PRILAGODITVE V IZREDNEM POKLICNEM IN STROKOVNEM

IZOBRAŽEVANJU

Posvet ravnateljev srednjih šol, dijaških domov in drugih izobraževalnih organizacij

Postojna 2007

Elido Bandelj

Sektor za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo in šport

Skupina za pripravo

Navodil o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega

izobraževanja

Sonja Klemenčič, ACS, vodjamag. Irena Bahovec, Ministrstvo za šolstvo in šport, Borut Bajželj, Ministrstvo za šolstvo in šport, mag. Katja Dovžak, Ministrstvo za šolstvo in šport, Anica Justinek, Center za poklicno izobraževanje, Zlatko Zepan, Šolski center Novo mesto, Boštjan Zgonc, Ministrstvo za šolstvo in šport.

KAJ JE BILO DOSLEJ ŽE OPRAVLJENEGA?

Predstavitev temeljnih izhodišč novih Navodil na srečanju Izobraževanje odraslih v organizaciji MŠŠ in Šole za ravnatelje 29. in 30. maja 2007 v Portorožu (70 udeležencev v delovnih skupinah)

Izvedba strokovne razprave preko asociacij izvajalskih organizacij (ZLUS, G.I.Z. IO, Zveza društev IO na srednjih šolah, Zveza ravnateljev srednjih šol)

Priprava pregleda pripomb in oblikovanje mnenja v zvezi z njimi, dopolnitev besedila

Obravnava besedila na seji Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih 13. septembra 2007 in priprava dopolnjenega predloga na podlagi razprave

PRIČAKOVANJAIN ZAHTEVEIZVAJALCEV

REZULTATIEVALVACIJ

NOV ZAKON O POKLICNEM IN STROKOVNEM

IZOBRAŽEVANJU

NOV ZAKON O POKLICNEM IN STROKOVNEM

IZOBRAŽEVANJU

TERMINOLOGIJA: izobraževanje

odraslih = izredno izobraževanje

POVEČANA STROKOVNAAVTONOMIJA, A TUDI

ODGOVORNOST IZVAJALCEV ZA KAKOVOST

“ODPIRANJE”

KURIKULA

KREDITNOVREDNOTENJ

EPROGRAMOV

IZREDNO IZOBRAŽEVANJE:

organizacija, časovna razporeditev, preverjanje

in ocenjevanje, napredovanje

PRILAGAJANJE

POSAMEZNIKU V SKLADU Z NAVODILI MINISTRA

REZULTATIEVALVACIJ

IZOBRAŽEVANJE

ODRASLIH:upoštevanje predznanja,prilagajanje

posamezniku in skupini, prožna organizacija,

napredovanje v programih,

pomoč posamezniku, vodeno samo-izobraževanje,druge prožne

izvedbene oblike…

OHRANITINAVODILA

PREPREČITI KOLIZIJO

MED PREDPISI

SPODBUDITIVEČ

IZOBRAŽEVANJA O IZVEDBENEMNAČRTOVANJU

PRILAGAJANJE

“RESNIČNIM”UDELEŽENCE

MPROBLEM

MINIMALNEGA OBSEGA UR

POGOJI ZASAMOIZOBRA-ŽEVANJE

PRIČAKOVANJAIN ZAHTEVEIZVAJALCEV

JASNEUSMERITVE

STROKOVNA

POMOČ

UREDITEVDOKUMEN-

TACIJE,POSTOPKOV

PREPREČEVANJE

NESTROKOVNEGA DELA

STROKOVNAAVTONOMIJ

A

NEZAPLETENI

POSTOPKI

PRIZNAVANJEZAHTEVNOST

ISTROKOVNE

GADELA

PRED IZOBRAŽEVANJEM

MED IZOBRAŽEVANJEM

PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA

NAVODILA PRILAGAJANJU IZREDNEGA POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA

SKUPINSKI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

INDIVIDUALNI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

Temeljne predlagane rešitve

INDIVIDUALNI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

Vsi izvedbeni modeli, ki omogočajo, da se posameznik pretežno ali v celoti izobražuje sam, brez sodelovanja v učni

skupini, pri čemer mu izvajalec nudi le možnost preverjanja znanja (izpitni sistem), lahko

pa tudi manjšo ali večjo pomoč v obliki organiziranih

predavanj, individualnih ali skupinskih konzultacij, drugih

oblik organiziranega izobraževanja (vodeno samoizobraževanje, e-

izobraževanje, multimedijsko izobraževanje, druge oblike

izobraževanja na daljavo ipd.)

Temeljne predlagane rešitve

SKUPINSKI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

Med skupinske organizacijske modele

izrednega izobraževanja sodijo vsi modeli, ki

temeljijo na oblikovanju učne skupine s

predvidenim okvirnim skupnim načinom poteka in trajanja izobraževanja. To so predvsem šolski (ali

razredno-predmetni) organizacijski model, tečajni organizacijski

model ipd.

Temeljne predlagane rešitve

SKUPINSKI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

Temeljne predlagane rešitve

INDIVIDUALNI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

Ne glede na način izpeljave izrednega izobraževanja se v skladu s temi Navodili šteje, da gre za skupinski organizacijski model, kadar obseg organiziranega izobraževalnega dela na ravni celotnega programa obsega vsaj 50% ali več glede na obseg organiziranega izobraževalnega dela v rednem izobraževanju.

Vse izpeljave, ki tega kriterija ne dosegajo,se v skladu s temi Navodili pojmujejo kot individualni organizacijski modeli.

Temeljne predlagane rešitve

PREDVIDENE

PRILAGODITVE

KONČNE PRILAGODITVE

ZA UDELEŽENCA OZ. UČNO SKUPINO

STROKOVNA ODLOČITEV

PRED POZNAVANJE

M UDELEŽENCE

V

STROKOVNA ODLOČITEV

PO SEZNANITVI

Z UDELEŽENCI

Temeljne predlagane rešitve

PREDVIDENE

PRILAGODITVE

KONČNE PRILAGODITV

E

DRUGO

POUK

KONZUL-TACIJE

DRUGO

POUK

DRUGO

KONZUL-TACIJE

DRUGO

TEČAJ. I. E-IZOBR.DRUGO

POUK

KAJ ŽE ZNA?

KAJ POTREBUJE?

KAKO MU/JI LAHKO

POMAGAMO NA POTI DO NOVEGA

ZNANJA?

?

Temeljne predlagane rešitve

Temeljne predlagane rešitve

UVODNI POGOVOR

SKUPINSKI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

INDIVIDUALNI

ORGANIZACIJSKI

MODELI

IZPELJAVA POSTOPKOV PRIZNAVANJA PREDHODNEGA ZNANJA IN DELOVNIH

IZKUŠENJ

Temeljne predlagane rešitve

UVODNI POGOVOR

SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI

ANALIZA UČNE SKUPINE

IZVEDBENI NAČRT ZA UČNO SKUPINO

OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT ZA POSAMEZNIKA

IZPELJAVA POSTOPKOV PRIZNAVANJA PREDHODNEGA ZNANJA IN DELOVNIH

IZKUŠENJ

Temeljne predlagane rešitve

SKUPINSKI ORGANIZACIJSKI MODELI

IZVEDBENI NAČRT ZA UČNO SKUPINO

OSEBNI IZOBRAŽEVALNI

NAČRT ZA POSAMEZNIKA

SPREMLJANJE,PRESOJANJE,

DOPOLNJEVANJE,

SPREMINJANJE

Temeljne predlagane rešitve

UVODNI POGOVOR

INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI

OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT

IZPELJAVA POSTOPKOV PRIZNAVANJA PREDHODNEGA ZNANJA IN DELOVNIH

IZKUŠENJ

obvezne konzultacije (5 ur na programsko enoto)

učni viri

Temeljne predlagane rešitve

INDIVIDUALNI ORGANIZACIJSKI MODELI

OSEBNI IZOBRAŽEVALNI

NAČRT

SPREMLJANJE,

PRESOJANJE,DOPOLNJE-

VANJE, SPREMI-NJANJE

Temeljne predlagane rešitve

Prilagoditve v organizacijski izvedbi programa

Izvajalec programa v odvisnosti od potreb in možnosti udeležencev izobraževanja, pogojev za izvedbo, s katerimi razpolaga, in od drugih pogojev izvedbo programa prilagodi tako, da izbere ter izpelje primeren skupinski ali individualen organizacijski model izobraževanja.

Izvedba programa lahko poteka tudi kot kombinacija različnih skupinskih in individualnih organizacijskih modelov.

Temeljne predlagane rešitve

Prilagoditve trajanja izobraževanja

Izredno izobraževanje lahko traja manj ali več časa kot redno, kar je odvisno od ugotovljenega predznanja in izkušenj udeležencev, od hitrosti njihovega napredovanja, od izbranega organizacijskega modela ter drugih pogojev.

Pri določanju trajanja izrednega izobraževanja lahko izvajalec v programu različno skrajšuje ali podaljšuje trajanje posameznih programskih enot. Pri tem mora zagotoviti, da so po trajanju sorazmerno zastopane tudi programske enote, ki predstavljajo odprti kurikul.

Temeljne predlagane rešitve

Šolsko leto

Ne glede na šolski koledar, ki ga določi minister, lahko izvajalec izrednega izobraževanja določi drugačen začetek, razporeditev, trajanje in konec šolskega leta, pri čemer mora zagotoviti, da se udeleženci lahko udeležijo zunanjega preverjanja znanja, ki je pogoj za zaključek izobraževanja, v razpisanih rokih, pri čemer ni nujno, da so to prvi razpisani roki v letu.

Temeljne predlagane rešitve

Prilagajanje organizacije preverjanja in ocenjevanja znanja

Izvajalec prilagoditve v organizaciji preverjanja in ocenjevanja znanja v izrednem izobraževanju določi v dogovoru z udeležencem v osebnem izobraževalnem načrtu, pri skupinskih organizacijskih oblikah pa tudi v izvedbenem načrtu za učno skupino.

Temeljne predlagane rešitve

Kreditno vrednotenje športne vzgoje

V izrednem izobraževanju se predmet športna vzgoja na izvaja in ne ocenjuje. V

dokumentaciji se to evidentira z besedo »oproščen/a«. Udeležencem se krediti, določeni v programu za športno vzgojo,

priznajo.

Temeljne predlagane rešitve

OBVEŠČANJEJAVNOSTI

OBVEŠČANJE UČITELJEV INSTROKOVNIH

DELAVCEV

OBVEŠČANJE UDELEŽENCEV

OBVEŠČANJEKANDIDATOV ZAIZOBRAŽEVANJE

Temeljne predlagane rešitve

NI NEPOSREDNE ZUNANJE

KONTROLE

LETNO POROČILO

O KAKOVOSTI

NAČIN SPREMLJANJA KAKOVOSTI

PODPORAIZREDNEMU

UČENJU USPOSOBLJE-NOST OSEBJA

Temeljne predlagane rešitve

Letno poročilo komisije za kakovost

po katerih organizacijskih modelih izvaja izredno izobraževanje, kako spremlja kakovost izpeljave in učinkov,kakšne so temeljne ugotovitve in kakšne izboljšave so načrtovane,kakšna je usposobljenost osebja in katere ukrepe za izboljšanje usposobljenosti je izpeljal kako podpira učenje udeležencev, zlasti pa njihovo samostojno učenje