljenim šolam poslali poseben vprašalnik, ki ga razdelite med prija-vljene učence. Tega nam potem vrnete na naš naslov, mi pa ga bomo s pomočjo stro-kovnih sodelavcev pregledali. Najboljših �0 iz vsake starostne skupine se bo uvrstilo na finalno tekmovanje, ki bo v soboto, 26. maja, na OŠ Franca Rozmana Staneta v Ljubljani.

In še nasvet: skupaj z učenci rešite vse Vaje za bistroumne (najdete jih tudi na spletni strani www.junior.si v rubriki Kviz NGJ Bistroum) in prelistajte stare števil-ke revije.

MESECA JUNIJA V JUNIORJU PREBERITE: