Preverjanje znanja

Šolsko leto 2009 – 2010

PREIZKUS IZ SLOVENŠČINE

Osnovna šolaPeti razred

Prostor za nalepko

PREI

ZKU

S IZ

SLO

VEN

ŠČIN

E - O

snov

na šo

la -

Peti

razr

ed

Istituto nazionale per la valutazionedel sistema educativo di istruzione e di formazione

INVALSIMinistero dell'Istruzionedell'Università e della Ricerca

Ministrstvo za Šolstvo,Univerzo in Raziskovanje

NAVODILA Preizkus znanja je razdeljen na dva dela. V prvem delu boš moral/a prebrati dve besedili in nato odgovoriti na vprašanja. Večina primerov ima na razpolago štiri odgovore, med katerimi je le eden pravilen. Odgovoriš tako, da prekrižaš pravilen kvadratek (samo eden), kot je v spodnjem primeru: 1. primer

1. Katero je glavno mesto Italije? A. Benetke B. Neapelj C. Rim D. Turin

2. primer V nekaterih primerih pa moraš dopolniti tabelo, kot v spodnjem primeru: visok višji najvišji lep lepši najlepši

ali celo odgovoriti z besedo ali besedno zvezo, kot v spodnjem primeru: Ubil je sitnega (komar) ____________________. Če se zaveš, da si se pomotil/a, lahko napako popraviš, tako da zapišeš NE ob napačnem odgovoru, in vstaviš križec v kvadratek ob odgovoru, ki se ti zdi pravilen, kot je prikazano v naslednjem primeru: 3. primer 2. Kje leži Italija? NE A. V Aziji B. V Afriki C. V Evropi D. V Avstraliji

V drugem delu pa boš moral/a odgovarjati tudi na nekatera slovnična vprašanja. Pazljivo preberi navodila na začetku vprašanj, da boš znal/a pravilno odgovoriti. Tudi pri teh vajah boš lahko zbiral/a med pravilnimi odgovori ali celo zapisoval/a besede oziroma besedne zveze. Pazljivo preberi navodila in vprašanja. Na voljo imaš eno uro časa, da prebereš besedili in rešiš vaje. NE OBRAČAJ STRANI, DOKLER TI NE BO UČITELJ/ICA

DOVOLIL/A.

komarja

□□□

□

□

□□

□

1 SLO5

ZLATO KRALJA MATJAŽA Nekoč je živela revna deklica, ki ni imela ne očeta in ne matere. Čisto sama je

skrbela zase. Pa se je zgodilo, da ji je ravno na zadnji dan starega leta zmanjkalo dračja. “Do gozda stopim,” si je rekla. “Nekaj suhih vej bom že našla, da podkurim z njimi.” In se je odpravila v temni gozd.

Hodi, hodi pobira dračje – pa pred seboj kar naenkrat zagleda veliko votlino. 5 “Čudno,” si reče deklica. “Tako velika votlina, pa je nisem opazila še nikoli. Le kaj je v njej?” Tako radovedna je bila, da je pokukala vanjo. Pa ni videla ničesar. Zato je stopila naprej in dlje ko je hodila, večja je postajala votlina. Na vsem lepem je deklica pred seboj zagledala mogočno kamnito mizo. Za mizo je sedel velik mož z zlato krono na glavi. Sam kralj Matjaž je bil. Sklanjal se je nad mizo in spal. Tako dolgo je 10 že spal, da so se mu brki že sedemkrat ovili okoli mize: trikrat in trikrat in še enkrat. “Spi,” si je tiho rekla deklica. V hipu se je spomnila babičine pripovedi o kralju Matjažu.

Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so se zbirali naši 15 očaki. Vsak dan so rajali in v svetle kozarce natakali sladko medico. Bil je kralj Matjaž slovenski kralj. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kraj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali. Nekoč je iz onega 20 kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovaržnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit. Ko jih je sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala pod Peco in jih skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal 25 slovenskemu rodu.

Deklica se je močno začudila svojemu spominu in vzkliknila: “Saj, to je kot iz babičine zgodbe! “ “ Kralj spi,” si je tiho ponovila deklica in previdno stopila dalje. Za kraljem Matjažem je zagledala veliko vojsko. Vsi vojaki so globoko spali in glasno smrčali. Eden je slonel ob steni, drugi se je naslanjal na konja, tretji je ležal na 30 svojem plašču, spet drugi kar na tleh. In nobeden se ni niti malo premaklnil. Na sebi so imeli lesketajoče oklepe, sicer pa zaprašene. Deklica je gledala njihovo lepo opravo. Kaj takega ni še nikoli videla! Gledala je njihove zdrave in močne konje, pa se ji je pogled ustavil na kupu sena. “Glej, no,” si je rekla, “kako nenavadno rumeno seno!” In kdo ve, zakaj se sklonila, pobrala je šop sena in ga položila v predpasnik. 35 Ko je po njem segla še enkrat, je nehote prijela tudi za konjsko verigo. Čisto počasi jo je položila nazaj, a veriga je vseeno zarožljala tako glasno, da se je stresla cela votlina. Vsi vojščaki so se premaknili. Kralj Matjaž je odprl oči in začudeno pogledal naokrog. Deklica pa je prestrašeno poskočila in stekla iz votline.

Šele ko je pritekla do znane poti, si je upala ozreti. In kaj je zagledala? Da ni 40 votline nikjer več. Na njenem mestu se je dvigalo samo ostro sivo skalovje. Zdaj se je

2 SLO5

ZLATO KRALJA MATJAŽA Nekoč je živela revna deklica, ki ni imela ne očeta in ne matere. Čisto sama je

skrbela zase. Pa se je zgodilo, da ji je ravno na zadnji dan starega leta zmanjkalo dračja. “Do gozda stopim,” si je rekla. “Nekaj suhih vej bom že našla, da podkurim z njimi.” In se je odpravila v temni gozd.

Hodi, hodi pobira dračje – pa pred seboj kar naenkrat zagleda veliko votlino. 5 “Čudno,” si reče deklica. “Tako velika votlina, pa je nisem opazila še nikoli. Le kaj je v njej?” Tako radovedna je bila, da je pokukala vanjo. Pa ni videla ničesar. Zato je stopila naprej in dlje ko je hodila, večja je postajala votlina. Na vsem lepem je deklica pred seboj zagledala mogočno kamnito mizo. Za mizo je sedel velik mož z zlato krono na glavi. Sam kralj Matjaž je bil. Sklanjal se je nad mizo in spal. Tako dolgo je 10 že spal, da so se mu brki že sedemkrat ovili okoli mize: trikrat in trikrat in še enkrat. “Spi,” si je tiho rekla deklica. V hipu se je spomnila babičine pripovedi o kralju Matjažu.

Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so se zbirali naši 15 očaki. Vsak dan so rajali in v svetle kozarce natakali sladko medico. Bil je kralj Matjaž slovenski kralj. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kraj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali. Nekoč je iz onega 20 kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovaržnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit. Ko jih je sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala pod Peco in jih skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal 25 slovenskemu rodu.

Deklica se je močno začudila svojemu spominu in vzkliknila: “Saj, to je kot iz babičine zgodbe! “ “ Kralj spi,” si je tiho ponovila deklica in previdno stopila dalje. Za kraljem Matjažem je zagledala veliko vojsko. Vsi vojaki so globoko spali in glasno smrčali. Eden je slonel ob steni, drugi se je naslanjal na konja, tretji je ležal na 30 svojem plašču, spet drugi kar na tleh. In nobeden se ni niti malo premaklnil. Na sebi so imeli lesketajoče oklepe, sicer pa zaprašene. Deklica je gledala njihovo lepo opravo. Kaj takega ni še nikoli videla! Gledala je njihove zdrave in močne konje, pa se ji je pogled ustavil na kupu sena. “Glej, no,” si je rekla, “kako nenavadno rumeno seno!” In kdo ve, zakaj se sklonila, pobrala je šop sena in ga položila v predpasnik. 35 Ko je po njem segla še enkrat, je nehote prijela tudi za konjsko verigo. Čisto počasi jo je položila nazaj, a veriga je vseeno zarožljala tako glasno, da se je stresla cela votlina. Vsi vojščaki so se premaknili. Kralj Matjaž je odprl oči in začudeno pogledal naokrog. Deklica pa je prestrašeno poskočila in stekla iz votline.

Šele ko je pritekla do znane poti, si je upala ozreti. In kaj je zagledala? Da ni 40 votline nikjer več. Na njenem mestu se je dvigalo samo ostro sivo skalovje. Zdaj se je

2 SLO5

šele prestrašila! Tekla je in tekla, dokler ni prišla do doma. In šele ko je za sabo zaprla vrata, je začutila, da je njen predpasnik medtem postal čudno težak. Položila ga je na mizo, ga razgrnila in res, v njem ni našla sena. Samo čisto zlato se ji je zableščalo pred očmi. To, kar je držala v svojem predpasniku, je bilo zlato kralja 45 Matjaža.

Seveda so to izvedeli tudi drugi ljudje. Še marsikateri se je trudil, da bi prišel v Matjaževo votlino, pa ni uspelo še nikomur. Kajti vanjo lahko pride le tisti, ki si res želi, da bi se kralj Matjaž spet vrnil. In še to ne vsak. Le tisti pride, ki se pred sivim sklovjem znajde na zadnji dan starega leta, pa še sam ne ve, kdaj in kako. Prav zrares. 50

(Prirejeno po slovenski ljudski pravljici, Zlato kralja Matjaža, Mladinska knjijga, 1999)

3 SLO5

4 SLO5

Odgovoriti moraš na vprašanja, ki se nanašajo na besedilo, ki si ga ravnokar prebral/a. Odgovori na vsa vprašanja. Besedilo lahko prebereš še enkrat. A1. Kdo je skrbel za revno deklico?

□ A. Mama

□ B. Oče

□ C. Nihče

□ D. Babica A2. Kdaj je deklici zmanjkalo dračja?

□ A. 1. januarja

□ B. 1. decembra

□ C. 31. jauarja

□ D. 31. decembra A3. Zakaj se je deklica odpravila sredi zime v gozd?

□ A. Da bi se sprehodila po zasneženi naravi

□ B. Da bi obiskala babico, na drugi strani gozda

□ C. Da bi nabrala malo dračja in z njim zakurila peč

□ D. Da bi srečala Kralja Matjaža A4. Kaj je zagledala deklica, medtem ko je nabirala dračje? (5. vrstica)

□ A. Veliko jamo

□ B. Veliko votlino

□ C. Veliko luknjo

□ D. Veliko brezno

5 SLO5

A5. Kaj je naredila deklica, ko je zagledala votlino? (7. vrstica)

□ A. Ker je bila radovedna, je pokukala vanjo in je stopila naprej

□ B. Ker je bila radovedna, je stopila vanjo in potem odšla

□ C. Ker je bila utrujena, je stopila vanjo, da bi se spočila

□ D. Ker je bila radovedna, je stopila vanjo, da bi našla zaklad A6. Kaj je zagledala deklica sredi votline? (9. in 10. vrstica)

□ A. Zagledala je mogočno marmornato mizo in ob njej je sedel velik mož z biserno krono na glavi

□ B. Zagledala je mogočno leseno mizo in ob njej je sedel velik mož s srebrno krono na glavi

□ C. Zagledala je mogočno kamnito mizo in ob njej je sedel velik mož z zlato krono na glavi

□ D. Zagledala je mogočno obloženo mizo in ob njej je sedel velik mož z dragoceno krono na glavi

A7. Kakšen je bil kralj Matjaž? (11. vrstica)

□ A. Kralj Matjaž je že tako dolgo spal, da so se mu obrvi sedemkrat ovile okoli mize: trikrat in trikrat in še enkrat

□ B. Kralj Matjaž je že tako dolgo spal, da se mu je brada sedemkrat ovila okoli mize: trikrat in trikrat in še enkrat

□ C. Kralj Matjaž je že tako dolgo spal, da so se mu brki šestkrat ovili okoli stola: trikrat in še trikrat

□ D. Kralj Matjaž je že tako dolgo spal, da so se mu brki sedemkrat ovili okoli mize: trikrat in trikrat in še enkrat

6 SLO5

A8. Česa se je spomnila deklica, medtem ko je gledala kralja Matjaža?

□ A. Deklica se je spomnila babičine pripovedi

□ B. Deklica se je spomnila sosedine pripovedi

□ C. Deklica se je spomnila mamine pripovedi

□ D. Deklica se je spomnila očetove pripovedi A9. Kaj pomeni poved »Dal je same zlate kovati«?

□ A. V Matjaževem kraljestvu so Slovenci uporabljali zlato posodo

□ B. V Matjaževem kraljestvu so Slovenci kopali zlato rudo

□ C. V Matjaževem kraljestvu so Slovenci uporabljali zlate kovance

□ D. V Matjaževem kraljestvu so Slovenci uporabljali zlat nakit A10. Kako bi z drugimi besedami napisal poved »Pod košatimi lipami so se

zbirali naši očaki.«?

□ A. Pod košatimi lipami so se zbirali naši strici

□ B. Pod košatimi lipami so se zbirali naši znameniti predniki

□ C. Pod košatimi lipami so se zbirali naši dedi

□ D. Pod košatimi lipami so se zbirali naši prijatelji A11. S katero sopomenko bi nadomesil besedo rajali v povedi »Vsak dan so

rajali.«?

□ A. Vsak dan so veselo plesali

□ B. Vsak dan so veselo prepevali

□ C. Vsak dan so se veselili

□ D. Vsak dan so se srečevali in veselo pogovarjali

7 SLO5

A12. Medica je

□ A. slaščica prelita z medom

□ B. zlato-rumena tekočina, ki jo nabirajo čebele

□ C. staroslovanska pijača iz medu

□ D. medeni piškoti A13. Zakaj je bil Matjaž dober slovenski vladar? (14.-19. vrstica)

□ A. Ker je vsem Slovencem v deželi delil zlato in medico

□ B. Ker je mirno spal s svojo vojsko v votlini in se je le redkokdaj komu prikazal

□ C. Ker je bil zelo bogat in sebičen

□ D. Ker je v njegovi deželi vladalo blagostanje in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice

A14. Od kod so prišli Matjaževi sovražniki? (21. vrstica)

□ A. Z zahoda

□ B. Z vzhoda

□ C. S severa

□ D. Z juga A15. Kdo je bil poleg kralja Matjaža še v votlini v Podpeci?

□ A. Kraljeva služnjičad

□ B. Kraljevi prijatelji in privrženci

□ C. Kraljeva oborožena vojska in konjenica

□ D. Kraljica

8 SLO5

A16. Slovenska ljudska pripovedka napove, kdaj bo slovensko ljudstvo lahko zopet videlo kralja Matjaža in njegove veljake. Kdaj se bo to zgodilo? (26. vrstica)

□ A. Nikoli

□ B. Kadar ga bo deklica zbudila iz globokega spanja

□ C. Kadar bodo sovražniki odšli s kraljestva

□ D. Kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj

A17. Kaj je pritegnilo dekličino pozornost, da se je njen pogled ustavil? (34.

vrstica)

□ A. Rumeno seno

□ B. Speči vojaki

□ C. Konjska veriga

□ D. Matjaževa brada in brki A18. Kdo je glavni junak pripovedke?

□ A. Kralj Matjaž

□ B. Zlato kralja Matjaža

□ C. Kraljeva vojska

□ D. Deklica A19. Preberi in izberi primerne besede, ki opisujejo značilnosti kralja Matjaža

in jih smiselno vstavi v spodnje povedi. Ostale besede izpusti.

dober, hudoben, pravičen, žalosten, priljubljen, bogat, pripravljen pomagati

Kralj Matjaž je bil ........................................ vladar, zato so mu drugi kralji zavidali. Ljudje so ga imeli radi, ker je bil ........................................ . Do vseh ljudi je bil ........................................ . Vedno je bil ........................................ , zato je bil pri ljudeh ........................................ .

STEKLO

Steklo se nam danes ne zdi nič posebnega, saj ga srečamo na vsakem koraku. V starih časih pa je bilo redko in dragoceno.

Steklo je prva umetna snov, ki so jo znali narediti ljudje. Prvi zametki izdelovanja stekla so se pojavili že okoli leta 6000-5000 pr. n. št., ko so takratni lončarji svoje porozne lončene posode prevlekli s stekleno glazuro. Glazuro so 5 naredili iz naravne sode. Talili so jo z apnencem ali apnom. V to tekočo maso so pomakali izdelke in jih tako prevlekli s stekleno plastjo. Od leta 2600 pr. n. št. pa je steklo postalo samostojen izdelek. Stari narodi so poznali različne postopke izdelave stekla, Feničani pa so bili prvi v zgodovini človeštva, ki so razvili najvažnejšo tehniko izdelave stekla - pihanje. Steklarjem iz Sidona in Tira gre zasluga, da so 10 izboljšali tehniko izdelovanja stekla s peskom z obal Libanona, ki je vseboval veliko kremena. Po mnogih neuspešnih poskusih so uspeli izdelati prozorno, raznobarvno, pa tudi dragoceno modrikasto steklo, iz katerega so po zaslugi na novo odkrite tehnike steklopihaštva, začeli izdelovati čudovite umetniške izdelke. Cenjeno »sidonsko steklo«, ki so ga podeljevali za nagrado na atletskih tekmovanjih, je 15 izpodrinilo kovinske nagrade. Nemalokrat so izdelki iz feničanskega stekla, ki so jih kot dragocene luksuzne predmete izvažali tudi izven dežel Sredozemlja, nosili podpis njihovih izdelovalcev. Čas tega odkritja ocenimo okoli 50 let pr. n. št., izdelava pihanega stekla je postala monopol feničanskih steklarjev. Za izdelavo stekla so potebne naslednje surovine, kot so apnenec, soda, pesek. V sodobnih električnih 20 pečeh steklarji stalijo sestavine v tekočo žarečo maso. Kakšno steklo bodo delali, odloči kemijski tehnik ali kemisjski inženir. Izoblikovalec si izmišlja nove oblike predmetov, steklopihač s pihanjem zraka skozi cev oblikuje vroče steklo, optik brusač brusi leče za očala, daljnoglede, mikroskope in teleskope, slikar pa slika na steklo.Danes je na slovenskem ozemlju znana steklarna v Rogaški Slatini, daleč po svetu 25 pa so znani izoblikovalci stekla iz Benetk. Benetke so del svoje gospodarske moči zgradile prav na steklarski industriji. Leta 1291 so zaradi nevarnosti požarov premestili steklarne iz mesta na otok Murano, kjer delujejo še danes. Steklarjem je bilo s smrtno kaznijo prepovedano zapustiti ozemlje Beneške republike. Benetke so tako čuvale svoj steklarski monopol. Marsikdo je bil v Muranu na šolskem izletu in si 30 ogledal obrtnike, kako pihajo in izoblikujejo najrazličnejše predmete, živalice, vaze, lestence ... Ponavadi je steklo iz najrazličnejših barv. V Sloveniji pa so lepi brušeni izdelki iz steklarne Rogaška. Njihovo steklo je prozorno in bleščeče. Z diamantnimi rezili brusijo vanj okraske in vzorce. Posode iz brušenega stekla se lesketajo kot čist led. Takemu steklu rečemo tudi kristalno steklo. Posode iz stekla okrasijo tudi zlatim 35 robom, nekatere pa so iz modrega in zelenega stekla.

9 SLO5

Steklene kozarce in steklenice lahko uporabimo večkrat. Nekatere vrnemo v trgovino, nekatere odvržemo v poseben zabojnik za steklo. V steklarni jih bodo predelali v novo steklo. Tudi tako varujemo okolje.

40 Prirejeno po učbeniku S slovenščino v svet za 5.r.OŠ, Založba Rokus, 1999

SLO5 10

Steklene kozarce in steklenice lahko uporabimo večkrat. Nekatere vrnemo v trgovino, nekatere odvržemo v poseben zabojnik za steklo. V steklarni jih bodo predelali v novo steklo. Tudi tako varujemo okolje.

40 Prirejeno po učbeniku S slovenščino v svet za 5.r.OŠ, Založba Rokus, 1999

SLO5 10 SLO5 11

Vprašanja se nanašajo na besedilo, ki si ravnokar prebral/a. Odgovori na vsa vprašanja, po potrebi preberi besedilo še enkrat. B1. Besedilo je

□ A. pripoved o starih časih

□ B. reklama steklarne Rogaška

□ C. vabilo na šolski izlet v Benetke

□ D. opis izdelave stekla B2. Označi pravilno trditev. ( 3. vrstica)

□ A. Steklo so odkrili Slovenci

□ B. Steklo je surovina

□ C. Steklo je prva umetna snov

□ D. Steklo je apnenčasta snov B3. Prvi zametki stekla so se pojavili:

□ A. pred okoli 1000 leti pr. n. št

□ B. pred okoli 3000 leti pr. n. št

□ C. pred okoli 4000 leti pr. n. št

□ D. pred okoli 6000 leti pr. n. št B4. Steklarna je

□ A. hiša iz stekla

□ B. steklena krogla

□ C. trgovina, kjer prodajajo steklo

□ D. tovarna, kjer delajo steklo

SLO5 12

B5. Steklenice in steklene kozarce lahko odvržemo v

□ A. steklen zabojnik

□ B. steklarski zabojnik

□ C. zabojnik iz stekla

□ D. zabojnik za steklo B6. Beseda surovina v našem besedilu zaznamuje

□ A. človeško lastnost

□ B. material/gradivo

□ C. neobdelano snov

□ D. živalsko lastnost B7. Poved "Steklo srečamo na vsakem koraku" pomeni, da

□ A. steklo izdeluje vsak

□ B. steklo uporabljamo vsak dan

□ C. je vse okoli nas stekleno

□ D. steklo merimo s koraki B8. Steklarji v električni peči sestavine stalijo. To pomeni, da

□ A. so bile prej ledene

□ B. so iz trdnega stanja prešle v tekoče

□ C. so jih stanjšali

□ D. so jih zmanjšali

SLO5 13

B9. Katera veda se ukvarja s čistim okoljem?

□ A. astrologija

□ B. ekologija

□ C. etnologija

□ D. grafologija B10. V povedi vstavi besede steklenično, stekleni, stekleno, steklarski, steklega.

Učiteljica je imela obleko ........................................ zelene barve. Na preprogi so ležali ........................................ drobci. Ves čas je ........................................ gledal. Postal bom ........................................ tehnik. Bojim se ........................................ psa.

SLO5 14

Pravopisne in slovnične vaje

C1. Napiši besede iste besedne družine.

GLAGOL SAMOSTALNIK PRIDEVNIK

okrasiti okrasek okrašen

obvešč ita

nevabaz

naroč oli C2. Iz samostalnikov tvori pridevnike.

albo kalbo čen

tsortih

algem

karz

olkets

razim

knjiga C3. Dopolni po zgledu.

visok višji najvišji

topel

globok

nizek

C4. Dopolni.

V pravljicah so princese živele v steklenih (grad) ........................................ . Obute so bile v steklene (čevelj) ........................................ . Princi so morali do svojih princes čez steklene (skala) ........................................ .Vedeževalke so prerokovale iz steklenih (krogla) ........................................ . Kralj Matjaž pa ni živel v (stekleni) ........................................ gradu, pač pa v skriti (votlina) ........................................ , s svojimi (vojščak) ........................................ . Mi pa imamo v (drugo nadstropje) ........................................ razbiti obe (stekleno) ........................................ okni.

C5. Glagol izdelujem postavi:

a) v preteklik: ........................................

b) v prihodnjik: ...................................... C6. Samostalnikom (srce, hiša, otrok, sonce, luč, list, kos, mama, slon, žebelj,

vrtnica, morje) določi spol. MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL

srce

C7. Spodnjim besedam poišči protipomenke.

nezajirpen nezajirp netšop esv tagob nad ivrp nedirp

izgubiti lep

vedno

SLO5 15

SLO5 16

C8. Napiši ženska poimenovanja. ajnifargotof fargotof

pesnik urednik pisatelj domačin

frizer učitelj

C9. Samostalnike v oklepaju postavi v ustrezno obliko.

Vitez se je branil z (meč) ........................................ .

Jabolko je olupil z (nož) ........................................ .

Spopadel se je s hudo (bolezen) ........................................ .

Zmagala je z (dve, sekunda) ........................................ prednosti.

Srečal se je s (prijatelj) ........................................ .

Preverjanje znanja

Šolsko leto 2009 – 2010

PREIZKUS IZ SLOVENŠČINE

Osnovna šolaPeti razred

Prostor za nalepko

PREI

ZKU

S IZ

SLO

VEN

ŠČIN

E - O

snov

na šo

la -

Peti

razr

ed

Istituto nazionale per la valutazionedel sistema educativo di istruzione e di formazione

INVALSIMinistero dell'Istruzionedell'Università e della Ricerca

Ministrstvo za Šolstvo,Univerzo in Raziskovanje