363

Prikazi i kritike

falklora i 0 njegovu odnosu premafolkloru odraslih. U drugom dijeluopsezno i s,istematski obraduje ziveverbalne ob1ike djecjeg fo,lklora USleskoj, kakav je bio u godinamaistrazivanja i za koji autorica smat-ra da prelazi granice Sleske, odnos-no da se ne razlikuje od djecjegfoikiora cijele Poljske. Mnostvo zi-vih verbalnih oblika djecjeg folklo-ra u Sieskoj krece se u rasponu iz-medu tradicdjskih sadrZaja d onihnajnovijih, nastalih pod utjeeajemsuvremenih masovnih medija. Utrecem dijelu autoriea pise 0 izvori-rna djecjeg repertoara: obiteljskomkrugu, utjecaju masovnih medija ikrugu vrsnjaka. Autorica je poka-zala poznavanje svjetsklih dostignucafolkloI1~stike u domeni djecjeg fol-klora, aU i drugih relevantnih pod-rucj a i disciplina.

Zorica Rajkovic

Lea Virtanen, Children's Lore, »StudiaFennica« 22, Review of Finnish Linguis-tics and Ethnology, Helsinki 1978, 100str. i 4 table.

Na osnovi dvije ranije objavljeneknjige i vise clanaka nastao je ovajrad finske autorice, koji je preve-den na engleski i objavljen u po-znatoj ediciji »Studia Fenniea«.Predmet istrazivanja je ziv folklorfinske skolske dj eee, odnosno sveone pojave i oblici koji Cine djecjisvijet drugacijim od sv~jeta odraslih:dj ecj e igre, verbalni folkIor, tajnijeziai, djecje norme ponasanja, ma-gija i vjerovanja i drugo. Sve tesadrZaje autoriea naziva »djecjimtradicijama«, smatrajuCi da djecjegrupe, koje djeca formiraju da bise igrala, imaju »svoje vlastite us-mene tradicije koje su jos aktivnei koje se dalje razViijaju, usprkossve veeoj urbanizacijd« (str. 9). Gra-da, koja cini bazu ovog rada, pri-kupljena je velikom akcijom 1969godine, a zapravo su je stvorila sa-rna djeca piSuci sastave na zadaneteme kao sto su npr. »Kako samnauCio tajni jezik« iIi »Kako pocinje

igra«. U toj akciji, provedenoj nafinskim skolama, sudjelovalo je30.000 djece i omladine. L. Virtanenpodjednako govori 0 »djecjim tradi-cijama« kad se radi 0 finskom gra-du ili selu, odnosno 0 izoliranim u-daljenim gospodarstvima; stovise,ona smatra da Linski djecji folklormoze posluziti kao primjer suvre-menog evropskog dj ecj eg folklora,odnosno da ima iste znacajke kao idjecji folklor drugdje u Evropi.

Zorica Rajkovig

Richard Wolfram, Brauchtum und Volks-glaube in der Gottsche, Veroffentlichun-gen des bsterreichischen Museums filrVolkskunde, Band 19, Wien 1980, 247 str.

Knjiga znanega dunajskega etno-loga, ki ga poznamo kot razgIedane-ga raziskovalca ljudskih plesov, bdmorda ne vzbudila pri nas posebnepozornosti, da ne obravnava obmoc-ja, ki je v zvezi tudi s slovenskimIjudskim iz,rocilom, namrec nekda-nji nemski »jezikovni otok« Kocev-sko na Dolenjskem. Po vsebind deloni novo, saj obsega deset avtorjevihrazprav, objavljenih v letih 1955-1977, kot priznava sam na zacetkupredgovora. Seveda je moral raz-prave za to knjizno objavo ustreznopriredi1ti in dopolniti. Knjigo je na-menil za svoj prispevek k proslavi650-letnice nasellitve Nemcev na Ko-cevskem, ki jo praznujejo pray letos.»Otok« je prenehal obstajati leta1941, ko so se Kocevarji izselili, naj-prej na Stajersko, na domacije iz-gnanih Slovencev, po koncu vojnepa od tam v Avstrijo in naprej vAmerilm.

Kocevsko je nemski etnologiji ve-Ijalo zmeraj kot odrocno obmocje,kjer se je ohranilo dosti staI1inske-ga, in je bilo zato za raziskova1ceposebno mikavno. Avtor sam je obi-skal nekaj kocevskih vasi sele tikpred izselitvijo 1941, potem pa zapi-soval 1953 med Kocevarji v avsrtrij-skih begunskih taboI1iscih oz. v 70.Ietih na vsakoletnih »Kocevskih ted-

364

Narodna umjetnost XVIII

nih« blizu Celovca, kamor so se v,ra-cali kocevski izseljenci celo iz Ka-nade, Zdruzenih drZav in Avstralije.Pred nj im so kocevsko izrocilo kaj-pak zapisovali ze drugi, zlasti do-macin ucitelj W. Tschinkel in pras-ki germanist A. Hauffen, ki sta svo-je zapiske tudi objavila (W. Tschin-kel, Gottscheer Volkstum. Gottschee1931; A. Hauffen, Die deutscheSprachinsel Gottschee. Graz 1895),medtem ko je zbirka ljudskih pesmiH. Tschinkla ostala v rokopisu injo je zacel izdajati sele DeutschesVolksliedarchiv v Freiburgu (Gott-scheer Volkslieder, Gesarntausgabe.Auf Grund der Sammlung von HansTschinkel ... hrsg. von R. W. Bred-nich, Z. Kumer und W. Suppan.Mainz, I. 1969, II. 1972). 0 kocev-skem izrocilu je nasploh precej li-terature in je skoda, da je avtornavaja Ie sproti v opombah pod crto,ne pa tudi v posebnem seznamu.

~njiga obsega 15 poglavdj: l. Ko-cevarji in njihove zivljenjske raz-mere; 2. Blagoslov polj a in sege zarast; 3. Kmecko delo; 4. Kocevskoljudsko verovanje v ["ojenice; 5. Za-cetek zivljenja, rojstvo in otrostvo;6. Fantovscina; 7. Petje na Kocev-skern; 8. Ljudski plesi na Kocev-skem; 9. Zenitovanjske navade; 10.Konec zivljenja, smrt, pogreb, skrbza. duso; 11. Pustne navade; 12. Ve-likonocne navade; 13. Pomlad, po-letje; 14. Kresne navade; 15. Bozic-ne navade.

V prvem poglavju govori avtoro Kocevskem najprej z geografske-ga vidika, nato 0 gospodarstvu, 0krosnjarstvu kot dodaJtnem zasluzkuter 0 trgovanju in domaci obrti. Po-datke je zajemal iz zadevne litera-ture od najstarejsih dob (navaja tu-di Valvasorja) do danes, kajpaknemske. Kocevski zbornik (Ljublja-na 1939) rnu ze zaradi jezika ni bildostopen, razen tega v maJ:1sicemnasprotuje izjavam kocevskih innemskih avtorjev, ki hocejo npr.vedeti, da so se Kocevarji po prvisvetovni vojni znasli »pod pritiskommocnih razna:rodovalnih prizade-vanj«, kar pa ne ddi, saj vemo, daso bili na mnogih solah po Kocev-

skem nemski oddelki, da so imeldKocevarji svoja drustva, izdajali ca-sopis ipd.

Vsa naslednja poglavja prinasajoetnoloske podatke. Na zacetku vsa-kega je kratek uvod, na koncu papovzetek in primerjave z izrocilomdrugih narodov. Avtor se povsodsklicuje na doslej objavljeno litera-turo in izjave domacinov, ki jih de-lorna navaja dobesedno. V povzetkuuposteva slovensko izrocilo, vcasihhrvasko, koliko[" je bHo objavljeno,pa tucH us.tno sporocilo strokovnihkolegov (npr. Kureta, Lozarjeve,Gavazzija). Potrudil se je, da bi bilobjektiven in se ni pomiSljal prizna-ti, da so kaksni pojavi na Kocev-skem sor,odni slovenskim ali celo odslovenskih sosedov prevzeti, cepravseveda raje isce zvezo z drugimnemskim oz. splosnoevropskim izro-cilom. V pesemsko oz. glasbeno iz-rocilo se posebej ne spusca, ker sesklicuje na prej omenjeno izdajo,Ie tu in tam objavli kaksno pesemza zgled. Za ponazoritev razsirjeno-sti nekaterih pojavov dodaja poro-cilom zemljevid Kocevskega z vri-sanimi simboli. Skoda, de v knjigini tudi navadnega zemljevida ozem-Ija z imeni krajev, ker bti bralecmarsikaksne zveze ali odvisnostilazje razumel, ce hi poznal lego vasi,saj je Kocevsko - ceprav majhnoozemlje - pokrajinsko vendar raz-Hcno in celo razdeljeno na manjsaobmocja.

Knjiga je lep pr1spevek etnoloskiznanosti in pomembna tudi za Slo-vence, s katerimi so bili Kocevarjisests'to let sosedje in vse do nastopanacizma med njimi ni bilo trenj.VpUvi so se prelivali v obe smeri,kar 2ldaj znova priznava nemskaetnologij a in so pokazale tudi ne-katere slovenske raziskave posa-meznih pesmi. Zeleti bi bilo da bdse kdo lotH se drugih poglavij ko-cevskega izrocila, dokler se zivi rod,ki je bil do vojne tam naseljen, sajje za pravilo presoj'anje danasnjepodobe Kocevskega nujno treba po-znati tudi preteklost tega obmocj a.

Zmaga Kumer