PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK - core.ac.uk · naselili Slovani. Iz prehoda v srednji vek pa je znano utrjeno naselje na Krvavici, ki so ga leta 1997 arheološko preiskali in našli

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Luka Laznik

PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK

V MIKLAVŽU PRI TABORU

Projektna naloga

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Maribor, september 2013

I

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK V MIKLAVŽU PRI TABORU

Študent: Luka LAZNIK

Študijski program: univerzitetni, arhitektura

Smer: arhitektura

Mentor: Doc. dr. Igor Sapač, univ. dipl. inž. arh., univ. dipl. um. zgod.

Maribor, september 2012

II

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Igorju Sapaču za pomoč

in vodenje pri izdelavi projektne naloge.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij, ter bratoma, ki sta mi pomagala pri izdelavi

obstoječih načrtov.

III

PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK V MIKLAVŽU PRI

TABORU

Ključne besede: arhitektura, prenova, gospodarsko poslopje, dokumentiranje,

Kmetija Laznik, Miklavž pri Taboru

Povzetek

Projektna naloga obravnava prenovo kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru.

Razdeljena je na celovito arhitekturno analizo stavbe in njene okolice ter na predlog za

prenovo. Kašča je bila domnevno postavljena že pred izdelavo franciscejskega katastra,

današnjo podobo pa je po ustnih virih dobila leta 1860. Po želji lastnika smo v stavbo

umestili turistično dejavnost. Predvideli smo jedilnico, kuhinjo, vinsko klet z degustacijsko

predsobo ter dodatne skladiščne prostore. Zaradi dotrajanosti stavbe smo predvideli statično

ureditev objekta. Zaradi čim večje ohranitve obstoječih prostorov smo se odločili, da bodo

sanitarni prostori v sosednjem objektu.

IV

RENOVATION OF THE GRANARY ON THE LAZNIK’S FARM IN

MIKLAVŽ PRI TABORU

Key words: architecture, renovation, outbuilding, documentation, the Laznik’s Farm,

Miklavž pri Taboru

Abstract

The project work deals with the renovation of the granary on the Laznik’s farm in Miklavž pri

Taboru. The work is divided into a comprehensive architectural analysis of the building and

its surroundings as well as the proposal for a renovation. The Granary was supposedly

constructed before creating Franziscean land register. However the present appearance was

given in 1860 according to oral sources. At the owner’s wish the building was aimed for the

purpose of tourist activities. We foresaw a dining room, kitchen, wine cellar with tasting hall

and additional storage space. Due to wear, the building was planned to undergo static

arrangements. To maximize preservation of existing facilities, the sanitary facilities were

decided to be located in the adjacent building.

V

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................................1

2 OKOLJE DOMAČIJE .....................................................................................................3

2.1 Predstavitev občine...................................................................................................3

2.2 Predstavitev kraja .....................................................................................................7

3 KMETIJA LAZNIK ...................................................................................................... 11

4 KAŠČA ......................................................................................................................... 14

4.1 Kleti ....................................................................................................................... 14

4.2 Pritličje ................................................................................................................... 15

4.3 Podstrešje ............................................................................................................... 17

5 FASADE ....................................................................................................................... 17

6 STATIČNO STANJE .................................................................................................... 18

7 ŽELJE INVESTITORJA ............................................................................................... 19

8 PLUSI IN MINUSI ....................................................................................................... 21

9 PREDLOG PRENOVE ................................................................................................. 21

10 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 22

11 LITERATURA, VIRI ................................................................................................ 23

12 PRILOGE .................................................................................................................. 24

12.1 Seznam slik ............................................................................................................ 25

12.2 Naslov študenta ...................................................................................................... 26

12.3 Kratek življenjepis .................................................................................................. 26

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri Taboru Stran 1

1 UVOD

Ko se odpravimo na izlet po Sloveniji, Evropi ali drugam, nam najprej pade v oči pokrajina in

arhitektura posameznega območja. Hitro opazimo, da so idilične podobe, ki jih spretno

oglašujejo potovalne agencije, nastale že mnogo prej, ozaveščeni lastniki pa še danes skrbijo,

da vsak kamenček ostane na svojem mestu, hkrati pa ohranjajo celostno podobo zaselka, vasi

ali mesta.

Tudi sam se najprej naužijem pokrajine z vsemi njenimi značilnostmi. Ko v Sloveniji

pogledaš iz kakšnega vrha proti ravnici, ki si jo ravno zapustil, vidiš gručaste, obcestne vasi

ali pa samotne kmetije. V daljavi pa uzreš večja mesta., ki se bohotijo in širijo v predmestje.

Idilična podoba se kmalu spremeni, ko pridemo bližje. Mnoge hiše in ostala poslopja

propadajo, spet druge so nadomestili z novogradnjo v povojnem času, ki ne spada v našo

pokrajino.

Slovenci se vedno radi primerjamo s severnimi sosedi in njihovim »boljšim« sistemom. Za ta

sistem pa ni potrebno veliko, le droben preblisk v razmišljanju. Če ostanemo samo pri

arhitekturi in urbanizmu, hitro ugotovimo, da imamo čisto drugačen pogled na prostor. Pri nas

se zanemarja celostni pogled na prostor in pomen posameznega objekta. Ne zmoremo dovolj

poguma, da bi se lotili ustrezne prenove in revitalizacije starih zapuščenih objektov. Čeprav je

v zadnjih letih nastalo kar nekaj prenov ki so dobri primeri1

2, so ti še vedno preredki. V

Sloveniji je največkrat zmotno prepričanje, da je prenova vedno povezana z velikim denarnim

vložkom, da Zavod za varstvo kulturne dediščine postavlja nemogoče pogoje, ki jih ni

mogoče udejanjiti in tako so stare stavbe še naprej prepuščene propadanju.

Zaradi omenjenih razlogov sem se odločil, da bo tema mojega projektne naloge stara kašča, ki

je potrebna prenove in da se v lastni praksi srečam s pastmi, ki se pojavijo pri snovanju

idejnega projekta. Projektno nalogo sem razdelil v dva sklopa. Tako sem v prvem delu naloge

izdelal obširno analizo objekta in širše okolice, v drugem pa sem se posvetil idejni prenovi.

Že v prvem delu sem naletel na težave. O stavbah, ki niso bile grajene za družbeno dobro ali

pa niso že doživele strokovne prenove, redko najdemo ohranjeno dokumentacijo o sami

izgradnji ter dograditvah, ki so sledile. Tako sem se sam lotil podrobnega posnetka objekta, ki

1 Živa DEU, Najlepše Slovenske prenovljene hiše

2 Živa DEU, Najlepše Slovenske prenovljene hiše 2


mi je vzel veliko časa, in izdelal načrte obstoječega stanja objekta. O samem času nastanka pa

sem lahko sklepal zgolj iz franciscejskega katastra in same oblike objekta.

Pri predlogu prenove sem si zadal cilj, da ohranim čim več obstoječih elementov, in da ne

posegam v nosilno konstrukcijo, kjer to res ni nujno. Tako sem imel problem, kako na omejen

prostor karseda najbolje umestim gostinsko dejavnost na turistični kmetiji. Po mnogih

poizkusih tlorisov zasnov mi je uspelo izdelati predlog prenove, za katerega menim, da je

najboljši možen za dani objekt.


2 OKOLJE DOMAČIJE

2.1 Predstavitev občine

Čez območje današnje občine Tabor je v rimskem času

potekala cesta med Emono in Celejo, ob kateri je v

Šempetru v Savinjski dolini zrasla Rimska nekropola.

Po propadu rimskega imperija so se na območje

naselili Slovani. Iz prehoda v srednji vek pa je znano

utrjeno naselje na Krvavici, ki so ga leta 1997

arheološko preiskali in našli več predmetov, ki so jih

datirali v čas 4. in 5. stoletja. V srednjem veku

žovneški gospodje (grofje celjski) prevzamejo oblast

na tem območju. V Ojstrici so imeli v lasti grad,

katerega nastanek ni točno znan, v listini Margarete

Žovneške iz leta 1288 pa se že omenja. Zanimivejša

zgodovina gradu se začenja z zaprtjem Veronike

Deseniške, ki je bila tu dlje časa zaprta, nato pa leta

1428 tudi umorjena.

Slika 1: Ostanek rimske ceste v

Šempetru. (http://www.td-

sempeter.si/sl/znamenitosti/rimska

-cesta [28. 8. 2013 17:15])


Slika 2: V ozadju grad Ojstrica, pod njim pa Graščina Ojstrica

(http://www.gradovi.net/data/ojstricagrad/ojstrica_vischer.jpg [28. 8. 2013. 17:21])


Po grofih celjskih je grad prešel leta 1456 v last Habsburžanom. Do leta 1565 je grad

zamenjav več lastnikov, od tega leta pa je grad prevzela rodbina Schrottenbachov, ki so pod

grajskim hribom postavili graščino. Po domnevah so za gradnjo uporabili gradbeni material iz

grada, tako da grad Ojstrica postane ruševina. Z novim lastnikom so se povečale tlake, ki so

leta 1635 pripeljale do upora, ki se je razširil še proti Savinjski dolini, Šoštanju ter Zasavju.

Upor so uspeli zadušiti šele s prihodom

vojske iz Vojne krajine maja istega leta.

Ojstrica je po letu 1710 pogosto

menjavala lastnike, vendar je za Ojstrico

pomemben še Johan Gaisbruck iz novega

Celja, ki je v okolico postavil prvo

steklarno, Zadnji lastniki, rodbina Piussi,

pa še parno žago in za tisti čas

najsodobnejši obrat za izdelavo furnirja.

Po poročanju Janisch je Perko zadnji

lastnik dal porušiti graščino že v dvajsetih

letih 19. stoletja. Nazadnje so po

nacionalizaciji posestva okoliški kmetje v šestdesetih letih porušili še staro pristavo, ki je

nekaj časa služila kot šola, in material porabili za zidanje svojih hiš. Med obema vojnama je

bil Tabor z okolico priljubljen izletniški kraj, v katerega so prihajali na oddih predvsem iz

Trsta, Ljubljane in Celja. V tem času je bilo priljubljeno predvsem pohodništvo na okoliške

hribe, izpostavimo samo nekatere: Krvavica (leta 1998 razglašena za naravni spomenik),

Velika planina, Kozica. Okrog cerkve sv. Jurija (prvič omenjena leta 1391) je konec 15.

stoletja zraslo obzidje z obrambnim jarkom za zaščito pred vpadi turkov. Danes je še del

obzidja ohranjen, vogalni stolpi pa so bili porušeni za potrebe pokopališča okrog cerkve.

Cerkev je bila prvotno zidana v gotskem slogu, danes je iz tega obdobja ohranjen le

prezbiterij. Prva prizidava je iz leta 1817, ko so prezbiteriju prizidali ladjo. Nato so leta 1893

celotno cerkev prenovili in nadzidali zvonik za štiri metre. V cerkvi je svoj pečat pustil s

krstilnico tudi Plečnik.

Slika 3: Hrib Krvavica

(http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krvavi

ca_IMG_1792.jpg [28. 8. 2013. 17:32])


Slika 4: Župnijska cerkev sv. Jurija z vidnim najstarejšim delom - gotski prezbiterij

(Leksikon Cerkev na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Braslovče, 2008 Društvo

Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, str. 67)

Slika 5: Jože Plečnik je izdelal načrte za krstilnico v župnijski cerkvi. (Jure VRHOVEC, 2002,

Slike šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor : Občina, str. 60)


2.2 Predstavitev kraja

Slika 6: Lega Miklavža pri Taboru (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013. 15:54])

Miklavž pri Taboru je

naselje, ki se

razprostira na

pobočjih severnega

dela Posavskega

hribovja. Po celotnem

območju so raztresene

samotne kmetije,

nekatere izmed njih so

že zapuščene in

skrivajo zgodovino

celotnega območja.

Cerkev sv. Miklavža

stoji na Tisovi gori že

najmanj od leta 1480, ko je bila prvič omenjena. Srednjeveški del cerkve se je najverjetneje

ohranil zgolj v ladji cerkve, medtem ko so pravokotni prezbiterij dodali v 16. stoletju.

Današnjo podobo je cerkev dobila v 19. stoletju, ko so jo temeljito prizidali. Cerkev je tudi

priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled na Savinjsko dolino in okoliško hribovje. Leta

1825 je bil izdelan tudi Franciscejski kataster za to območje, ki se nahaja skoraj v celoti v

katastrski občini Miklavž (St. Nikolai). Prve kmetije na tem območju so se ukvarjale

predvsem z živinorejo, v manjši meri pa tudi z poljedelstvom. Kmetije so se oblikovale okrog

Slika 7: Cerkev sv. Miklavža (Jure VRHOVEC, 2002, Slike

šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor : Občina,

str. 40)


dvorišča in so zajemale hišo,

gospodarsko poslopje, kaščo in

kozolec. Hiše so bile v nižjih delih

naselja zidane, v višjih delih pa v celoti

lesene. Osnovni tloris je bil pravokoten

in je vseboval kuhinjo, hišco hišo,

kamro ter špajzo. Podstrešje je bilo

odprto, izvedeno s trapeznim vešalom

in s končnimi šopi. Večina hiš je bilo

podkletenih, tam so shranjevali

pridelke. Naslednja stavba na kmetiji

so bilo gospodarska poslopja,

imenovana Marof. V večini so bila v

pritličnem delu zidana iz kamna in

opeke ter so služila za živino, v

nadstropju pa so bila delno zidana,

delno lesena, za spravilo suhe krme za

živali. Uporabljala pa so se tudi za

ličkanje in druge družabne aktivnosti na kmetijah. Zatrep teh objektov je bil lesen, ostrešje pa

izvedeno v trapeznem vešalu. Na nekaterih kmetijah pa se je Marofu dodala ena vrsta štantov

in tako povečala površina za shranjevanje krme za živino. Kašča je bila tretji pomemben

objekt na kmetijah, ki so bile večje in so za spravilo pridelkov potrebovale dodaten prostor.Na

obravnavanem območju poznamo v celoti zidane ali pa v celoti lesene. Večje kmetije v nižjih

delih naselja so imela največkrat zidane iz kamna in opeke, v višje ležečih pa se je uporabil za

izgradnjo les. Zidan objekt je bil največkrat v celoti podkleten in je služil za spravilo

Slika 8: Lesena kašča iz leta 1793


pridelkov, ki so morali biti na hladnem in suhem. V pritličju pa so se tako pri lesenih

Slika 9: Kozolec toplar iz leta 1828

kot tudi zidanih kaščah shranjevali žita v zato posebej pripravljene lesene zaboje imenovane

pletarji. Pri večjih kmetijah so kašče služile tudi kot bivalni prostori. Na vsaki kmetiji pa

skoraj po pravilu ni manjkal kozolec. Kozolec je kot večina gospodarskih objektov služil za

shranjevanje in osuševanje pridelka ter za shranjevanje vozov in drugih pripomočkov za

obdelovanje zemlje. Z razcvetom hmeljarstva v Savinjski dolini v 19. stoletju pa so tudi

skoraj vse kmetije nasadile hmeljske nasade. Tako se je pojavila potreba še po enem

gospodarskem poslopju, to je sušilnice za hmelj. Na tem območju se je največkrat pojavila kot

priključen objekt že obstoječemu objektu. Tako poznamo še stoječe sušilnice, ki so

priključene kozolcu, nekje so jih dozidali h kaščam, in jih nato podrli ali pa so jih priključili

marofu. Teh objektov pa je do danes ostalo malo, saj so zgoreli ali pa so jih namensko

porušili, saj se je pridelava hmelja skozi leta pokazala za nerentabilno na hribovitem območju.


Slika 10: Tipična oblika hiše za to območje


3 KMETIJA LAZNIK

Slika 11: Lega kmetije Laznik v občini Tabor (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013

16:00])

Slika 12: Celotno stavbišče kmetije Laznik


Slika 13: Stavbišče kmetije Laznik iz Franciscejskega katastra iz leta 1825

(http://arsq.gov.si/Query/suchinfo.aspx [23. 5. 2013. 22:25])

Kmetija se nahaja v nižjem delu

naselja in ima za svojo lokacijo

precej ravnih in za poljedelstvo

primernih površin. Kot je razvidno iz

Franciscejskega katastra iz leta 1825

je kmetija imela poleg hiše še marof,

kaščo, kozolec in svinjak. Po

informacijah, ki se prenašajo iz roda

v rod, so predniki med leti 1850–

1860 prenovili vsa poslopja,

potrebna sredstva pa so dobili s

prevažanjem pošte do Trsta.

Postavitev stavb, kot je razvidno že

iz Franciscejskega katastra iz leta

1825, je zaključevalo dvorišče, ki je

ostalo vse do danes. Po družinskih Slika 14: Postavitev stavb na kmetiji v 19. stoletju


pripovedih naj bi najprej bila postavljena hiša, ki ima pravokoten tloris z značilno zasnovo za

ta del Slovenije. V osrednjem delu je lovpa, notranje stopnišče za v klet in podstrešje, in

kuhinja s krušno pečjo, ki sega v hišo. Desno od sredenjskega dela je hiša s krušno pečjo, ki

ima na severnem delu kamro. Levo od sredenjskega dela pa se nahajaza hišca in špajz. Hiša je

podkletena z oboki iz opeke ter zidovi iz kamna, v pritličju so nosilni zidovi delno iz opeke,

delno iz kamna, vmesne stene pa iz opeke. Za strop je po vsej hiši uporabljen kladni

zmuzničeni strop (štorbahi). Ostrešje je trapezno vešalo z slemenom v smeri vzhod-zahod, ter

zaključena s šopi. Zatrep je pozidan z opeko. Pred zadnjo sanacijo je hiša imela vlečeni venec

po celotnem robu strehe in zidov. Marof je v prvotni zasnovi pravokotne oblike s tremi

enakimi deli v pritličju, danes pa je osnovni tloris podaljšan na severu s hlevom, na jugu pa z

nadstreškom. V pritličju zidana stavba, ki je služila za hleve in temu potrebne prostore, je bila

v nadstropju namenjena spravilu krme. Tako je sredinski del bil v celoti lesen, desno in levo

pa je bil pozidan. Na jugu, kjer so dostopi do prostorov, je lesen gank, ki je bil dodatno

zaščiten s podaljšano streho. Tudi na tem objektu je postavljeno ostrešje s pomočjo

trapeznega vešala, zatrep pa je lesen. Skozi čas se je poslopje dograjevalo vse do današnje

oblike, ki oklepa stari del z novimi nadstreški. Kašča po obliki spominja na hišo, vendar je

sprednji hodnik na severu, ki se odpira proti dvorišču, narejen s tremi oboki in stebri. Ker je ta

objekt na kmetiji služil tako spravilu pridelkov kot tudi bivanju nekaterih članov velike

družine, je bila kašča tudi zato mogočneje oblikovana. Iz hodnika vstopimo v vežo, ki vodi v

vse tri prostore v pritličju in na podstrešje. Levo je večji prostor, ki je služil za shranjevanje

žit in drugih pridelkov, naravnost je bila majhna kuhnca, ki je služila za ogrevanje in

prebivanje služkinj, desno pa je druga večja soba, ki je služila predvsem bivanju starejših

otrok, za katere ni bilo prostora v hiši.

Celotni objekt je podkleten in ima dva vhoda z zahodne strani, ki je zaradi pobočja, na

katerega je bila postavljena kašča, direkten brez dodatnega spuščanja po stopnicah. Na

kmetiji, nekoliko oddaljeni od osnovnih stavb, je bil postavljen tudi kozolec. Današnji kozolec

je bil kupljen razstavljen in ponovno sestavljen na mestu, kjer je pred tem stal prvi kozolec, ki

je pogorel zaradi udara strele. V sklop kmetije spada tudi kapela, ki je bila postavljena leta

1913. Prav tako pa je zraven kašče v istem nizu bila leta 1994 postavljena nova sušilnica za

hmelj. Leta 2000 pa je bila podaljšana še na južno stran za potrebe obiralnega stroja. Leta

2001 je doživel dozidavo tudi kozolec, ki je sedaj namenjen hlevu.


4 KAŠČA

Slika 15: Kašča, postavljena že pred letom 1825.

4.1 Kleti

Objekt je postavljen v pobočje in ima zato iz južne strani direktni vhod v kleti. Klet je

razdeljena v tri prostore, in sicer imata prvi in tretji zunanji vhod, druga klet pa ima vhod

skozi prvo, saj sta tematsko povezani. V prvi kleti

(imenovana tudi preša) je postavljena stara preša

za stiskanje sadja, zato se je sosednja klet (druga

klet, imenovana tudi kevder) uporabljala za

shrambo vina in ˝tovkoca˝.Še danes so vidni

ostanki gredi za sode in sodi, klet pa je bila v

uporabi še do nekaj let nazaj za iste namene.

Tretja klet pa se je uporabljala za vse druge

pridelke, ki svoj prostor niso našli v zgornjem

delu in v marofu (repa, pesa, svinsko korenje, koleraba …). Zadnjo klet so nekaj časa dajali

tudi v najem. Vhodna portala sta kamnita, vrata pa so po vsej verjetnosti bila lesena in

Slika 16: Leseni strop v kleti


dvokrilna v prvo klet, enokrilna pa v tretjo. Drugo klet so najverjetneje že prenavlja li, saj so

navadna glinena tla, ki so v ostalih dveh kleteh zamenjana z betonsko ploščo. Druga in tretja

klet sta obokani, kar se odraža tudi v etaži nad njima. Prva klet pa je zaključena z lesenim

stropom.

4.2 Pritličje

Slika 17: Obokan prostor v nadstropju

Iz dvoriščne strani se povzpnemo v dvignjeno pritličje po petih stopnicah, ki so skrite v zaprti

del hodnika, vse skupaj pa zapirajo vrata iz letev. Prvotne stopnice so bile porušene, iz

ostankov pod današnjimi stopnicami pa so bile delno pozidane z opeko, delno pa lesene. Ko

se povzpnemo pridemo na zunanji hodnik, ki se odpira proti dvorišču skozi tri loke s stebri.

Na koncu hodnika se nahaja manjši prostor, katerega namembnost mi ni znana. Tlak na

hodniku je iz kvadratnih opečnih zidakov, položenih na nasutje nad opečnim obokom. Strop

nad hodnikom je izdelan iz desk, na katerem so manjše letve in omet. Vhodni portal v samo

stavbo je tu lesen in ima nad krili manjše nadsvetlobnike. Vrata so dvokrilna in deljena na štiri


dele. Vsak del je zapolnjen z enostavnim rezbarskim polnilom. V veži se prav tako nahaja isti

tlak kot na hodniku. Prostor je brez oken in je pravokotne oblike, v desnem delu prostora,

takoj za vrati, so bile postavljene stopnice za na podstrešje, ki pa so jih iz neznanega razloga

konec 20. stoletja podrli. Iz veže se dostopa do ostalih treh prostorov. Za začetek si bomo

podrobneje ogledali kuhenco, najmanjši prostor, ki je enake velikosti kot vhodna veža in ima

en zunanji zid, ki je vgrajen na jug. Vhodni portal za ta prostor je nekoliko nižji zaradi

banjastega oboka, hkrati pa je lepo viden obok, ki prenaša obtežbo nad vrati. Nasproti je

dvokrilno okno, ki ima na zunanji strani še kovane rešetke, pa tudi polkna so nekoč bila na

zunanji strani (ohranjena so zgolj na pokritem delu hodnika). Notranja polica skriva

umivalnik, ki je vklesan v kamen in poteka pod oknom na fasado, kjer je voda prosto odtekala

po terenu. Samo ime prostora nam pove, da je tu bila nekoč mala kuhinja, ki pa je imela že

dimnik in najverjetneje gašperčka. Dimnik je skrit v vmesni zid med sosednjim prostorom.

Tla so v tem prostoru lesena, strop pa je banjasti obok iz opeke. Da gre za bolj bivalni prostor,

nakazujeta že velikost oken (celo okno, v gospodarskem delu je zgolj polovične velikosti) in

lesen tlak. Sosednji prostor na zahodni strani je prav tako po namembnosti bil uporabljen za

bivanje, saj so okna tudi tu v celoti zastekljena in zunaj zaščitena z rešetkami in s polkni.

Lesena tla pa so vidna tudi iz spodnje strani (prva klet), tu so strop izdelali s pomočjo

kladnega zmozničenega stropa, ki je ometan z malto na male letve, ki so pritrjene na klade, da

se omet oprime. Prostor je imel štiri okna, po eno na jug in sever ter dve na zahod, od katerih

je danes eno okno na zahodu zazidano.

Na koncu pa poglejmo še gospodarski del. Tu je prostor prav tako kot v kleti pod njim

obokan, in sicer na sredini je lok, ki nosi dva simetrična oboka, ki sta banjasto grajena v dve

smeri. V tla so prav tako položeni kvadratni opečni zidaki, strop in stene pa so ometane. V

okenski odprtini pa se spremeni velikost zasteklitve, in sicer na fasadi okno ostane enako

veliko in tudi notranja polica je na enaki višini kot ostala okna. Zazidana je spodnja odprtina,

okno je zunaj zaprto s polkni, tako da celoten izgled ostaja enak. To zmanjšanje okenskih

odprtin pripisujem predvsem namembnosti rabe prostora, saj je bil prostor namenjen

shranjevanju žit v posebne velike zaboje, imenovane pletarji.


4.3 Podstrešje

Podstrešje je v celoti odprto in ustvarjen je leseni pod, ki je služil za skladiščenje hmelja. Po

ustnem izročilu naj bi bila za kaščo postavljena sušilnica hmelja (za kar pa ne obstaja noben

pisni in slikovni material niti ostanki zidov), sušeni hmelj pa so nosili na podstrešje kašče.

5 FASADE

Na jugu je simetrična zunanja fasada, notranja fasada na odprtem hodniku pa je iz simetrije

zaradi velikosti posameznih prostorov, ki so razvidni tudi zunaj. V pasu pod dvignjenim

hodnikom so izdelani trije loki, ki služijo za prezračevanje kleti, ki so za njimi in imajo na

naslednjem zidu mala okna. V pritličju se hodnik odpira proti dvorišču prav tako skozi tri

večje loke z dvema izklesanima stebroma, ki zaključujeta mogočnejšo podobo fasade.

Zahodna fasada ima na levi strani vhod na stopnišče, na desni pa so okna v nadstropju in line

za v klet osno urejene in so izven simetrije stavbe, izjema so zgolj okna v zatrepu, ki so

simetrična na celotno stavbo.

Južna fasada je največja in ima osno simetrično razporejene vse odprtine.

Vzhodna fasada pa je zgolj zrcalna podoba zahodne fasade z dvema izjemoma, na fasadi ni

vrat in v zatrepu je eno okno in simetrično pozidani dve okrogli opečni lini.


6 STATIČNO STANJE

Objekt je zaradi svoje masivnosti in postavitve na pobočje dobil več razpok, ki so najbolj

vidne na južnem delu stavbe. Tako so razpoke na stikih nosilnih zidov nad in pod odprtinami.

V kletnem delu so razpoke še statično znosne, potrebne so manjše sanacije, v nadstropju pa že

večje. To samo potrjuje ustne informacije, da

je za razpoke kriv večji potres. Najbolj

poškodovani stik v pritličju je stik med

vmesno steno in južno steno med

gospodarskim prostorom in kuhnco, kjer je 3-

centimetrska razpoka in v istem vogalu tudi

obok. Obok v tem vogalu je enostavno bil

tako razpokan, da se je lahko prestavil in

ustvaril centimetrsko veliko stopničko. Drugi

oboki pa imajo zgolj male razpoke po sredini

obokov. Pa tudi lok na sredini prostora, ki

nosi desni in levi obok prostora, je na sredini,

kljub jekleni sidri, dobil malo večjo razpoko.

Celotna severna fasada,se je malenkostno

posedla zaradi preurejanja dvorišča in slabe

zaščite objekta, tako da je potrebna sanacija

temeljev.

Slika 18: Razpoke v nadstropju


7 ŽELJE INVESTITORJA

V objektu želi ustvariti prostore za kmečki turizem, in sicer v kletnih delih si želi

degustacijsko sobo za domače suhomesnate izdelke ter prostor za hrambo in degustacijo vin.

V kletnih prostorih želi pridobiti tudi prostor za skladiščenje in pakiranje izdelkov. V pritličju

je želja po ureditvi gostinske ponudbe z dovolj veliko kuhinjo ter sanitarije za goste ter

prostor za jedilnico. Eventualna možnost povezave kašče z novejšo sušilnico za hmelj v kateri

se bodo ureditev spalnih kapacitet. Na podstrehi pa si investitor želi prostor za zorenje

domačih suhomesnatih izdelkov.


Slika 19: Programska shema pritličja

Slika 20: Programska shema kleti


8 PLUSI IN MINUSI

Postavitev samega objekta na kmetiji je že v središču dvorišča in se odpira proti glavnemu

dostopu. Tako je tudi po obliki dominantna stavba na kmetiji. Že pred leti se je porušil objekt

na zahodni strani objekta, ki je kazil podobo, v načrtu prenove pa je potrebna tudi ureditev

okolice. V izdelavi je tudi fasada na sušilnici, ki stoji na vzhodni strani in je višja od

obravnavanega objekta. Fasada bo izvedena v pritličju z zglajenim ometom, ki bo po prenovi

še prepleskan z ustrezno barvo, v nadstropjih pa bodo v celoti vse strani obložene z lesom, kar

bo ustvarilo enovito podobo, ki bo skozi leta dobila patino, ki bo objekt nekako postavilo v

ozadje in ne bo izstopala. Pred leti, ko se je urejalo celotno dvorišče, se je izkopalo veliko

materiala, ki je vplival na sam objekt, na katerem so se pokazali že temelji. Zato je potrebno

posvetiti dodatno pozornost tudi novi ureditvi okolice na dvoriščno stran.

9 PREDLOG PRENOVE

Da bo prenova uspešna, je potrebno zunanjo podobo pustiti enako, zgolj dele, kjer so ometi že

dotrajani in kjer bo potrebno zaradi statične sanacije posegati v omete, se le-ti nadomestijo in

se na koncu prenove celotni objekt prepleska z barvo, ki bo določena naknadno z dodatnim

pregledom obstoječe fasade. Notranjost se bo programsko spremenila po željah investitorja,

pri čemer se bo dodatna pozornost namenila ohranitvi posameznih elementov in celotni

notranji podobi. Vsa oprema bo lesena in bo usklajena s prostorom, v katerega bo postavljena.

Vse inštalacije se bodo skrile pod finalne pode in ne bodo dodatno posegale v konstrukcijo,

kjer to res ne bo nujno. V prostoru, kjer je predvidena kuhinja, je trenutno leseni hrastov pod,

ki se bo spustil in nad njim izvedel lahki jekleni pod, ki bo prevzel vse obremenitve. V njem

bo tudi razvod vseh inštalacij. V kleteh bo urejen tlak, ki bo odmaknjen od sten in bo usklajen

s podom v nadstropju. Večjo spremembo bo doživela vinska klet, ki bo dobila posebni prostor

za arhivska vina in za pijačo ob pokušini domačih izdelkov.


10 ZAKLJUČEK

Objekt je statično dotrajan in bo zato velik del prenove posvečen statični sanaciji. Vsa

zaključna obrtniška dela bodo izvedena s pomočjo mojstrov iz okolice, pri čemer se bo

zagotovila avtentičnost vseh elementov, ki bodo na novo postavljeni v prenovljen prostor. S

prenovo se bo zagotovila nova funkcija objekta. Tako se bo povečala stavbna kultura v kraju

in na širšem območju.


11 LITERATURA, VIRI

Jure VRHOVEC, 2002, Slike šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor :

Občina

Ivan STOPAR, 1992, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji Knj. 3: Spodnja Savinjska

dolina, Ljubljana: Založba Park Ljubljana

Leksikon Cerkev na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Braslovče, 2008 Društvo

Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba

Živa DEU, 2010, Najlepše slovenske prenovljene hiše, Ljubljana: Delo, d.d.

Živa DEU, 2012, Najlepše slovenske prenovljene hiše 2, Ljubljana: Delo, d.d.

Živa DEU, 2004, Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju, Ljubljana:

Kmečki glas


12 PRILOGE

NAČRTI OBSTOJEČEGA STANJA

Situacija

Tloris kleti

Tloris pritličja

Tloris ostrešja

Prečni prerez 01

Prečni prerez 02

Vzdolžni prerez 03

Fasada sever

Fasada jug

Fasada zahod

Fasada vzhod

NAČRTI PRENOVE

Situacija prenove

Aksonometrični prikaz kmetije

Tloris kleti

Tloris pritličja

Prečni prerez 01

Prečni prerez 02

Vzdolžni prerez 03

Fasada sever

Fasada jug

Fasada vzhod

Fasada zahod

Vizualizacija jedilnice


12.1 Seznam slik

Slika 1: Ostanek rimske ceste v Šempetru. (http://www.td-sempeter.si/sl/znamenitosti/rimska-

cesta [28. 8. 2013 17:15]) .......................................................................................................3

Slika 2: V ozadju grad Ojstrica, pod njim pa Graščina Ojstrica

(http://www.gradovi.net/data/ojstricagrad/ojstrica_vischer.jpg [28. 8. 2013. 17:21]) ...............4

Slika 3: Hrib Krvavica (http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krvavica_IMG_1792.jpg

[28. 8. 2013. 17:32]) ...............................................................................................................5

Slika 4: Župnijska cerkev sv. Jurija z vidnim najstarejšim delom - gotski prezbiterij (Leksikon

Cerkev na Slovenskem: Škofija Celje: Dekanija Braslovče, 2008 Društvo Mohorjeva družba:

Celjska Mohorjeva družba, str. 67) .........................................................................................6

Slika 5: Jože Plečnik je izdelal načrte za krstilnico v župnijski cerkvi. (Jure VRHOVEC,

2002, Slike šentjurskih vasi: fotomonografija občine Tabor, Tabor : Občina, str. 60) ..............6

Slika 6: Lega Miklavža pri Taboru (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013. 15:54]) .................7

Slika 7: Cerkev sv. Miklavža (Jure VRHOVEC, 2002, Slike šentjurskih vasi: fotomonografija

občine Tabor, Tabor : Občina, str. 40) ....................................................................................7

Slika 8: Lesena kašča iz leta 1793 ...........................................................................................8

Slika 9: Kozolec toplar iz leta 1828 ........................................................................................9

Slika 10: Tipična oblika hiše za to območje .......................................................................... 10

Slika 11: Lega kmetije Laznik v občini Tabor (http://zemljevid.najdi.si/ [28. 8. 2013 16:00])

............................................................................................................................................. 11

Slika 12: Celotno stavbišče kmetije Laznik ........................................................................... 11

Slika 13: Stavbišče kmetije Laznik iz Franciscejskega katastra iz leta 1825

(http://arsq.gov.si/Query/suchinfo.aspx [23. 5. 2013. 22:25]) ................................................ 12

Slika 14: Postavitev stavb na kmetiji v 19. stoletju ................................................................ 12

Slika 15: Kašča, postavljena že pred letom 1825. .................................................................. 14

Slika 16: Leseni strop v kleti................................................................................................. 14

Slika 17: Obokan prostor v nadstropju .................................................................................. 15

Slika 18: Razpoke v nadstropju............................................................................................. 18

Slika 19: Programska shema pritličja .................................................................................... 20

Slika 20: Programska shema kleti ......................................................................................... 20


12.2 Naslov študenta

Luka Laznik

Miklavž pri Taboru 10

3304 Tabor

Tel.: 031 659 892

e-mail: [email protected]

12.3 Kratek življenjepis

Rojen: 14. 11. 1990. Celje

Šolanje: 1998. – 2006. Osnovna šola Vransko-Tabor

2006. – 2010. Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo,

gradbeni tehnik

2010. – 2013. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo,

Arhitektura

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruSITUACIJA, M1:500

S

45°

45°

45°

45°

45°

45°

25°

45°

45°

35°

35°

25°

25°

25°30°

45°

45°45°

NAJSTAREJŠI OBJEKTI

DREVO

STAREJŠI RIZIDKI

NOVEIŠI PRIZIDKI IN NOVE STAVBE

UTERJENE POVERŠINE ZA VOŽNJO

TRAVNIK

NJIVA

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS KLETI, M1:50

S

01

01

02

02

03 03

0m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS PRITLIČJA, M1:50

S

01

01

02

02

03 03

0m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS OSTREŠJA, M1:50

S

0m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 01, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 02, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruVZDOLŽNI PREREZ 03, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA SEVER, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA JUG, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA VZHOD, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA ZAHOD, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruSITUACIJA PRENOVE, M1:500

S

13%

PARKIRIŠČA ZA GOSTEPARKIRIŠČA

ZA GOSTE

DODATNA PARKIRIŠČA ZA GOSTE

TER PARKIRIŠČE ZA AVTOBUS

OBRAVNAVANI OBJEKT

DREVO

VHOD V OBJEKT

OSTALI OBJEKTI NA KMETIJI

SKLADIŠČE GNOJA

UTERJENE POVERŠINE ZA VOŽNJO

TRAVNIK

NJIVA

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruAKSONOMETRIČNI PRIKAZ KMETIJE, M1:500

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS KLETI, M1:50

S

rega

li za

ust

ekle

niče

no v

ino

rega

li za

ust

ekle

niče

no v

ino

star

a st

iska

lnic

a za

pre

dsta

vite

v iz

delk

ov

zamrzovalna skrinja

zamrzovalna skrinja

skla

dišč

ni re

gali

za p

jačo

01

01

02

02

03 03

0m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruTLORIS PRITLIČJA, M1:50

S

36 SEDEŽEV

štedilnikna

drva

konvektomat

hladilnikza živila

hladilnikza živila pomivalni

stroj

hladilnikza pjačo

0303

02

02

01

01

0m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 01, M1.500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruPREČNI PREREZ 02, M1.500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruVZDOLŽNI PREREZ 03, M1.500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA SEVER, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA JUG, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA VZHOD, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruFASADA ZAHOD, M1:500m 1m 2m 5m

Prenova kašče na kmetiji Laznik v Miklavžu pri TaboruVIZUALIZACIJA JEDILNICE

Documents

PRENOVA KAŠČE NA KMETIJI LAZNIK - core.ac.uk · naselili Slovani. Iz prehoda v srednji vek pa je znano utrjeno naselje na Krvavici, ki so ga leta 1997 arheološko preiskali in našli