ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

PRIDELOVANJE KORUZE NA

NARAVI PRIJAZEN NAČIN

DIPLOMSKA NALOGA

MENTOR: CVETKA COKAN – GRENKO, univ.dipl.inž.kmetijstva

ERIKA KLANČNIK

ŠENTJUR, SEPTEMBER 2009

IZVLEČEK

Na strmih sončnih njivah na nadmorski višini okoli 500 m smo proučevali vpliv starosti

semena koruze trdinke (Zea mays L.indurata) na kalivost, ki v četrtem letu močno pade.

Leta 2008 smo na eni njivi ugotavljali vpliv lege semena na storţu. Ugotavljali smo vpliv

gostote setve na razvoj koruze in pridelek. Opisano je pridelovanje koruze z uporabo

rastlinske zastirke, kjer hlevski gnoj, umetna gnojila in herbicidi niso bili uporabljeni. V

letu 2009 je bila koruza posejana v dveh gostotah na treh njivah z različnimi časi dostave

zastirke. Najlepše rastline so bile na njivi z zastirko ob setvi. Posledice suše in vročine so

bile opazne le na slabo razvitih rastlinah ne glede na pokritost tal. Za dober pridelek in

zdrave rastline je pomemben pravi čas zastiranja.

Ključne besede: koruza, zastirka, kalivost, suša, gostota setve.

ABSTRACT

One, two, three.or four year old seed of flint corn (Zmais indurata Sturt) was sown on

three sunny slope fields about 500 m over the sea level. We have examined the influence

on germination faculty which fell fast in the fourth year. In 2008 we also examined the

influence of place of seed on maize-cob on one field. We examined the influence of

density of sowing on the development of plants and yields. We described the growing of

maize with the use of cover (mulching) of vegetable and without stable manure, artificial

fertilizer or herbicides. In 2009 the maize was sown in two densities on three fields with

different time of covering. The plants were best where the covering was made at the

sowing time. The consequences of dryness and heat were noticed only on weak plants no

matter of the cover between plants. For high yield and healthy plants it is essential the

right time of covering.

Key words: maize, cover, germination faculty, dryness, density of seeding.

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ..................................................................................................................... 8

2 PREGLED OBJAV ............................................................................................... 9

2.1 POMEN IN RAZŠIRJENOST KORUZE V SLOVENIJI ................................. 9

2.2 MORFOLOŠKE LASTNOSTI ...................................................................... 10

2.2.1 Koreninski sistem ................................................................................. 10

2.2.2 Steblo .................................................................................................... 11

2.2.3 List ........................................................................................................ 12

2.2.4 Metlica in storž ..................................................................................... 12

2.2.5 Zrno ...................................................................................................... 12

2.3 RASTNE ZAHTEVE ..................................................................................... 14

2.3.1 Tla ......................................................................................................... 14

2.3.1.1 Varovanje tal ...................................................................................... 14

2.3.1.2 Obdelana tla ....................................................................................... 15

2.3.1.3 Rastlinske zastirke .............................................................................. 16

2.3.1.4 Izpiranje ............................................................................................. 16

2.3.1.5 Strniščni dosevki ................................................................................ 17

2.3.1.6 Samonikle rastline .............................................................................. 17

2.3.2 Hranila .................................................................................................. 18

2.3.3 Pomoč sorastlin pri pridelavi koruze ................................................... 20

2.3.4 Kolobar ................................................................................................. 20

2.3.5 Voda ...................................................................................................... 20

2.3.6 Vitalnost ................................................................................................ 21

2.4 SKLOP SETVE KORUZE – GOSTOTA POSEVKA .................................... 21

2.4.1 Vpliv različnih gostot rastlin na tvorjenje pridelka koruznih hibridov

....................................................................................................................22

2.4.2 Osvetlitev rastlin................................................................................... 23

2.4.3 Velikost listne površine ........................................................................ 23

2.5 SETEV .......................................................................................................... 24

2.6 Z ZASTIRKO DO MANJ DELA .................................................................. 24

2.7 VARSTVO .................................................................................................... 25

2.8 SPRAVILO.................................................................................................... 25

2.9 ŠKODLJIVCI KORUZE................................................................................ 26

2.9.1 Švedska mušica (Oscinella frit L.) ........................................................ 26

2.9.2 Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis Hbn.) .............................................. 27

2.9.3 Koruzni molj (Sitotroga cerealella Oliv.) ............................................ 27

2.9.4 Bramor (Gryllotalpa gryllotalpa) ........................................................ 27

2.9.5 Listne uši (Aphidoidea) ......................................................................... 27

2.9.6 Ptiči (Aves) ............................................................................................ 28

2.9.7 Sesalci (Mammalia) ............................................................................... 28

2.10 GLIVIČNE BOLEZNI KORUZE .................................................................. 28

2.10.1 Koruzna bulava snet (Ustilago mazdis Cda.) ....................................... 29

3 MATERIALI IN METODE ................................................................................ 30

3.1 OPIS KMETIJE ............................................................................................. 30

3.2 NAŠ NAČIN KMETOVANJA ...................................................................... 30

3.3 SEME ............................................................................................................ 31

3.4 OPIS NJIV ..................................................................................................... 32

3.4.1 Prva njiva ............................................................................................. 32

3.4.2 Velika njiva ........................................................................................... 32

3.4.3 Zadnja njiva ......................................................................................... 33

3.5 PODNEBNE ZNAČILNOSTI ....................................................................... 33

3.6 POTEK DELA ............................................................................................... 34

3.6.1 Potek dela za rastno sezono 2008 ........... Error! Bookmark not defined.

3.6.2 Potek dela za rastno sezono 2009 ........... Error! Bookmark not defined.

3.6.3 Položaji poljin s koruzo .......................... Error! Bookmark not defined.

3.6.3.1 Prva njiva ............................................. Error! Bookmark not defined.

3.6.3.2 Velika njiva .......................................... Error! Bookmark not defined.

3.6.3.3 Zadnja njiva ......................................... Error! Bookmark not defined.

3.7 SPRAVILO IN VREDNOTENJE PRIDELKA .............................................. 34

3.8 STATISTIČNE OBDELAVE .......................... Error! Bookmark not defined.

3.9 MERITVE ....................................................... Error! Bookmark not defined.

3.9.1 Merjenje naklona ................................... Error! Bookmark not defined.

3.9.2 Merjenje dolžine vrstic ........................... Error! Bookmark not defined.

3.9.3 Merjenje volumna in teže ....................... Error! Bookmark not defined.

3.10 POVZETKI IZKUŠENJ S PRIDELAVO KORUZE ...................................... 35

3.10.1 Okopavanje........................................................................................... 35

3.10.2 Zatiranje bolezni in škodljivcev ........................................................... 36

3.10.3 Uporaba koruze pridelane na naravi prijazen način .......................... 37

3.10.4 Uporaba koruze v kuhinji .................................................................... 38

3.10.4.1 Recept za koruzno pecivo ............................................................... 38

4 REZULTATI IN RAZPRAVA............................................................................ 39

4.1 GOSTOTA SETVE ......................................... Error! Bookmark not defined.

4.2 VZNIK SEMENA............................................ Error! Bookmark not defined.

4.2.1 Vpliv položaja semen na storžu na vznik ............ Error! Bookmark not

defined. 4.2.2 Vpliv starosti semen na vznik ................ Error! Bookmark not defined.

4.3 GOSTOTA RASTLIN OB CVETENJU .......... Error! Bookmark not defined.

4.4 CVETENJE ..................................................... Error! Bookmark not defined.

4.4.1 Cvetenje v letu 2008 ............................... Error! Bookmark not defined.

4.4.2 Cvetenje v letu 2009 ............................... Error! Bookmark not defined.

4.4.2.1 Prva njiva ............................................. Error! Bookmark not defined.

4.4.2.2 Velika njiva .......................................... Error! Bookmark not defined.

4.4.2.3 Zadnja njiva ......................................... Error! Bookmark not defined.

4.5 PRIDELEK ZRNJA V LETU 2008 .................. Error! Bookmark not defined.

4.5.1 Teža pridelka zrnja leta 2008................. Error! Bookmark not defined.

4.5.1.1 Teţa pridelka v odvisnosti od leta pridelave semena . Error! Bookmark

not defined. 4.5.1.2 Teţa pridelka v odvisnosti od lege semena na storţu Error! Bookmark

not defined. 4.5.2 Prostornina pridelka zrnja v letu 2008 .. Error! Bookmark not defined.

4.6 GENETSKE NEPRAVILNOSTI ..................... Error! Bookmark not defined.

4.6.1 Genetske nepravilnosti v odvisnosti od gostote setve Error! Bookmark

not defined.

4.7 POSLEDICE PTIČEV V LETU 2008 .............. Error! Bookmark not defined.

4.8 RASTLINE BREZ STORŢEV V LETU 2008 . Error! Bookmark not defined.

5 POVZETEK ......................................................................................................... 40

6 LITERATURA .................................................................................................... 42

1 UVOD

Koruza je več mesecev potovala iz Amerike v Evropo, kjer so jo sejali tudi naši predniki

in skrbeli za zdravo rodovitno seme. Ker so jedli manj kruha kot ga v današnjih časih, so

lakoto tešili s polento in z ţganci. Za te jedi je najprimernejša koruza trdinka. Ker pa se

okusi spreminjajo in je na jedilnikih več govejega mesa kot polente in ţgancev, se je

spremenila tudi koruza. Namesto trpeţnih domačih sort se sejejo hibridi koruze, seme pa

zaradi predragega skladiščenja skadiščijo le eno, največ dve leti.

V grobnicah so našli semena stara več stoletij. Ko so jih posejali, so vzkalila in obrodila.

Če kalijo semena, ki so jih brez umetnih snovi pridelali pred stoletji, zakaj ne bi bilo tudi

seme koruze, pridelano na naraven način, kalivo več let?

V tej nalogi me je zanimalo, kako je s padanjem kalivosti semen koruze trdinke,

shranjene na podstrešju, v odvisnosti od starosti semena. Seme izhaja iz ekološke

pridelave, od leta 2001 pa ga sejem in ohranjam na povsem naraven način na miroljubni

kmetiji Kapl.

Zanimalo me je tudi, kako na kalivost in razvoj rastlin vpliva seme iz spodnjega in

zgornjega dela storţa. Ker se po izročilu seje samo seme srednjega dela storţa, naj bi bilo

krajno seme slabše kvalitete. Na spodnjem delu storţa so semena debela, na zgornjem pa

drobna, torej z manjšo energijo za kalitev. Toda tudi semena drugih rastlin, npr. muhviča,

so drobna, a zelo dobro kalijo. Na njivah vidim, da sejejo koruzo mnogo gosteje kot jaz.

Zato sem jo posejala v dveh gostotah. Zaradi še vedno slabe rodovitnosti njiv na naši

kmetiji, naj bi bila gostejša setev slabša. Statistično so me zanimale genetske

nepravilnosti. Ker koruzo pridelujem povsem drugače kot večina pridelovalcev, bom

opisala tudi moj način z zastirko.

Koruza je zame lepa rastlina in se rada sprehajam med njenimi vrstami. Opisala bom še

druga opaţanja.

2 PREGLED OBJAV

2.1 POMEN IN RAZŠIRJENOST KORUZE V SLOVENIJI

Ker je koruza v naših razmerah tista kmetijska rastlina, s katero je mogoče na preprost in

poceni način pridelati največjo količino energije na površinsko enoto, je v Sloveniji ţe

vrsto let najbolj razširjena poljščina. Pridelujemo jo na okoli 40 % vseh njiv, kar je

največji deleţ v setveni sestavi med vsemi evropskimi drţavami. Pribliţno tretjina

posevkov koruze je namenjena pridelavi silaţe, dve tretjini pa pridelavi suhega zrnja,

siliranega vlaţnega zrnja in siliranih mletih storţev. Veliko večino pridelka koruze

porabimo neposredno v prehrani ţivali (goveda) in le majhen deleţ pridelka zrnja je

namenjen prodaji na trgu (Čergan 2008, 19).

V trgovinah se dobi le seme hibridne koruze. K širjenju hibridne koruze prispevajo

prednosti, ki jo ima v primerjavi z domačimi sortami:

- močnejše korenine in s tem večja moč črpanja vode in hranil,

- močnejša betev,

- odpornost proti poleganju,

- hibridi prenašajo večjo gostoto posevka,

- vmes skoraj ni jalovih rastlin,

- pridelek je pa za 20–50 % večji kot pri domačih sortah.

Vse to je pripomoglo, da hibridna koruza zavzema ţe več kot 80 % koruzne površine, na

druţbenih gospodarstvih pa skoraj vso površino, namenjeno pridelovanju koruze

(Pajetska 1994, 191).

Konvencija o biološki raznovrstnosti, ratificirana v slovenskem parlamentu maja 1996, in

objavljena v UL 6/96, zavezuje Slovenijo, da skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti

kmetijske kulturne krajine, njenih ekosistemov ter vrst in genov različnih rastlin, ţivali in

mikroorganizmov. Biotska pestrost se je v zadnjih 60 letih bistveno zmanjšala (Černe

2003, 6). Na njivah s koruzo pa je zaradi načina pridelave zelo malo ţivljenja.

V povprečju cele Slovenije so njive, zasejane s koruzo, po površini večje od drugih njiv,

leţijo na niţjih nadmorskih višinah in na blaţjih nagibih ali v ravnini. Kadar so na

pobočjih, prevladuje lega proti jugu/jugovzhodu (Vrščaj 2008, 63).

Preglednica 1: Primerjava izbranih kazalnikov prostora med njivami in njivami s

koruzo v letu 2007 (Vrščaj 2008, 63)

njive s koruzo vse njive

povprečna velikost njive 0,81 ha 0,60 ha

povprečna nadmorska višina 267,5 m 292,8 m

deleţ njiv na ravnini 5,3 % 7,9 %

povprečen nagib na pobočjih 7,4 % 8,4 %

povprečna ekspozicija njiv na pobočjih 61o (V – SV) 68,6

o (V – SV)

2.2 MORFOLOŠKE LASTNOSTI

2.2.1 Koreninski sistem

Večinoma je do globine 30 cm pribliţno 80 % gmote vseh korenin. Rastlina absorbira

večino hranil in vode iz tal do globine 30 cm v valju s premerom 45 cm. To pomeni, da si

koreninska sistema dveh sosednjih rastlin iz sosednjih vrst, ki sta oddaljeni 70 cm,

medsebojno zanemarljivo malo konkurirata za hranila. Mnogo večja je tekmovalnost

koreninskih sistemov dveh sosednjih rastlin v isti vrsti, zlasti če sta medsebojno oddaljeni

manj kot 15 cm (Tanjšek 1991, 16).

Podobno je napisal tudi Zoran Čergan v 2. podglavju knjige Koruza iz leta 2008, katere

predgovor je napisal Anton Tanjšek. To verjetno velja za sodobne hibride koruze. Naša

odrasla rastlina trdinke ima zelo močne korenine, saj ob koncu rastne dobe zdrţi

celodneven privez naše močne koze. Zato glede korenin bolj verjamem sliki, ki jo je

Matičič objavil v svoji knjigi leta 1984. Korenine koruze segajo veliko globje kot je

obdelava njive.

Slika 1: Razvoj koreninskega sistema koruze v izenačenih talnih razmerah (Matičič

1984, 61)

Preglednica 2: Srednje globine razvoja koreninskega sistema za koruzo v mesecih

(Matičič 1984, 64)

mesec april maj junij julij avgust september

globina 30 40 60 60 70 90

2.2.2 Steblo

Na vsakem internodiju poţene en list. Lega listov je izmenična oziroma premenjalna. V

bazi vsake listne noţnice se razvije zasnova storţa. Vsaka zasnova se lahko razvije v

storţ, vendar pa se v običajnih gostotah posevka razvije en storţ, pri redkejših pa dva ali

trije. Višina stebla je predvsem genetsko pogojena z zrelostnim razredom hibrida, delno

pa tudi s tehnologijo pridelave. Koruznica predstavlja velik del pridelka nadzemne mase

in je bogata s hranilnimi snovmi (Čergan 2008, 23).

2.2.3 List

Listi se pojavljajo na internodijih stebla, kar traja od vznika do metličenja. V velikosti

listov so med hibridi velike razlike, saj je lahko dolţina listov od 30 do 150 cm, širina pa

od 5 do 25 cm. List sestavlja listna ploskev, ki ima vzporedne listne ţile, listna noţnica in

jeziček. Listna ploskev ima veliko reţ, preko katerih se izmenjavajo plini, na zgornji

listni ploskvi pa so dlačice, s katerimi lahko koruza uravnava sprejemanje toplote in

oddajanje vode. Ličje, ki prekriva storţ, je delno preoblikovan list. Ob zrelosti listi

predstavljajo okoli 25% skupne mase nadzemnega dela rastline (Čergan 2008, 23-24).

Najbolj intenzivna je fotosinteza na listih, ki so nameščeni na kolencih od storţa navzgor.

Listna ploskev se je sposobna prilagajati razmeram: če primanjkuje vlage, se list obrača

tako, da je snop globalnega obsevanja na listno površino čim manjši, ob ugodnih

razmerah pa se listna ploskev postavi pravokotno na smer sončnega obsevanja (Tanjšek

1991,21).

2.2.4 Metlica in storž

Koruza ima ločena moška in ţenska socvetja. Moška socvetja so metlice, ţenska pa

storţi. Oba socvetja sestavljajo dvocvetni klaski. Svila ostane sposobna oplodnje od 7 do

10 dni, skrajša pa se v primeru vročega in suhega vremena (Čergan 2008, 28-29).

Ob cvetenju moških cvetov lahko veter odnese cvetni prah do 400 m daleč. Metlica cveti

od 1 do 3 dni prej kot ţensko socvetje. V suhem vremenu se ta razlika poveča. Zato teţje

pride do oploditve, posledica pa je slab nastavek zrn na storţu (Tanjšek 1991,23).

2.2.5 Zrno

Zrno koruze je sestavljeno iz različnih deleţev klenega in moknatega endosperma. Njuno

razmerje določa fizikalne in kemične lastnosti koruznega zrnja.

Kleni endosperm so zrnca škroba, ki so obdana z debeljšo beljakovinsko ovojnico. Je pod

ovojnico zrna in je sestavljen iz škroba, beljakovin (okoli 28 %) in olja. Obkroţa celo

zrno in mu daje čvrstost. Deleţ klenega endosperma je genetsko pogojen, povečuje pa se

z zrelostjo koruze in gnojenjem z dušikom. Po deleţu klenega in moknatega endosperma

se hibridi koruze delijo na trdinke, poltrdinke, polzobanke in zobanke. Zrno z večjim

deleţem moknatega endosperma je mehkejše in se bolj fino melje. Zrno z večjim deleţem

klenega endosperma je bolj trdo in se bolj grobo melje (Čergan 2008, 29).

Trdinke (vulgaris) imajo klen, zbit endosperm, njihova značilnost je povečana vsebnost

karotenoidov in drugih barvil. V Sloveniji so ţe od nekdaj uvelajavljene v prehrani ljudi,

zlasti za izdelavo zdroba, po svetu pa v industriji koruznih kosmičev in testenin. So manj

rodovitne kot zobanke in poltrdinke. Prevladovale so med slovenskimi domačimi

populacijami koruze. So bolj odporne proti nizkim temperaturam kot zobanke (Tanjšek

1991, 33).

Preglednica 3: Pridelek zrnja Lj-180 v primerjavi s standardom v poskusih

(Rozman 2003, 22)

hibrid leto kraj setev metličenje pridelek t/ha

Lj-180 1999 Jable 3.5 4.7. 8,94

Bc 183 1999 Jable 3.5. 4.7. 8,28

Lj-180 je ranejša poltrdinka (Ţnidar 2009, 1).

Preglednica 4: Kemične lastnosti zrnja nekaterih populacij slovenske koruze

(Rozman 2003, 22)

sorta %olja % beljakovin % škroba % amiloceluloze v škrobu

SP1 – SP10 4,10 – 5,70 9,18 – 13,66 61,68 – 72,21 25,54 – 32,75

Ravnovesje sestavin v hibridnih semenih je porušeno, zato nimajo posebne hranilne

vrednosti. V hibridnih rastlinah je zelo malo mikroelementov, to velja zlasti za koruzo

(Walker 2004, 21- 22).

2.3 RASTNE ZAHTEVE

Koruza je tropska rastlina, zato za svoj normalen razvoj zahteva zadosti toplote in vlage.

Ko je prišla v Evropo, se je počasi širila in prilagajala ostrejši klimi, zlasti v osrednjih in

severnejših predelih Evrope. Tako se je tudi v Sloveniji s pomočjo stalne odbire

pridelovalcev koruze izoblikovalo veliko število zelo raznolikih populacij, predvsem

ranih in kakovostnih trdink, ki so bile prilagojene domačim slovenskim rastnim

razmeram (Rozman 2003, 22).

2.3.1 Tla

Koruzna polja v Sloveniji so večino leta pusta. V literaturi pa sem zasledila odlomke, ki

dokazujejo, da so tudi koruzna polja lahko lepa na oko in polna ţivljenja. Na naši kmetiji

je to vidno ţe nekaj let.

2.3.1.1 Varovanje tal

Varovanje tal pred erozijo vode pomeni tudi varovanje voda pred onesnaţenjem.

- Strukturna tla z veliko organske snovi in visoko mikrobiološko aktivnostjo so

manj dovzetna za poškodbe z erozijo vode.

- Učinek delovanja erozije vode je predvsem posledica nagiba zemljišča, zato bi

morala biti tista z naklonom, ki je večji od 20 %, trajno zatravljena. Pri naklonini

med 10 in 20 % tla lahko obdelujemo, vendar je potrebno redno uporabljati

agrotehnične ukrepe za zmanjševanje učinka delovanja vode na tla.

- Obdelava tal ter setev ali saditev kmetijskih rastlin in drugi agrotehnični ukrepi

naj bodo opravljeni prečno na naklonino.

- V okopavine lahko vsejemo pasove strnin, ki s svojim koreninskim sistemom in z

gostoto posevka zmanjšajo nevarnost odnašanja prsti.

Najbolj učinkovita ukrepa proti eroziji tal zaradi vetra sta zasnova varovalnih pasov

drevja ali grmičevja in stalna pokritost tal z rastlinami (Čergan 2007, 7).

Pri pridelavi okopavin na nagnjenih terenih navzkriţna skladnost zahteva upoštevanje

ukrepov, s katerimi preprečimo moţnost odplavljanja tal med nalivi. Moţni ukrepi so:

- pridelava vmesnih posevkov z neposredno setvijo koruze,

- setev vrst pravokotno na nagib,

- postavitev prečnih jarkov, s katerimi odvajamo padavinsko vodo,

- prekritje golih tal,

- setev v pasovih – prečno na nagib sejemo pas okopavine, ki mu sledi pas strnine

ali druge rastline z dobro pokrovnostjo v času, ko okopavina še ne sklene vrst.

Z uvedbo aktivnih ukrepov preprečevanja erozije verjetnost odplavljanja tal med nalivi

močno zmanjšamo (Blick ins Land 2007).

2.3.1.2 Obdelana tla

Z obdelavo zemljo rahljamo in drobimo. Zrahljana zemlja se namreč dobro zrači, zato

priteče vanjo več sveţega zraka in z njim več kisika, ki vzpodbudi mikroorganizme k

intenzivnejšemu delovanju in razmnoţevanju. Če je v zemlji še dovolj hrane za

mikroorganizme, se v njej sproţijo ţivahni biološki in z njimi v zvezi tudi kemijski

procesi, ki v končni fazi naredijo zemljo godno – uleţano. Z dovajanjem sveţega zraka v

zemljo se pospeši odtekanje z ogljikovim dioksidom bogatega zraka iz zemlje, ki pa, če

ga je preveč, zelo škodi koreninam in s tem tudi rastlinam.

Obdelana zemlja pa mora biti čim prej pokrita z vegetacijo – zelenim pokrovom. Če ne, ji

sonce in deţ s svojim škodljivim delovanjem (vročina, zbijanje zemlje zaradi udarnega

delovanja deţevnih kapelj, tvorba blata in kasneje skorje na površju tal) slabšata

rodovitnost, v kritičnih primerih pa pride celo do popolnega razkroja strukturnih

agregatov. V površinsko nezaščiteni zemlji se mikroorganizmi pomaknejo pred sončno

pripeko v notranjost zemlje, zato postane vrhnja plast zemlje biološko neaktivna – mrtva.

Zaradi skorje na površju zemlje prihaja med drugim tudi do hitrega izsuševanja tal

(Mrhar 2002, 41).

Trajna rodovitnost tal je zagotovljena, če tla:

- niso izpostavljena eroziji,

- niso zbita,

- vsebujejo zadostno količino humusa,

- ne omejujejo nemotene rasti rastlin,

- dolgoročno omogočajo razvoj in kakovost kmetijskih in gozdnih rastlin,

- imajo lastnost razgrajevati snovi, kot so odmrli ostanki rastlinskega in ţivalskega

izvora, ţivalski ali človeški izločki in ostanki sredstev za varstvo rastlin,

- optimalno sprejemajo, zadrţujejo in oddajajo vodo (Čergan 2007, 6).

2.3.1.3 Rastlinske zastirke

Njivo lahko obravnavamo tudi kot velik vrt.

Na ekološkem vrtu naj ne bi bila tla nikoli gola, ker so taka najbolj izpostavljena vsem

vremenskim nevšečnostim in izpiranju. Eden izmed načinov, da tla nikoli niso gola, je

tudi zastiranje tal z različnimi zastirkami. Ker si ţelimo čim naravnejši vrt, se kar v

največji meri odločamo za različne rastlinske zastirke, ki imajo več dobrih lastnosti:

- pod zastrtimi tlemi imajo mikroorganizmi idealne razmere za razvoj, zato so taka

tla zelo ţiva in aktivna, kar je idealno za vse rastline,

- zastrta tla so vedno bolj vlaţna, bolje in dalj časa zadrţijo vlago, ki jo poleti

ponavadi primanjkuje,

- spomladi so zastrta tla tudi toplejša, kar je pomembno za hitrejši razvoj rastlinskih

korenin in boljši sprejem hranil v rastline,

- pod zastrtimi tlemi ostaja zemlja dolgo rahla in grudičasta,

- pod zastirkami pleveli počasneje rastejo ali pa sploh ne,

- organske zastirke so ţive, na zemlji počasi razpadajo, pri čemer se sproščajo tudi

hranila za rastline.

Zastirka naj bo debela vsaj 3 cm, bolje pa je, da je debelejša. Ker počasi razpada, jo po

potrebi obnavljamo (Pušenjak 2007,76).

2.3.1.4 Izpiranje

Koruza zelo slabo pokriva tla. Razviti listi preprečujejo direktne udarce deţnih kapljic ob

tla. Vendar se na listnih ploskvah prestreţene vodne kaplje zdruţujejo v curke, ki tečejo

po steblih navzdol in izpirajo talne delce v podtalje ali jih po površini odnašajo z njive

(Tanjšek 1991, 73).

Z racionalno in kontrolirano uporabo pesticidov in gnojil lahko zelo oblaţimo izpiranje

nekaterih snovi v podtalje ob izdatnih padavinah, obenem pa si moramo prizadevati, da

so kmetijske površine čim večji del leta pokrite z rastlinsko odejo. Tako bodo rastline iz

tal večji del leta črpale hranila, med katerimi so tudi nekatera, ki se v nasprotnem primeru

zelo lahko izperejo v podtalnico.

Pri rastlinah za trajno in začasno ozelenitev tal pa pridelek celotne rastline (zelinje in

korenine) praviloma ostane tam, kjer te rastline pridelujemo. Zaradi tega je obogatitev tal

z organsko snovjo in posledično s humusom toliko večja (Kramberger 2003, 8).

2.3.1.5 Strniščni dosevki

Strniščni dosevki so pomemben člen njivskega kolobarja. Stalna pokritost tal z rastlinsko

odejo preprečuje negativne vplive deţja, sonca in vetra na strukturo tal ter zmanjšuje

izpiranje hranil. Z bogatim koreninskim sistemom dosevki povečujejo deleţ organske

snovi v tleh, izboljšujejo strukturo in mikrobiološko aktivnost tal. Gospodarski pomen

dosevkov je v pridelavi kakovostne in poceni voluminozne krme. Cvetoči dosevki so

pomembni tudi za čebelarje (Zabret 2002, 5).

Za popestritev biološke raznovrstnosti lahko za podor sejemo več rastlin skupaj. Tako

lahko izkoristimo delovanje različnih vrst rastlin na tla in omogočimo trajno rodovitnost

tal (Zabret 2002, 7).

2.3.1.6 Samonikle rastline

Na vsakih, z rastlinami nepokritih kmetijskih tleh, se ob primerni temperaturi in vlagi

pojavijo samonikle pionirske rastline, ki začenjajo pokrivati nezaseden prostor. Med temi

rastlinami je veliko takih, ki jih v kmetijski pridelavi uvrščamo med neţelene oziroma

plevelne. Če pustimo, da nemoteno rastejo in se razvijajo, se lahko pričnejo

nekontrolirano širiti (vegetativno ali generativno). To nam pri pridelovanju gojenih

rastlin lahko bistveno poveča stroške pridelovanja (oviranje pri delu, zmanjševanje

količine in kakovosti pridelka, stroški zatiranja, ...). Delo na ruši je v neugodnih

vremenskih razmerah in na večjih strminah veliko laţje in enostavnejše (Kramberger

2003, 9).

Pridelava koruze na ekoloških kmetijah sodi med posebne vrste umetnosti. Plevel

predstavlja največjo nevarnost pri ekološki pridelavi koruze. Zlasti v pogojih, ki niso

optimalni za rast koruze, je konkurenčna moč plevela izredno velika. Pravočasno in

pravilno zatiranje plevelov je predpogoj za uspeh v boju z njimi (Dlz 2002).

Z oranjem njive pred zimo se znebimo tudi precej plevela, ker ozeleni še pred zimo in ga

mraz uniči. V kolikor njiva ne bi bila preorana v jeseni, bi plevel ozelenel šele spomladi

in bi s svojo rastjo oviral ali celo popolnoma zatrl rast posevka (Mrhar 2002, 70).

Zatiranje plevelov v medvrstnih prostorih s česanjem ali okopavanjem ni posebej

učinkovito na teţjih tleh, ker se nekateri trdovratni koreninski pleveli na ta način teţko

odstranijo. Claus Lutz je izdelal medvrstni mulčer. Vse, kar raste med vrstami, noţi

odreţejo. Čeprav iz koreninskih delov ponovno odţenejo, pa jih večkratno mulčenje

izčrpa in četudi jih popolnoma ne uniči, jih medtem ţito preraste in zaduši. Mulčenje ima

še več prednosti: ostanki organske mase zastirajo tla med vrstami in s tem izboljšujejo

rodovitnost tal, izboljšajo zadrţevanje vode, zmanjšajo izpiranje nitratov oziroma

hranilnih snovi, ker se te počasneje sproščajo iz odmrle snovi. Mulčenje je skoraj

neodvisno od vremena – pri drugih mehanskih oblikah zatiranja plevela je potrebno lepo

in suho vreme, da se izpuljene rastline posušijo, sicer se ponovno zakoreninijo in veselo

rastejo naprej. Pri mulčenju pa vreme ni pomembno, saj odrezani del rastline odmre,

četudi mulčimo v deţju (Top agar 2002).

2.3.2 Hranila

Koruza potrebuje glavnino hranil šele po drugi polovici junija (po fazi šestega popolnoma

razvitega lista). Takrat mora biti v tleh dovolj dostopnega dušika, če ţelimo velike in

kakovostne pridelke (Zajc 2009, 1).

Posebno pozornost zasluţi gnojenje koruze z dušikom in sicer iz več razlogov:

- ima velik vpliv na višino pridelka,

- koruza ima posebno dinamiko odvzema dušika iz tal,

- v tleh je izredno dinamičen in spreminja svoje oblike,

- sprošča se iz organske snovi in mineralov ter se na njih v določenih oblikah tudi

veţe,

- v nitratni obliki se izpira v spodnje plasti tal in v podtalnico, kjer ga koruza ne

more uporabiti,

- je najdraţje hranilo, če ga dodajamo v obliki rudninskih gnojil, in

- pomembno vpliva na gospodarnost pridelave koruze.

Sprejem dušika iz zalog v tleh je predvsem odvisen od zaloţenosti tal z drugimi hranili in

organsko snovjo ter znaša

- na zelo revnih njivah okoli 1/5 od skupne potrebne količine,

- na srednje bogatih okoli polovice in

- na zelo bogatih okoli 4/5.

Iz tega sledi, da lahko na stopnjo razpoloţljivosti dušika v tleh pomembno vplivamo z

rednim vnašanjem organske snovi v zemljišča, kar ob primerni mikrobiološki aktivnosti

zagotavlja ugodno bilanco dušika v tleh (Čergan 2003).

Z dodajanjem industrijskih gnojil se ruši biološko ravnoteţje v tleh, obenem s tem pa

poteka negativna selekcija, ki redno preprečuje delo koristnih mikroorganizmov na račun

patogenih. Zaradi tega se patogeni mikroorganizmi preveč razmnoţujejo.

V mikrobiološkem ravnoteţju tal poteka boj med posameznimi vrstami mikroorganizmov

– antagonizem. Z antagonizmom nastajajo razni inhibitorji in antibiotiki, ki izločajo

posamezne vrste mikroorganizmov zaradi samoohranitve.

Ker tla kot organizem ne morejo sama izbirati hranilnih snovi, kot jih lahko nadzemni

organizmi, lahko opravljajo vlogo biološkega regulatorja: raztapljajo organske in

rudninske sestavine in tako ustvarjajo proizvode, primerne za prehrano rastlin. Na

rastlinah so mikroorganizmi, ki delujejo v območju koreninskega sistema (rizosfere). Ta

jim omogoča, da si izberejo takšne vrste hranilnih snovi, ki jim najbolj ustrezajo.

Ţivljenje v tleh bo intenzivnejše in močnejše, kolikor več organizmov bo v tleh, kolikor

več bo različnih vrst in kolikor večji bo njihov antagonizem. Temeljni pogoj za uspešno

delovanje mikroorganizmov v tleh je dovolj velika količina organske in rudninske snovi,

vode, zraka in toplote (Krišković 1993, 41 - 43).

Če vse lepo in dobro raste, ni vzroka za analizo tal na posamezna hranila, ugotavljanje

pH tal in apnenje kislih njiv. Zakisana zemljišča so namreč revna tudi s fosforjem. Zato je

pred apnenjem treba povečati vsebnost fosforja v tleh. Cvetni prah, ki je naraven vir

fosforja, je izdelek cvetočih travnikov, čebele, čmrlji in drugi opraševalci pa skrbijo za

njegovo prenašanje. Kroţenje fosforja na starem travniku, zatravljeni njivi ali na

zemljišču posejanem s travno-deteljno mešanico se začne, ko pustimo rastlinam, da

cvetijo in čebelam, da jih oprašijo. Ţivali, ki jih krmimo s sveţimi in suhimi cvetočimi

rastlinami, izločajo neporabljene sestavine v obliki iztrebkov, ki se kot preperel kompost,

bogat s fosforjem, vrača nazaj na njive. Gnojenje mora biti najprej namenjeno oţivljanju

tal, ohranjanju mikrobiološkega ravnoteţja v tleh, vzpodbujanju humifikacije in

mineralizacije s pomočjo ugodnih mikro in makro organizmov, šele potem se nakopiči

dovolj hranil za prehrano rastlin (Ačko 2006, 25).

2.3.3 Pomoč sorastlin pri pridelavi koruze

Ob robu njive so uspevale še sončnice, ki so koruzi pomagale odganjati koruzno veščo.

To nalogo je opravljal tudi fiţol. Same korenine sončnic so zavirale rast mnogih plevelov

in s svojimi izločki vzpodbujale rast koruze.Tudi buče so našle svoje mesto v omenjeni

zdruţbi in prispevale k dobremu pridelku. Taka zdruţba je bila dobro znana tudi pri

ameriških Indijancih (Pušenjak 2007,125).

2.3.4 Kolobar

Koruza ni občutljiva za vrstni red v kolobarju, dobro uspeva za večino poljščin in dobro

izkorišča podor. Po nekaterih podatkih jo lahko v monokulturi pridelujemo do petnajst let

brez pomembnega zmanjšanja pridelka (Čergan 2008, 34).

2.3.5 Voda

Za normalno rast in razvoj koruze je zlasti na tleh s tako neugodnimi biofiziklanimi

lastnostmi, kot prevladujejo v Sloveniji, zelo pomembna vlaga. Čeprav ima koruza

sorazmerno nizek transpiracijski koeficient (300 do 350), pa zaradi sposobnosti

oblikovanja velike količine suhe snovi potrebuje mnogo vode (Tanjšek 1991,65). Kar

zadeva preskrbo koruze z vodo, je kritična zlasti morfološka faza od začetka metličenja

do mlečne zrelosti (Tanjšek 1991,66).

Podnevi se spreminja količina vode v rastlinskih delih. Posebno listi kaţejo pogosto

pomanjkanje vlage s tem, da v popoldanskem času začnejo veneti, vendar se jim ponoči

vrne turgidnost, tudi če ni deţja ali namakanja. Ta začasna ali prehodna uvelost nastane

takrat, ko transpiracija presega absorbcijo vode. Stalna uvelost je posledica pomanjkanja

vode v tleh, tako da si rastlina ne opomore dokler se vlaţnost v tleh ne poveča (Matičič

1984, 58). Zato je zelo pomembna stuktura tal. Več vode ko tla vpijejo v močnih nalivih,

manj je odteče po površini oziroma izhlapi po končanih padavinah. Zastajanje vode na

površini običajno pomeni tudi uničenje strukture tal in zaskorjenje, odtekanje po površini

pa odnašanje humuznega dela tal (Top agar 2007, 6).

Ker se koruzna polja navadno umetno ne namakajo, si lahko pomagamo drugače. Obstaja

več načinov, s katerimi zmanjšamo neugoden učinek suše na rastlino. S protivetrnimi

ovirami v obliki visokih ţivih mej zmanjšamo hitrost vetra in s tem izhlapevanje vode iz

tal (Tanjšek 1991,69).

2.3.6 Vitalnost

Pri rastlinah razlagamo vitalnost kot:

- zmoţnost kaljenja,

- odpornost proti zajedalcem in podnebnim razmeram,

- obilnost pridelka in

- shranjevanje pridelkov (Krišković 1993, 14).

2.4 SKLOP SETVE KORUZE – GOSTOTA POSEVKA

Gostota posevka koruze je eden najpomembnejših tehnoloških ukrepov, ki v veliki meri

določa višino pridelka, videz in zgradbo rastlin, na posamezne faze rasti in razvoja

koruze ter na izgradnjo in porazdelitev suhe snovi po rastlini (Čergan 2008, 25).

Za vsako skupino hibridov je določeno število rastlin – sklop, ki ga je treba doseči za

velik pridelek koruze. To se giblje od 30.000 do 60.000 rastlin/ha. Ko se zveča število

rastlin nad optimalno, se zmanjša teţa koruznih storţev, obenem pa se zmanjša pridelek

koruze. Prav tako pa tudi število manjše od optimalnega neugodno vpliva na velikost

pridelka (Krišković 1993, 98).

2.4.1 Vpliv različnih gostot rastlin na tvorjenje pridelka koruznih hibridov

Končni sklop rastlin pogosto znaša samo od 30 do 50 % rastlin v primerjavi s številom

posejanih semen. Razlogi so naslednji:

- premalo poznane lastnosti reakcij hibridov na spremembe sklopov rastlin v

povsem specifičnih pridelovalnih razmerah,

- neprimerna oz. neupoštevana kalivost semena,

- izenačenost semena. Le seme enake velikosti, oblike in mase 1000 zrn bo imelo

enake moţnosti za enakomeren vznik in razvoj. Velike razlike med semeni

povzročajo neenakomernost vznika, nekatere šibkejše rastlinice pa zaradi slabše

razvitosti v nadaljnji konkurenci med rastno dobo propadejo.

- neprimerno pripravljena setvišča za setev. Pregloboka in neenakomerna

predsetvena obdelava povzroči, da v sušni pomladi semena kalijo in rastlinice

vznikajo neenakomerno ali pa na delih njive celo propadejo.

- globina setve, spremenljiva konfiguracija terena,

- pomanjkanje natančnih sejalnic,

- prevelika in menjajoča se hitrost setve,

- neprimerna vlaţnost setvišča,

- propadanje rastlin med rastno dobo. Propadanje koruznih rastlin, njihova rast in

razvoj je pogojen tudi s konkurenco koruznih rastlin s plevelnimi.

- talni škodljivci in ptice predvsem v začetnih razvojnih stadijih, itd.

Pri odločitvah o primernosti setve in kasneje oblikovanih gostot posevkov je potrebno

upoštevati morfološke lastnosti hibridov, njihovo dolţino rastne dobe, rodnostni

potencial, »rodnost tal« oz. prehranske zahteve in specifične klimatske razmere čim

oţjega območja. Zaradi tega je pogosto nemogoče svetovati setve na osnovi rezultatov, ki

so bili dobljeni v drugih klimatsko-pridelovalnih razmerah. Ob tem pozabljamo, da je

pretvorjena fotosintetska radiacija temeljni dejavnik pridelkov in prav s sklopom rastlin

jo lahko zelo različno izkoristimo (Bavec 2003, 105).

2.4.2 Osvetlitev rastlin

Deleţ sprejete sončne energije je v povprečju največji pri koruzi v primerjavi z ostalimi

rastlinskimi vrstami. Izkoristek pri koruzi znaša v najprimernejših rastnih razmerah samo

okoli 5 %. Osvetlitev listov pogojuje kot, pod katerim rastejo listi, velikost metlice,

količina cvetnega prahu, število in razpored rastlin in smer vrst.

Vpliv gostote posevka na staranje listov je večji v gostih kot v redkih sklopih.

Pomembno vlogo v sprejemanju sončne energije in dotekanju rastlinskih asimilantov v

zrnje ima kot glavni vir asimilantov predvsem listna površina z vsemi ostalimi zelenimi

rastlinskimi deli. Zeleni rastlinski deli omogočajo s svojo morfološko strukturo,

anatomsko zgradbo, velikostjo in fotosintetsko aktivnostjo kar največ sintetizirane

organske snovi. Pri tem sta najbolj pomembni osvetlitev listov in velikost listne površine

(Bavec 2003, 107).

2.4.3 Velikost listne površine

V intenzivnih načinih pridelovanja v gostejših posevkih koruze doseţemo večji LAI

(razmerje med površino listov in površino tal), pridelamo več manjših storţev, ki dajo v

primerjavi z redkimi sklopi večji skupen pridelek. Tako so veliki in teţki storţi le dokaz

pomanjkljivo izkoriščenega rastnega prostora, kajti v mnogih primerih bi lahko pridelali

celo nekaj ton več pridelka zrnja na hektar (Bavec 2003, 108).

V meritvah višine stebel od tal do storţev in do vrhnjega lista na steblu so prišli do

sklepov, da se z gostoto posevka povečuje višina stebel. Optimalne gostote setve so za

stare sorte od 25.000 do 41.000 rastlin/ha, za novejše hibride pa 160.000 rastlin/ha.

Novejši hibridi predvsem tisti, katerih selekcijski centri niso blizu slovenskim klimatskim

razmeram, se na povečanje sklopov odreagirajo z večjim povečanjem propadlih rastlin.

Prav zaradi povečanega odvzema hranil z večanjem sklopa rastlin, bo potrebno le tega

zmanjšati na nivo, s katerim bo zagotovljena glede na način pridelovanja zadostna oskrba

rastlin. Pri FAO 400 je to 9 rastlin/m2, pri ranejših vsaj 10 rastlin/m2 (Bavec 2003, 110 –

116).

2.5 SETEV

Temeljna pogoja za kalitev sta voda in temperatura. Sejemo, ko sta ta dva pogoja

najugodnejša. Za dober vznik je potrebna tudi pravočasna in ustrezna priprava zemlje.

Zelo pomemben parameter kakovosti semena je kalivost. Kalivost se prične s sprejemom

vode v seme in se nadaljuje z aktivacijo encimov in sintezo novih encimov. Aktivna

presnova v semenu omogoči rast in delitev celic, pritisk povečanih tkiv pa povzroči

prodiranje koreninice skozi semensko ovojnico. Število vzklilih in normalno razvitih klic

nam predstavlja informacijo o kalivosti semena (Vouk 1995, 8-9).

Seme mora biti dobro kalivo, kakovostno in nepoškodovano. Večinoma je uporabno le do

dve leti staro seme in še to le v primeru, če je bilo skladiščeno v hladnem in suhem

prostoru (Tanjšek 1991, 87).

S pripravo njive za setev ţelimo omogočiti kar najboljši vznik in zboljšati ukoreninjenje.

Izogibati se je treba vsemu, kar omejuje razvoj korenin (Tanjšek 1991, 76).

Za setev koruze so potrebna tla, ogreta vsaj na 10oC. Napačno je, če sejemo pozno, še

bolj napačno pa je, če sejemo zgodaj, kajti tedaj koruza zaradi prenizkih temperatur

pozneje vznikne, zato jo pogosto napadejo bolezni in škodljivci.

2.6 Z ZASTIRKO DO MANJ DELA

Edino v knjigi Biološko pridelovanje hrane sem zasledila uporabo zastirke pri pridelavi

koruze. Po setvi so površino prekrili s senom.

Ko je bila setev končana, je bila vsa površina zastrta s senom. Nobenih drugih ukrepov

nismo več izvajali. S takšnim vzdrţevanjem tal po setvi koruze so bila opuščena vsa dela

pri okopavanju, osipanju in tretiranju tal s herbicidi proti plevelom. Potrebne količine

dušika je bilo mogoče aktivirati iz natrohnelega sena in s pomočjo mikrobiološke

aktivnosti tal iz lignoproteinskega kompleksa (humusa) (Krišković 1993, 99).

Namesto sena bi se lahko uporabila slama, ki jo imajo nekatere poljedelske kmetije

preveč. Kratko zrezano bi s trosilnikom gnoja potrosili po zasejani površini. Paziti bi

morali le na vrste s posejano koruzo.

2.7 VARSTVO

Kolikor intenzivnejše je gnojenje z rudninskimi dušikovimi gnojili, toliko večja je

potreba po varstvu rastlin pred zajedalci. Prehrana z industrijskimi gnojili zmanjšuje

obrambni sistem rastlin pred zajedalci (Krišković 1993, 48).

Fertilizacija rastlin z industrijskimi gnojili in intenzivna uporaba sredstev za varstvo

nenehno zvečujeta pridelovalne stroške, hrana pa je obenem vse manj zdrava za človeka

(Krišković 1993, 156).

Bolezni in škodljivci lahko napadejo samo oslabljen organizem. Rastlina, ki raste v zelo

ugodnih rastnih razmerah, ki imajo ustrezno podnebje, tla in prehrano, ima svoj obrambni

sistem, ki ji omogoča, da se s svojimi močmi upre boleznim in škodljivcem (Krišković

1993, 118).

Motnja v izmenjavi snovi v rastlini je pomemben dejavnik, ki rastlini preprečuje, da bi se

lahko sama uspešno uprla napadu zajedalcev. Če poteka izmenjava snovi v rastlini brez

motenj in zastojev, ima rastlina rezervno moč, s katero se upešno upira napadu

zajedalcev. Pravilna prehrana odločilno vpliva na zdravje in odpornost rastlin pred

napadom zajedalcev. Z bolezenskega stanja rastlin lahko sklepamo, da prehrana rastlin ni

bila pravilna (Krišković 1993, 178).

Odpornost proti boleznim in škodljivcem se kaţe v tem, da ostanejo rastline in ţivali

zdrave brez kemičnega varstva, ki ga omogočajo številni pesticidi in zdravila, kakršna

uporablja sodobno kmetijstvo (Krišković 1993, 14).

2.8 SPRAVILO

Čas od dozorevanja semena do setve delimo na tri obdobja:

1. dozorevanje in spravilo,

2. shranjevanje in

3. setev.

Poleganje koruze, nepravilna hitrost bobna, nepravilna razdalja med bobnom in košaro

ter druge pomanjkljivosti lahko povzroče velike izgube pri kombajniranju (Tanjšek 1991,

118).

Kako poteka dozorevanje je odvisno od vremenskih razmer. Menjajoča obdobja suhega

in toplega vremena z vlaţnim in mokrim povzročajo poškodbe celičnih sten embria. Za

tako poškodovano seme je pogosto značilen vznik nenormalnih in oslabelih klic, ki na

polju niso sposobne za nadaljnjo rast (Vouk 1995, 8-9).

Če ţelimo uporabiti zrnje, spravljamo koruzo ob polni zrelosti. Precej razširjeno je še

spravilo koruznih storţev, ki je le še pri manjših pridelovalcih ročno. Manjše količine

storţev lahko napolnimo v mreţaste vreče, ki jih potem obesimo na suho, zračno in

senčno podstrešno mesto (Tanjšek 1991, 116).

Najboljša kakovost sušenja je doseţena, če ima zrnje med sušenjem temperaturo od 45 do

50oC. Zato semensko koruzo sušijo pri tej temperaturi (Tanjšek 1991, 122). Od

pravilnega sušenja je odvisna ţivljenjska sposobnost semena.

Cilj shranjevanja semena je vzdrţevanje njegove ţivljenjske sposobnosti. Posredne

poškodbe zaradi škodljivcev nastanejo zaradi njihovega dihanja, neposredne pa, ko se

hranijo z embrijem. Optimalna temperatura za razvoj škodljivcev je 25oC, slabo aktivni

so pod 20oC, praktično onemogočeni pa so pod 10

oC (Vouk 1995, 8-9). To pa ne velja za

glodavce.

2.9 ŠKODLJIVCI KORUZE

2.9.1 Švedska mušica (Oscinella frit L.)

Koruza je izpostavljena napadu od vznika do šestega lista. Ţerke se hranijo z neţnim

rastlinskim tkivom. To povzroča motnje v razvoju rastlin, ki včasih tudi propadejo. Če

srčni listi odmrejo, se rastline obraščajo in so grmastega videza. Poznejša znamenja

poškodb so zviti in zlepljeni listi, ki se nato teţko razprejo in ostanejo skupaj v obliki

pentelj. Mušice prve generacije se pojavijo sredi maja. Vsaka leţe okrog 70 jajčec na liste

in listne noţnice, ko ima koruza dva do tri liste, v manjšem obsegu pa, ko razvije štiri do

šest listov. Ţerke opazimo le pri dnu rastlin, ne pa pozneje na razvitih organih. So 3 do 4

mm dolge, bele in svetleče. Zabubijo se v rastline ali v tla. Buba je sodčkasta, 4mm

dolga, svetlorjava, svetleča, s po dvema izrastkoma na zadku. Druga generacija se pojavi

julija in koruzi ni več nevarna. Zatiranje je kemično (Tanjšek 1991,150).

2.9.2 Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis Hbn.)

Gostiteljske rastline so še hmelj, proso, šipek, sončnica, konoplja, fiţol, dalije, koprive,

pelin in nekatere trave. Izhodi so okrogle luknjice nad nodiji in iz njih sili značilna

ţagovina z iztrebki. Napadena stebla se rada prelomijo ob močnejšem vetru. Zrnje na

napadenih rastlinah je drobno. To je posledica slabših pretokov vode in rudninskih snovi.

Gosenice vrtajo tudi skozi storţe in njihove peclje. Jajčeca so sploščena. Ko so

razporejena v legla, so videti kot ribje luske. Merijo 0,5 mm. Buba je sprva rumenorjava,

pozneje rjavordeča dolga okrog 20 mm, na koncu ima 4 kaveljce. Koruzna vešča prezimi

kot odrasla gosenica petega stadija v prvem ali drugem spodnjem internodiju koruznega

stebla ali pa v kocenu ter odpadlih storţih. Prenese nizke temperature. Mnoţičen pojav

metuljev se ujema s pribliţevanjem metličenja koruze. Dobro letajo na večje razdalje.

Jajčeca odloţijo na spodnjo stran listov. Nizka zračna vlaga povzroči propad gosenic.

Gosenice, ki smo jih podorali, ne poginejo, temveč spet pridejo na površje in tam iščejo

nove ostanke. Zato je zatiranje dober kolobar (Tanjšek 1991,156).

2.9.3 Koruzni molj (Sitotroga cerealella Oliv.)

Poškoduje zrnje, v katerem se razvija. Storţi imajo luknjice in so onesnaţeni z iztrebki in

črvojedino. Napade zlasti neposušeno koruzo in uniči kalčke (Tanjšek 1991,160).

2.9.4 Bramor (Gryllotalpa gryllotalpa)

Bramor koplje rove premera 1,2 cm do 100 cm globoko, s čimer rahlja in zrači tla.

Glavna hrana bramorjev so deţevniki in ličinke različnih ţuţelk, objedajo pa tudi

rastlinske koreninice. Najnevarnejši je spomladi ob vzniku rastlin (Urek, Modic 2008,

130). Le kdo bi se odrekel sočni neţni hrani?

2.9.5 Listne uši (Aphidoidea)

Listne uši so zelo majhne, pod 6 mm velike ţuţelke. Navadno nastopajo mnoţično. Vse

so mehkokoţnate, neţne ţivali. Skozi zadnjično odprtino izločajo mano – rastlinski sok,

ki ga vsesavajo skozi sesalo in ga deloma prebavljenega in zgoščenega v gosto snov

izločajo. S sesanjem rastlinskih sokov povzročajo na napadenih rastlinah precejšnjo

škodo, ki se kaţe v venenju, kodranju listov in odmiranju poganjkov. Rastlinam škodi

tudi posušena mana, ki obremenjuje in maţe površino listov, na njej pa se razvijejo tudi

številne glivice (glive sajavosti). Pri koruzi vplivajo listne uši neposredno na oploditev,

pridelek in fiziološke procese (Urek, Modic 2008, 132).

2.9.6 Ptiči (Aves)

Na splošno so ptiči koristni, zaradi uničevanja njihovih habitantov pri nas pa na ţalost

tudi ogroţene vrste. Prehrana se med letom spreminja in nekateri, ki se spomladi

prehranjujejo z ţuţelkami, jeseni jedo rastlinsko hrano. Nekatere vrste pa lahko občasno

vseeno povzročijo večjo ali manjšo škodo tudi na koruzi. Največjo škodo povzročajo

spomladi po setvi, ko brskajo po sveţe zasejanih njivah in se hranijo s semenom ali

komaj vzniklimi rastlinicami. Posledica je redkejši sklop, zaradi česar je treba koruzo

včasih dosejati. Jeseni, v času dozorevanja koruze, predvsem v času mlečne zrelosti,

lahko kljuvajo tudi storţe in jih poškodujejo (Urek, Modic 2008, 140).

2.9.7 Sesalci (Mammalia)

Srne se hranijo z mladimi listi, metlicami, v času mlečne zrelosti tudi s storţi (navadno je

odgriznjen le vrhnji del storţa). Pridelke koruze lahko varujemo s fizičnimi preprekami

(ograje, električni pastirji) (Urek, Modic 2008, 143).

2.10 GLIVIČNE BOLEZNI KORUZE

Po kemijski zgradbi je za mikotoksine značilna nizko molekularna gradnja. Imajo pa

številne škodljive učinke: povzročajo krvavitve, so rakotvorni, poškodujejo sluznice,

motijo hormonsko delovanje, okvarjajo celice. Običajno zaidejo v organizem s hrano,

moţno pa je, da jih vdihujemo s prahom, ki vsebuje mikotoksine. V naših podnebnih

razmerah prevladujejo mikotoksini, ki jih izločajo plesni iz rodu Fusarium. Te plesni v

glavnem okuţijo dozorevajoča ţita in se razvijejo ţe na polju. Ocenjujejo, da je okoli

četrtina vseh krmnih ţit okuţena z mikotoksini.

Moţnost za razvoj plesni iz rodu Fusarium so se v številnih srednjeevropskih drţavah v

zadnjih letih občutno povečale predvsem zaradi:

- oţjega kolobarjenja z visokim deleţem ţit,

- uvajanja minimalne obdelave,

- veliko organskih (ţetvenih) ostankov na njivah in

- uporabe regulatorjev rasti.

Vsi ti dejavniki pospešujejo rast plesni, še zlasti v monokulturnih posevkih koruze to

postaja vedno večji problem. Največ mikotoksinov v krmi ugotavljajo v deţevnih letih,

ko so razmere za razvoj plesni še posebej ugodne. Med ţiti je najbolj onesnaţena koruza.

Paziti je potrebno pri gnojenju z dušikom, ker ta poveča občutljivost rastlin na fuzarioze

(Ag 2002). V reviji Kmetovalec pa sem zasledila tudi naslednje:

Če koruza sledi koruzi, je verjetnost za pojav mikotoksinov v zrnju precej večja kot pa pri

drugih predposevkih. Sama obdelava tal (z oranjem ali brez) pa ni imela tako velikega

vpliva na vsebnost mikotoksinov, kot lahko pogosto zasledimo v literaturi. Vsebnost

mikotoksinov je bila do temperaturne vsote 1900oC nizka, nato pa je močno porasla in

presegla kritično mejo. Močno se poveča vsebnost mikotoksinov v rastlinah,

poškodovanih zaradi toče ali škodljivcev (Horstmann 2008, 6).

2.10.1 Koruzna bulava snet (Ustilago mazdis Cda.)

Za okuţbo so občutljiva vsa aktivna meristemska tkiva. Bule so sprva svetle in prekrite s

srebrno sivo ovojnico, ko pa v notranjosti začno iz micelija nastajati teliospore,

potemnijo. Z zaoravanjem ostankov bul, ki leţijo na površini tal, se zmanjša okuţbeni

potencial (Ţerjav 2008, 155). Zaorane klamidospore so kuţne praviloma eno leto, tiste, ki

obleţijo na tleh, pa tri leta. Spore preţivijo v krmi, ki gre skozi prebavila. Siliranje jih ne

uniči. Ohranijo se v gnoju. Spomladi in poleti veter klamidospore zanese na mlado tkivo

in tam kalijo. Bolezen spodbujata suho vreme in temperature od 26 do 34oC. Okuţba je

večja tam, kjer so tla pregnojena z dušikom ali s hlevskim gnojem. Učinkovitega varstva

pred to boleznijo ni (Tanjšek 1991,135).

3 MATERIALI IN METODE

3.1 OPIS KMETIJE

Miroljubna kmetija Kapl leţi na rjavih evteričnih tleh na mehkih karbonatnih kameninah

(lapor) na nadmorski višini okoli 500 m sredi mešanih gozdov v severovzhodnem delu

občine Laško v zaselku Mačkovec. Mešana samooskrbna ekološka kmetija je velika 4,9

ha, od tega je 2,8 ha gozda. V ekološko kontrolo je vključena od leta 2001.

Prejšnji lastnik je v letih od 1990 do 1999 porušil vse zgradbe in zemljišče, kjer ni bilo

gozda, je tako zbulduţiral, da je vso zemljo premešal. Zemljišče je dal v najem sosedu, da

je kosil.

Poleti 2000 sem zelo zaraščeno kmetijo kupila jaz. Na navidez najlepših delih so nastale

štiri njive, ki sedaj merijo skupaj 37 arov. Na njive sejem in sadim koruzo, piro, jari

ječmen, oves, proso, ajdo, amarant, lan, mak, črno in rumeno sojo, bob, grah za zrnje in

grah za stročje, nizek in več sort visokega fiţola, pet sort krompirja, korenje, rdečo peso,

podzemno kolerabo, repo, črno redkev, redkvico, čebulo, česen, por, drobnjak, motovilec,

solato, endivijo, zelje, ohrovt, kitajsko zelje, dve sorti paradiţnika, papriko, kumare, tri

sorte buč, šetraj, ognjič in ţametnice. Koruza zavzema pribliţno četrtino površine njiv,

sejem jo pa na tri njive.

3.2 NAŠ NAČIN KMETOVANJA

Naš način kmetovanja temelji na svobodi, spoštovanju in miru. Ljudje po volji

zapuščamo kmetijo, a se vedno vrnemo, ker občutimo, da se imamo tu najbolje. Psi so

svobodni, neprivezani, niso zaprti, tudi po večdnevni odsotnosti se sami vrnejo. Sveţe

meso si lahko sami ulovijo na njivah in travnikih. Tudi koze so ţe imele enodnevni izlet.

Ko sem dopoldan na njivi plela, so se poslovile in zvečer same vrnile iz čisto druge

smeri. Tudi posejane rastline se včasih preselijo drugam ali zasejejo drugje, kot sem jih

jaz. Ker se nekatere ne morejo dobro boriti za svetlobo in hrano, jim pomagam tako, da

jih oplevem. Na kmetiji ne uporabljamo hrupnih strojev in naprav, če jih pa ţe, pa čim

krajši čas.

Uţivamo v ptičjem petju, šumenju listja in sončni toploti. Na kmetiji skrbimo za biotsko

pestrost. Travinje kosim s koso, najdene redke rastline pa ne pokosim. V prilogi so

napisane rastline, ki sem jih našla v letu 2008 med koruzo na Prvi njivi. Njive so obdane

z visokim drevjem ali grmovjem, ki zmanjšuje erozijo vetra, blaţi temperaturna nihanja

in nudi zatočišče mnogim ţivalim. Po njivah in okoli jagodičevja je plast zastirke, ki nudi

zatočišče mnogim koristnim ţivalim.

Spoštujemo tla in jih ne tlačimo in premetavamo po nepotrebnem. Strojna obdelava njiv

zavzema le oranje in dostavo zastirke. Vsa ostala opravila so ročna. Traktor uporabljamo

le v suhem vremenu za odvoz krme in pridelkov le po ustaljenih poteh. Tako ni

nepotrebnega tlačenja zemlje in izpušnih plinov. Tudi koruza v letu 2009 ni dobila

zastirke v primernem času, ker je v tem času vsak dan deţevalo. V letu 2008 pa je bil

traktor od pomladi do jeseni v popravilu in je tudi koruza ostala brez zastirke.

Namakanja in škropljenja ni. Le kadar je zelo suho, posajene rastline enkrat izdatno

zalijem. Hlevski gnoj se ne uporablja, le po spravilu pridelkov se na njivah pasejo koze.

Tri njive so zaradi srn ograjene z električnim pastirjem.

Pridelava je za vse rastline podobna, razlikuje se le v podrobnostih zaradi posebnih

zahtev rastlin. V diplomskem delu je opisan postopek pridelave koruze, ki se precej

razlikuje od običajnega. Spravilo koruze poteka v miru in tišini brez kolone hrupnih

strojev. Če je zaradi večje količine pridelka naenkrat in oddaljenosti njive potreben

traktor, le ta pripelje k njivi v miru in ob njivi z ugasnjenim motorjem počaka, da je tovor

naloţen. Tudi traktor je del narave in njegov glas marsikaj pove. Na kmetiji skušamo

razumeti eden drugega, pa čeprav ne govorimo istega jezika.

3.3 SEME

Material za setev predstavlja eno, dve, tri in štiri leta staro seme osemredne koruze

trdinke pridelano na miroljubni kmetiji Kapl pod podobnimi pogoji, kot je opisano v tem

doplomskem delu. V letu 2008 je bilo posejano seme štirih storţev po enega iz let 2004,

2005, 2006 in 2007. V letu 2009 je bilo posejano seme sredine dveh storţev iz leta 2006

in seme sredine treh storţev iz let 2005, 2007 in 2008.

3.4 OPIS NJIV

Vse njive so strme in obrnjene proti soncu. Na njih je veliko rastlinske zastirke pri

rastlinah, ki to dopuščajo. Zemlja je na vsakem kvadratnem metru drugačna, kar se pozna

tudi pri rasti rastlin. pH zemlje, izmerjene s terenskim pH metrom v vodi, je 6,7 do 6,6.

Poljina s poskusno koruzo je bila leta 2008 na Prvi njivi, leta 2009 pa na Prvi, Veliki in

Zadnji njivi.

Preglednica 5: Povzetek lastnosti njiv in poljin s koruzo

prva njiva prva njiva velika njiva zadnja njiva

leto pridelave koruze 2008 2009 2009 2009

velikost njive 17 a 17 a 13 a 5,5 a

obrnjenost jug jug vzhod vzhod

nagib poljine s koruzo 28-36% 45% 34 % 25 %

velikost poljine s koruzo 109,42 m2 41,40 m

2 47,11 m

2 46,04 m

2

3.4.1 Prva njiva

Jugozahodni del velikega poravnanega pobočja z obilo cvetja na nadmorski višini okoli

540 metrov smo jeseni leta 2000 preorali. Gre za rjava evterična tla, ki so zmerno

zaloţena, zmerno prepustna in suha. S pomočjo zastiranja se na njivi kljub poletni vročini

in močnim poletnim nalivom da pridelati pridelke, ki ljubijo veliko sonca.

Na jugu in zahodu je poleg njive nekaj metrov pašnika nato pa mešan gozd. Na vzhodu je

pašnik z mladimi vinogradniškimi breskvami, nad njivo je porasla pot.

3.4.2 Velika njiva

Pred letom 2000 je bilo proti vzhodu obrnjeno zemljišče na nadmorski višini okoli 450

metrov zbulduţirano, najboljša zemlja pa je bila porinjena v bliţnje jarke. Leta 2000 je

bil tu travnik, ki smo ga naslednjo pomlad preorali. Velikost njive se stalno spreminja

odvisno od razpoloţljive mehanizacije. Sedaj je velika 13 arov. Zemlja je zelo različna,

od slabe njivske zemlje do sive ilovice, brez kamenja in ponekod s še vedno veliko

kamenja od podrte manjše stavbe, ki jo je prejšnji lastnik raje podrl kot obnovil. Ob

prodaji je bilo vse to skrito pod takrat navidez lep raven travnik. Ker na kmetiji razen

ostankov nekdanjih stavb ni kamenja, to kamenje po vsakem oranju pobiram za bliţnjo

pot.

To je edina njiva, ki se zaradi nagiba le okoli 25% orje s plugom priključenim na traktor

v smeri navzdol. Brazde se obračajo enkrat levo drugič desno. Vendar sem na plugu za

uteţ večkrat tudi jaz, da se orje vsaj do globine 10 cm. Navzgor grem peš in z grabljami v

brazde dajem ne razpadlo zastirko.

3.4.3 Zadnja njiva

Leta 2000 je bila travnik, nekaj let pred tem pa njiva v najemu. To so dokazovali tudi

njivski pleveli, ki so se pojavili prva leta po preoranju: rogovilček, pirnica, osat, škrbinka

in slak.

Njiva je bila prvič preorana spomladi leta 2001 in se je z leti povečevala do sedanje

velikosti 4,5 arov in skoraj kvadratne oblike. Kljub nekdanji njivi se zemlja zelo teţko

orje, a se z leti izboljšuje. Navadno se zaradi strmine in traktorja samo na zadnji pogon

orje s pomočjo vitla od spodaj navzgor. S tem se zemlja spravlja navzgor. Brazde se

navadno obračajo proti severu, da se zemlja odmika od poti.

Njiva je obrnjena proti vzhodu. Na jugu in na zahodu je travnik. Na vzhodni in severni

strani so po nekaj metrih travnika visoka drevesa, ki poleti vsaj del dopoldneva

omogočajo delo v senci. Rastline, obrnjene proti jugu, dokazujejo zmanjšano osvetlitev.

3.5 PODNEBNE ZNAČILNOSTI

Uradnih podatkov o meritvah nimam, ker tu ni meteorološke postaje, vreme je pa

drugačno kot v bliţnjem Šentjurju. Zapiski in meritve o vremenu, temperaturah, vetru in

količini padavin za področje kmetije ne obstajajo. Zato navajam le osebne občutke.

Megla je zelo redka, veter pa večkrat piha, včasih zelo močan. Poleti so večkrat močni

nalivi. Sneg obstane dalj časa kot v dolini. Ker so njive vsaj del dneva obrnjene proti

soncu, ko posije sonce, postane hitro toplo, poleti tudi zelo vroče, ne glede na

temperaturo zraka v senci. Prva njiva je vse leto osončena. Na Veliki njivi zvečer od

zgoraj navzdol piha hladen veter, sonce pa pozimi dva meseca ne posije nanjo.

3.6 POTEK DELA

Spomladi 2001 sem posejala srednji del treh storţev koruze trdinke. To je bilo moje prvo

samostojno pridelovanje koruze. Jeseni sem shranila najlepše storţe za seme. Tako sem

delala vsa naslednja leta. Sejala sem pomešano seme staro do štirih let. Opazila pa sem,

da so v vrsticah koruze prazna mesta. Zato me je zanimalo, kako je s padanjem kalivosti

v odvisnosti od starosti semena. Zanimalo me je tudi, kako vpliva gostota setve v slabo

rodovitno zemljo. V letu 2008 sem hotela preizkusiti tudi staro izročilo, da se seje le

seme srednjega dela storţa.

Vzela bom seme koruze zadnjih štirih let, ga ločeno posejala z različnimi gostotami setve

in opazovala. Opaţanja si bom zapisovala in na koncu obdelala.

BESEDILO DOBITE PRI AVTORICI

3.7 SPRAVILO IN VREDNOTENJE PRIDELKA

Čas spravila koruze določa zrelost storţev, ki morajo imeti ţe rumeno ličkanje. Zato

koruzne storţe lomim postopoma. Ker se cel nadzemni del po odstranitvi storţa hitro

posuši, zadnja leta odlomim storţ, ga poloţim v košaro, gajbico ali koš in odsekam steblo

pri tleh. To velja predvsem za manjše rastline, ki bodo za zimsko prehrano koz. Velike,

močne rastline pustim na njivi, da jih koze same oberejo. Storţ seveda vzamem jaz.

Ko poberem vse tisti dan zrele storţe, jih dostavim do hiše in najkasneje naslednje jutro

na roke zličkam in sortiram:

- Zdrave, najlepše osem redne storţe, ki bodo za seme, dam posebej sušit na

podstrešje v kletko s stenami iz kovinske mreţe, kjer počakajo do setve. Tako

pridelano seme je dozorelo na rastlini in nima vidnih škodljivcev in bolezni.

- Zelo bolne in napadene storţe izločim in kasneje seţgem v peči.

- Ličinke in ostale ţivali mehansko uničim, strigalice same zbeţijo.

- Najlepše ličkanje dam sušit.

- Svilo, ostalo ličkanje in storţe pred mlečno zrelostjo dobijo koze, ki zato kmalu

dajo več mleka.

- Storţe mlečne zrelosti skuham v slani vodi, popečem ali dam v zamrzovalno

skrinjo.

- Zrele storţe dam sušit, jih sredi zime dosušim na peči in na roke orobkam. Zrnje

presejem na situ, da izločim smeti. Čisto, suho zrnje shranim v zaprte posode na

podstrešju, kjer počaka do mletja.

Posekano kruznico zveţem v snope in jo dam sušit, da počaka do uporabe.

Pred oranjem polomin še preostale storţe in na njivo spustim koze, da se posladkajo z

rastlinami, ki jih na pašniku ni, in da z izločki pognojijo njivo. Tik pred oranjem pokosim

ostanke. Ob oranju, ki ga ne opravljam jaz, z grabljami spravljam zastirko v brazde.

Kadar vreme dopušča po oranju nanosim na preorano njivo krajše organske dele iz

okolice, da je mikroorganizmom pozimi bolj toplo. Tako se vidno ţivljenje koruze konča.

3.8 POVZETKI IZKUŠENJ S PRIDELAVO KORUZE

3.8.1 Okopavanje

- Na kmetiji so vse njive strme. Od maja do oktobra, to je vso rastno dobo koruze,

pri nas obdobju sončnega vremena sledijo kratki močni nalivi. Ti bi okopano

zemljo odnesli v dolino.

- Okopana zemlja je gola in izpostavljena sončni pripeki in zaskorjenosti po

nalivih. Ker je spodnji del rastlin po nalivu umazan od prsti, je manjša fotosinteza.

- Vrste s koruzo so v smeri od spodaj-navzgor. To je laţje za ročno obdelavo, ker

ne boli hrbet. Pri vodoravnih vrstah bi se zemlja zaradi hoje pomikala navzdol,

višje spodnje rastline pa bi se polomile. Zaradi ozkega medvrstnega prostora

uporaba nekaterih orodij ne bi bila mogoča pri višjih rastlinah. Tudi ko rastline

zrastejo višje od enega metra, je potrebno odstranjevati slak, da ne preščipne sicer

močnega stebla, in poţeti višje rastline, ki niso koruza.

- Ko si pripravim obrok hrane, imam rada mir in mi ni všeč, da mi nekdo stalno

spreminja poloţaj hrane. Enako velja za rastline, ki jim ni všeč stalno brskanje ob

koreninah.

- Okoplje se lahko le rahlo zemljo primerne vlaţnosti. Na kmetiji je zemlja še

vedno trda, če pa je pokrita z zastirko, jo je teţko okopati.

3.8.2 Zatiranje bolezni in škodljivcev

Med vrstami koruze se večkrat sprehodim, odstranjujem slak in pregledujem rastline.

Ličkam na roke. Opazila sem naslednje:

- Fuzarioze koruze opazim ko ličkam. Dele močno napadenih storţev seţgem.

Storţi, ki so namenjeni za seme, se sušijo in skladiščijo ločeno od ostalih storţev.

Pojava je vedno manj.

- Koruzna bulava snet je vedno bolj redka, ker ne gnojimo z dušikom ali s hlevskim

gnojem. Lepe tvorbe koruzne bulave sneti odreţem nekaj centimetrov stran, jih

zavijem v papir in seţgem v peči.

- Včasih se v vrsti visokih rastlin pojavi majhna temno zelena koruza, ki ima lahko

več vrhov in storţev. Storţi teh rastlin niso namenjeni za seme.

- Poznejša znamenja švedske mušice odpravljam ročno, ko z rokami razprem liste.

Nato koruza raste normalno.

- Poškodb od koruzne vešče je vedno manj.

- Koruzni molj je redek gost. Ob ličkanju najdene osebke uničim.

- Strune ne delajo večjih problemov. Ker zemljo pred setvijo pripravljam z motiko

in je njihova barva opazna, jih sproti uničujem.

- Na koruzi opazim mnogo različnih kobilic: rjave, zelene, s krili in brez kril. Večje

škode nisem opazila, so pa mogoče koristne, ker nekatere tudi ugriznejo in se

verjetno prehranjujejo z ţuţelkami.

- Na zgornjem delu Velike njive se občasno pojavljajo bramorji. Tudi v letu 2009

so pojedli veliko mladih koruz. V zemljo sem do roba zakopala jogurtove lončke,

kamor so se ujeli.

- Na nekaterih rastlinah koruze se v zgornjem delu in na storţu pojavljajo uši. Tako

ličkanje ni uporabno.

- V zgornjem delu opaţam veliko strigalic.

- Pikapolonice niso redke.

- Posledice obiskov ptičev opaţam le v obliki načetih in objedenih storţev. Imajo

pa v naravi ţiveči ptiči zelo izostren okus, ker raztreseno umetno pridelano

koruzo pustijo pri miru, za našo pa so pripravljeni zlesti med plasti mreţe ali

prileteti v hišo. Z njimi sem imela teţave, dokler nisem imela dobre tesnjene

sušilnice za pridelke.

- Glodavci objedajo le storţe rastlin, ki so polegle, miši pa rade glodajo koruzo med

sušenjem. V hišo se priplazijo tudi mimo psov, skozi odprta vrata. Ker je koruza

zelo dobra, jih teţko ulovim v mišnico.

- V letu 2008 sem poleg koruze opazila srno, škode pa ne. Verjetno se je

zadovoljila z rastlinami, ki so rasle med koruzo.

- Tik pred pobiranjem storţev leta 2008 so se domače tri koze, ki so se pasle v

bliţini, ob moji nepazljivosti zmuznile skozi električni pastir in naredile zmedo

med pridelkom. Pojedle so nekaj storţev, polomile in objedle še stoječe rastline.

Koza je zelo zanimiva ţival. Če se ji zahoče, je noben električni pastir ne ustavi.

Ko pa dobi dobre hrane v izobilju, ne ve, kje bi začela in povsod pokuša. Ta

dogodek je dokaz, da je koruza zares dobra rastlina.

3.8.3 Uporaba koruze pridelane na naravi prijazen način

Navadno koruza predstavlja delo, skrb za pridelek, meso in denar. Vendar je ta lepa

mogočna enoletna rastlina uporabna še za kaj drugega. Na kmetiji jo uporabimo:

- Ker njene korenine segajo globoko, iz globljih plasti zemlje prinaša na površje

mnogo elementov. Ko korenine propadejo, izboljšujejo tla.

- Ker je tla med vrstami koruze moţno enostavno pokriti z zastirko, ugodno vpliva

na izboljšanje rodovitnosti tal.

- Njeno mogočno steblo močne korenine drţijo na mestu, da lahko, kadar je

potrebno, nanj priveţem kozo.

- Steblo z listi je dobra toplotna izolacija in zaščita pred snegom. Posebno manjša

stebla so odlična dodatna hrana koz za preganjanje zimskega dolgčasa, kakor

imamo ljudje slane palčke.

- Sveţe ličkanje imajo rade koze, prav tako svilo.

- Neţno ličkanje raztrgam na trakove in uporabim za posteljni nadvloţek nad

senom.

- Drugo lepo ličkanje je uporabno za izdelke iz ličkanja.

- Celo zrnje lepih storţev je za setev.

- Mleto zrnje je za šrot, zdrob in moko.

- Cele manjše storţe dobijo koze.

- Suh osrednji del storţa je za kurjavo.

- Ob koruzi se lahko vzpenja fiţol, a ne najvišjih sort.

- Pod koruzo se plazijo buče, da so zaščitene pred vremenskimi vplivi.

- Cela rastlina je tako lepa, da je škoda, da jo ljudje ne sejejo v vrtove in

občudujejo.

3.8.4 Uporaba koruze v kuhinji

Tudi v kuhinji se da koruzo uporabiti na mnogo načinov:

- Mlečna koruza je zelo dobra skuhana v slani vodi ali popečena.

- Ker je zrnje te koruze zelo trdo, ga po navodilih proizvajalca mlina meljem v

dveh fazah. Prvič dobim šrot, drugič pa zdrob ali moko. Uporabljam električni

mlin na dva umetna kamna premera 200 mm. Meljem sproti.

- Moka dobro zgosti jedi.

- Sama koruzna moka naj ne bi bila primerna za palačinke, a ta vrsta trdinke

pridelana na moj način omogoča izdelavo palačink samo iz koruzne moke in

vode.

3.8.4.1 Recept za koruzno pecivo

Suho koruzno zrnje zmeljem v šrot. Nato ob mletju v moko dodajam rumeno sojo, ki je

premastna za samostojno mletje. Dobim rumeno moko, ki jo zalijem s surovim kozjim

kislim mlekom. Zmes postane še bolj rumena. Ko se vse prepoji, čez nekaj ur dodam

nekaj sladkorja za dodatno hrano mlečnokislinskim bakterijam in pšenično moko.

Zamesim testo, ki ga poravnam po namaščenem modelu. Čez noč pustim vzhajati in

zjutraj spečem. Pecivo je rahlo, kot da bi bilo pripravljeno s kvasom ali pecilnim

praškom.

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

BESEDILO DOBITE PRI AVTORICI

5 POVZETEK

Koruza je v Sloveniji zelo razširjena kulturna rastlina. Obstaja tudi veliko literature o

njej.

Na podoben način, kot je opisan v tej diplomski nalogi, to je s pomočjo zastiranja tal med

rastlinami brez uporabe herbicidov, hlevskega ali umetnega gnoja, pridelujem trdinko, ki

je zvrst koruze, na miroljubni kmetiji Kapl od leta 2001. Da je ta koruza zares trda, se

izkaţe pri vsakokratnem mletju te koruze.

Poskuse sem opravila na strmih sončnih njivah miroljubne kmetije Kapl v letih 2008 in

2009. Na njivah je veliko sonca, nekaj poletnih nalivov, občasnega vetra in redka megla.

V letu 2008 sem opazovala kalivost in razvoj rastlin koruze, ki so zrasle iz semen

spodnjega, srednjega in zgornjega dela storţev pridelanih v letih 2004, 2005, 2006 in

2007. Sejala sem v dveh gostotah. Redka setev je imela medvrstno razdaljo 70 cm in v

vrsti 18 cm, gosta pa medvrstno razdaljo 90 cm in 12 cm med semeni v vrsti. Seme iz

zgornjega dela storţa pridelanega leta 2004 ni kalilo. Najbolje je kalilo seme iz srednjega

dela storţa, ne glede na leto pridelave semena. Čeprav je bilo seme istega letnika samo iz

enega storţa, je bil njihov časovni razvoj različen. Ob spravilu je bilo 15,80 % rastlin

brez storţa. Pri redki setvi jih je bilo 19,31 %, pri gosti pa le 12,46 %. Največ rastlin s

storţi je zraslo iz semen iz sredine storţev. Rastline iz semen iz zgornjih delov storţev so

dale podpovprečno količino zrnja na storţ. Zato pravilo, da se seje seme srednjega dela

storţa, še vedno velja.

V letu 2009 sem posejala semena samo iz sredine storţev, pridelanih v letih 2005, 2006,

2007 in 2008. Sejala sem na tri različne njive v dveh gostotah. Setve sem opravila 26.

aprila, 3. in 14. maja, razvojne faze pa sem opazovala na vseh njivah isti dan. Rastline

koruze na Zadnji njivi, ki so dobile rastlinsko zastirko ţe ob setvi, so bile po videzu

najlepše.

Na Veliki njivi so veliko kalečih rastlin pojedli bramorji, tako da je bila gostota rastlin ob

cvetenju pri gosti setvi skoraj polovico manjša od načrtovane, pri redki setvi pa trikrat

manjša.

Na Prvi njivi z nagibom 45 % je bil razmik med rastlinami v vrsti kar 4 cm manjši od

predvidenega. Gostota setve 106.838 semen/ha pri gosti setvi se je po 100 dneh

zmanjšala na 85.470 rastlin/ha. Vendar rastline niso bile bolj rumenega videza zaradi

velike gostote setve, ampak zato ker niso dobile obljubljene zastirke v medvrste. V času,

ko navadno zastiram koruzo (to je okoli 25 cm višine rastlin), je letos en mesec vsak dan

deţevalo in zastirke, ki je ni v bliţini, ni bilo mogoče pripraviti in dostaviti.

Posledice popoldanske suše so bile opazne le pri slabo razvitih rastlinah, neodvisno od

zastiranja.

Genetske nepravilnosti sem opazila pri 1,85 % rastlin. Analiza je pokazala še, da nobena

rastlina, ki je zrasla iz semena iz leta 2007 ni bila pritlikava, največ pritlikavih, 4,19 %,

pa je zraslo iz semena iz leta 2008.

Iz praktičnih izkušenj mojega dela s pridelavo koruze lahko povzamem naslednje:

1. Pri skladiščenju semena na podstrešju postane seme četrto leto manj kalivo.

2. Zrnje zgornjega dela storţa ni primerno za setev.

3. Nekaj tednov pred setvijo naj bo zemlja v vrsticah pripravljena za setev,

prekopana in brez plevelov.

4. Zaradi laţje dostave zastirke naj bo le ta porazdeljena po njivi pred setvijo. S tem

bodo pleveli imeli manjšo moţnost razvoja, mikroorganizmi pa bodo pravočasno

pripravili dovolj hranil za rastline koruze, ki bodo močne in bodo laţje prenašale

vroča obdobja.

5. Njiva naj bo pravočasno dovolj zaščitena pred domačimi ţivalmi in divjadjo.

6 LITERATURA

1. Ačko, D. (2006). Biološko dinamično kmetovanje druţine Erian. Biodar, 3/2006,

25-25.

2. Bavec, F. (2003). Od njive do mejice in kruha. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

3. Čergan, Z. (2003). Priprave na setev koruze. V: Kmetovalec, april 2003, 5 – 11.

4. Čergan, Z. (2007).Predpisane zahteve ravnanja ter dobri kmetijski in okoljski

pogoji pri kmetovanju. Kmetovalec,75(1),6-9.

5. Čergan, Z., (2008). Koruzna rastlina in rastne zahteve. V: Koruza (str. 22-40).

Ljubljana: Kmečki glas.

6. Čergan, Z., (2008). Razširjenost in pomen pridelave koruze. V: Koruza (str. 13-

21). Ljubljana: Kmečki glas.

7. Černe, M. (2003). Slovenske sorte kmetijskih rastlin – naša naravna in kulturna

dediščina. Ohranjanje slovenskih in avtohtonih sort kmetijskih rastlin v pridelavi

ter moţnosti ekološkega semenarstva, str. 6-9. Ljubljana: Zveza zdruţenj

ekoloških kmetov Slovenije.

8. Godet, J. (1999). Rastline Evrope. Radovljica: Didakta.

9. Horstmann, F. (2008). Mikotoksini v koruznem zrnju. Kmetovalec, 76 (10), 6-7.

10. Kramberger, B. (2003). Ozelenitev tal v kmetijstvu. Maribor: Univerza v

Mariboru.

11. Krišković, P. (1993). Biološko pridelovanje hrane. Ljubjana: Kmečki glas.

12. Mamilovič, J. (1987). Pleveli. Ljubljana: Kmečki glas.

13. Matičič, B. (1984). Izvajanje drenaţnih sistemov. Agrohidrologija. Ljubljana:

Biotehniška fakulteta.

14. Mrhar, M. (2002). Tlom prijazna obdelava. Slovenj Gradec: Kmetijska zaloţba.

15. Pajestka, A. in Pavlin, D. (1994). Kmetijstvo v praksi. Kranj: Lexis.

16. Podkubovšek A. (2009). Vpliv predposevka na hektarski donos koruze.

Diplomsko delo, Šentjur: Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola.

17. Pušenjak, M. (2007). Zelenjavni vrt. Ljubljana: Kmečki glas.

18. Rovšnik, R. (2007).Vpliv pripravkov Biokal na pridelek koruze pri ekološkem

pridelovanju. Diplomsko delo, Šentjur: Šolski center Šentjur, Višja strokovna

šola.

19. Rozman, L. (2003). Ţlahtnenje koruze v Sloveniji. Ohranjanje slovenskih in

avtohtonih sort kmetijskih rastlin v pridelavi ter moţnosti ekološkega

semenarstva, str. 22-24. Ljubljana: Zveza zdruţenj ekoloških kmetov Slovenije.

20. Sattler, F. in Wistinghausen, E. (1995). Kmetovanje po biološko-dinamični

metodi. Vrzdenec:Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda.

21. Schauer, T. (2008).Rastlinski vodnik. Ljubljana: Modrijan.

22. Tanjšek, T. (1991). Koruza. Ljubljana: Kmečki glas.

23. Urek, G. in Modic, Š. (2008). Škodljivci koruze. V: Koruza 107-150). Ljubljana:

Kmečki glas.

24. Vouk, D. (1995). Kalivost semena vrtnin. Kmetovalec, 63 (3),8-9.

25. Vrščaj, B., (2008).Koruza v strukturi kmetijskih zemljišč Slovenije. V: Koruza

(str. 61-70).Ljubljana: Kmečki glas.

26. Vučajnk, F. (2006). Pridelava krompirja pri različnih medvrstnih razdaljah

grebenov in pri uporabi osipalnikov z različnimi načini delovanja. Magistrsko

delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za

agronomijo.

27. Walker, N. (2004).Zdrava prehrana in solate. Ljubljana: Aura.

28. Zabret, K. (2002). Dosevki. Kmetovalec, julij 2002, 5-7.

29. Zajc, M. (2009). Določanje potrebe dognojevanja koruze (Zea mays L.) z

dušikom s klorofilomerom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

30. Ţerjav, M. (2008). Bolezni koruze. V: Koruza 151-171). Ljubljana: Kmečki glas.

31. Ţnidar, D. (2009). Opis nekaterih domačih populacij koruze (Zea mays L.) na

Primorskem z deskriptorji IPGRI. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

32. Bio-koruza (po Dlz agrar magazin, 2/02). V: Kmetovalec, marec 2002, 5 – 6.

33. Medvrstno mulčenje (po Top agrar ,7/02). V: Kmetovalec, avgust 2002, str.4.

34. Ohraniti vodo v tleh (po Top agrar, 2/07).V: Kmetovalec,75(3),6-7.

35. Pozor, mikotoksini! (Ag.). V: Kmetovalec, december 2002, 11-12.

36. Pridelava koruze na strmini lahko kazniva (po Blick ins Land, 4/07). V:

Kmetovalec, 75(5),5-5.