PREDNOST UPORABE POROBETONA V · 2017-11-28 · Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Milanu Kuhti za pomoč in vodenje pri opravljanju

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŢENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Vili Ofentavšek

PREDNOST UPORABE POROBETONA V

GRADBENIŠTVU

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

PREDNOST UPORABE POROBETONA V GRADBENIŠTVU

Študent: Vili Ofentavšek

Študijski program: Visokošolski strokovni, gradbeništvo

Smer/ Modul: Operativno konstrukcijska

Mentor: doc. dr. Milan Kuhta, univ. dipl. inţ. grad.

Somentor: Bojan Preloţnik, mag.inţ.grad.

Lektor(ica):

Maribor, september 2016

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu I

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Milanu Kuhti za

pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Prav tako se zahvaljujem somentorju Bojanu

Preloţniku. Hvala tudi Milošu Kmetiču iz podjetja

XELLA POROBETON SI d. o. o. za vso pomoč pri

izdelavi moje diplomske naloge.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij in sodelavcem za vso znanje in pomoč, ki

sem je bil skozi vsa leta deleţen.

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu III

PREDNOST UPORABE POROBETONA V GRADBENIŠTVU

Ključne besede: gradbeništvo, porobeton, tehnologija in hitrost gradnje, trajnostna

gradnja

UDK: 693.542.4(043.2)

Povzetek

Doseganje višje energijske učinkovitosti in vizualne atraktivnosti zgradb danes vodi v izbor

najrazličnejših naravnih in umetnih materialov, za dosego cilja pa se uporabljajo različni

tehnološki postopki. Pri tem prihaja do obremenjevanja okolice in narave, zato si je

potrebno skladno s trajnostnim razvojem prizadevati, da imajo stavbe enako bivalno

ugodje ob omejeni rabi naravnih virov in čim manjšim negativnim vplivom na okolje skozi

celoten življenjski ciklus.

V diplomski nalogi bo predstavljen material porobeton ali avtoklavirani aerirani beton kot

eden izmed tvornikov masivnega zidanega konstrukcijskega sistema, njegova vsestranskost

uporabe in dobri kazalniki z vidika trajnostne gradnje in energijske učinkovitosti.

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu IV

ADVANTAGES OF USING AERATED CONCRETE IN BUILDING

CONSTRUCTION

Key words: constructions, autoclaved aerated concrete, technology and building

velocity, sustainable construction

UDK: 693.542.4(043.2)

Summary

Achieving better energy efficiency and visually more appealing buildings leads to a

broader selection of various natural and artificial materials, achieving the goals is leading

to usage of various technological procedures. When this occurs burdening the surrounding

nature and that it is therefore necessary in accordance with sustainable development effort

that building the same living comfort with limited use of natural resources and minimizing

negative impacts on the environment throughout its entire life cycle.

In my degree paper I will introduce the material autoclaved aerated concrete as one of the

elements of massive construction systems, its versatile usage and its permanent

construction and energy efficiency indicators.

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu V

VSEBINA

1 UVOD .......................................................................................................................1

1.1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA …………………………………………1

1.2 PREDVIDENE METODE DELA ………………………………………………….1

1.3 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ……………………………………………...2

2 SPLOŠNO O GRADBENIH MATERIALIH .........................................................3

2.1 KONSTRUKCIJSKI SISTEM GRADNJE ……………………………………………...3

2.1.1 Opečna gradnja .............................................................................................. 3

2.1.2 Betonska gradnja ............................................................................................ 5

2.2 TEHNOLOGIJA GRADNJE STAVB …………………………………………………..9

2.2.1 Klasična (mokra) gradnja ............................................................................... 9

2.2.2 Montažna gradnja......................................................................................... 10

2.2.3 Prefabricirani objekti ................................................................................... 12

3 POROBETON ........................................................................................................ 14

3.1 PROIZVODNJA POROBETONA …………………………………………………14

3.1.1 Osnovne surovine, transport in skladiščenje vhodnih surovin ........................ 15

3.1.2 Priprava surovin ........................................................................................... 17

3.1.3 Priprava mešanice svežega betona................................................................ 17

3.1.4 Vlivanje in strjevanje mase ........................................................................... 18

3.1.5 Rezanje mase ................................................................................................ 21

3.1.6 Hidrotermalna obdelava ali avtoklaviranje ................................................... 22

3.1.7 Razopaževanje in končna obdelava ............................................................... 23

3.1.8 Transport, skladiščenje in nakladanje ........................................................... 24

3.2 MATERIALNE KARAKTERISTIKE …………………………………………………25

3.2.1 Tlačna in natezna trdnost .............................................................................. 25

3.2.2 Poroznost ..................................................................................................... 27

3.2.3 Toplotna izolativnost .................................................................................... 29

3.2.4 Požarna odpornost ....................................................................................... 32

3.2.5 Zvočna izolativnost ....................................................................................... 35

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu VI

3.2.6 Potresna varnost ........................................................................................... 37

3.3 UPORABNOST MATERIALA IN SISTEMSKE REŠITVE IZ POROBETONA YTONG ……..39

3.3.1 Pogosto uporabljeni produkti iz porobetona Ytong ....................................... 39

3.3.2 Ytong plošče ................................................................................................. 39

3.3.3 Zidne plošče.................................................................................................. 40

3.3.4 Zidni bloki .................................................................................................... 41

3.3.5 Opažni elementi ............................................................................................ 42

3.3.6 Malte ............................................................................................................ 44

3.3.7 Tankoslojni ometi ......................................................................................... 44

3.3.8 Stropne in strešne plošče............................................................................... 46

3.3.9 Multipor požarno odporna toplotna izolacija ................................................ 49

4 TRAJNOSTNA GRADNJA IN POROBETON ................................................... 52

4.1 NAČELA TRAJNOSTNE GRADNJE …………………………………………………52

4.1.1 Principi trajnostne gradnje ........................................................................... 52

4.1.2 Dimenzije in kakovosti trajnostne gradnje..................................................... 53

4.2 POZITIVNI UČINKI POROBETONA Z VIDIKA TRAJNOSTNE GRADNJE ……………...57

5 ČASOVNA IN FINANČNA PRIMERJAVA GRADNJE STANOVANJSKE

STAVBE IZ POROBETONA IN OPEKE .................................................................... 66

6 SKLEP .................................................................................................................... 71

7 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 73

8 PRILOGE ............................................................................................................... 76

8.1 NAČRTI ……………………………………………………………………….76

8.2 KONSTRUKCIJSKE SESTAVE IN NJIHOVA TOPLOTNA PREHODNOST ……………...78

8.3 TERMINSKI PLAN ………………………………………………………………80

8.4 POPISI GRADBENO OBRTNIŠKIH DEL IN PROJEKTANTSKI PREDRAČUN …………82

8.5 SEZNAM SLIK …………………………………………………………………..88

8.6 SEZNAM PREGLEDNIC ………………………………………………………….90

8.7 NASLOV ŠTUDENTA ………………………………………………………….93

8.8 KRATEK ŢIVLJENJEPIS ………………………………………………………….93

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu VII

UPORABLJENI SIMBOLI

F, F1, F2, F3 – sila

N – normalna napetost

– napetosti

– tangencialna napetost

E – modul elastičnosti

°C – temperatura v stopinjah Celzija

λ – W/m · K toplotna prevodnost materiala

Rk – m2K/W toplotna izolacija gradbene konstrukcije

Ui – W/m2 · K toplotna prehodnost sestava "i" neprosojnega toplotnega ovoja

Uw – W/m2 · K toplotna prehodnost okna

M – Mpal marka porobetona slovenski standard

t/m3 – tona/enoto prostorninska masa

– deformacija porobetona

ᶙ – paropropustnost

ρv – % volumen por

ρb – kg/m3 gostota

h – čas

dB – enota za glasnost

Rw – dB zvočna izolacija pregradne stene

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu VIII

UPORABLJENE KRATICE

AB – armiran beton

AEC – Arhitecture, Engineering and Construction

AP – kgSO2equ/enoto potencial regionalnega zakisljevanja okolja

BIM platform – Building information modeling – informacijsko modeliranje objektov

BMWBS – Nemško zvezno ministrstvo za promet, gradbeništvo in razvoj mest

BNB – Ocenjevalni sistem trajnostne gradnje za zvezne javne stavbe

CAD – Computer Aided Design

CO2 – ogljikov dioksid

EPBD – Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Directive on the energy

performance of buildings)

EPS – ekspandiran polistiren

ES-bau – Podlaga za odločanje o gradnji

FGPA – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inţenirstvo in arhitekturo

GWP100 – kgCO2equ/enoto potencial globalnega obremenjevanja okolja v

obdobju 100 let

ISO – International Standard Organisation

LE – lepljeni L element

LMB – Ytong lepilna malta

NEP – preklada za predelne sten

NF opeka – opeka normalnega formata

NP – nosilne preklade

OI3 – točk/enoto kombinirani okoljski indikator za gradbene materiale

OVE – ukrepi za souporabo obnovljivih virov energije

PEC n.r. – kWh/enoto uporabljena primarna energija neobnovljivega vira

POC. SIDRO – dodatek za predelne stene

PURES – Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

PZB – protipotresni zidni blok

R – najmanjši potrebni toplotni odpor

SB 20 – stropna termopolnila

SO2 – ţveplov dioksid

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu IX

TB 40 – Ytong termoblok, debeline 40 cm

U – največji dovoljeni koeficient toplotnega prehoda toplote

UE – lepljeni U elementi

URE – ukrepi za učinkovitejšo rabo energije

UV-ţarki – ultravijolični ţarki

XPS – ekstrudiran polistiren

ZB 30 – Ytong zidni blok, debeline 30 cm

ZP – zidne plošče, širine 15 cm

Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu 1

1 UVOD

V diplomskem delu je opisana uporaba različnih konstrukcijskih materialov v

visokogradnji, natančneje je opisan material porobeton, vse od proizvodnje, vgradnje do

uporabe. Opisane so materialne karakteristike, uporabnost, energijska učinkovitost,

prednost in primerljivost glede na ostale podobne konstrukcijske materiale. Porobeton je

predstavljen tudi z vidika trajnostne gradnje, ki je okolju prijazna in hkrati ekonomična. Na

koncu je za vzorčen objekt podana še časovna in finančna primerjava med dvema

konstrukcijskima elementoma (opeka – porobeton) na podlagi idejne zasnove enodruţinske

hiše katero smo zasnovali.

1.1 Namen in cilji diplomskega dela

Namen diplomskega dela je raziskati in pobliţe spoznati material porobeton, ki je naraven

in ga je mogoče v celoti reciklirati, iz njega pa izvesti kvalitetne izdelke in sistemske

rešitve pri gradnji. Namen je tudi predstaviti, kako porobeton uporabiti pri novogradnji,

obnovi, modernizaciji in energetski sanaciji ţe zgrajenih objektov.

Cilj dela je spoznati in predstaviti porobeton, predstaviti njegovo uporabnost in

ekonomičnost ter kaj pomeni material z vidika trajnostne gradnje.

V ta namen je izdelana idejna zasnova enostanovanjske hiše iz porobetona, na osnovi

katere bo temeljila primerjava materialov opeka – porobeton.

1.2 Predvidene metode dela

Pri izdelavi diplomskega dela smo se posluţevali deskriptivne metode. Pri samem

opisovanju in načrtovanju objekta iz porobetona po sistemu Ytong smo najprej preučili

dostopno literaturo, zatem smo se soočili s konstruiranjem oz. snovanjem vzorčnega


enodruţinsko stanovanjskega objekta, na podlagi katerega smo naredili primerjalno analizo

ekonomičnosti in hitrosti same gradnje med različnimi konstrukcijskimi sistemi gradnje.

Na koncu smo predstavili porobeton še z vidika trajnostne gradnje.

1.3 Struktura diplomskega dela

V uvodu diplomskega dela smo predstavili različne gradbene materiale, ki se najpogosteje

uporabljajo v visoko gradnji, predstavljeni so tudi različni tehnološki postopki grajenja.

V osrednjem delu je izpostavljen material porobeton ali avtoklavirani aerirani beton in opis

njegove proizvodnje, materialne karakteristike, uporabnost in sistemske rešitve

proizvajalca Ytong. V nadaljevanju pa je podrobneje opisan pojem trajnostne gradnja in

kakšne rezultate dosega porobeton v sklopu ocenjevanja le-te.

V zaključku diplomskega dela je na osnovi izdelanega projekta narejena še stroškovna in

časovna primerjalna analiza pri načrtovanju gradnje enodruţinske stanovanjske hiše do

določene faze, z opeko ali s porobetonom.


2 SPLOŠNO O GRADBENIH MATERIALIH

Glede na izvor materiala govorimo o delitvi na naravni in umetni gradbeni material.

Naravni gradbeni material je skoraj vsak material, ki ga človek najde v naravi – kamen,

ilovica, les, gramoz, sneg, slama idr.

S pomočjo orodja in energije je mogoče naravne materiale predelati in prirediti, da so

primernejši za gradnjo ter dobijo boljše fizikalne, kemične in druge lastnosti. Umetni

gradbeni material izdeluje gradbena, kemična in kovinska industrija. Sem štejemo vse vrste

opek, cementa, vse vrste betonskih izdelkov, mavca in mavčnih izdelkov, lesno-cementne

izdelke, azbestno cementne izdelke, steklo in steklene izdelke, bitumen in bitumenske

izdelke, lepenke, izdelke iz plastičnih mas ... Obstaja veliko več vrst umetnih materialov

kot naravnih. Z razvijajočo se industrijo in napredkom pa se vsakodnevno pojavljajo novi

materiali z različnimi trţnimi imeni in velikokrat tudi bistveno novimi lastnostmi.

Glede na vrsto in način uporabe se material deli na glavni gradbeni material, ki se

uporablja za gradnjo osnovnih delov gradbenih konstrukcij, vezni gradbeni material, ki

sluţi povezovanju posameznih elementov med seboj, in pomoţni gradbeni material, ki se

uporablja za končno opremljanje stavb (Kramer 2010). V nadaljevanju je so na kratko

opisani materiali kateri so uporabljeni v idejni zasnovi vzorčne hiše.

2.1 Konstrukcijski sistem gradnje

2.1.1 Opečna gradnja

Opeka je narejena iz zmesi gline, peska in vode, svoje končne lastnosti, ki jih uporabljamo

v gradbeništvu, pa doseţe z ustreznim ţganjem pri visokih temperaturah. Gostota opečne

mase se s sodobnimi postopki poroziranja poskuša zmanjšati na minimum, s čimer so

doseţene boljše lastnosti, predvsem pa je zmanjšana toplotna prevodnost.


Opeko odlikuje veliko lastnosti, zaradi katerih je nezamenljiva. V prvi vrsti je značilna

predvsem dobra statična nosilnost in stabilnost, zato se lahko uporablja za gradnjo nosilnih

zidov (konstrukcijskih elementov).

V našem okolju lahko srečamo različne formate polne opeke (opeke brez votlin) – od

starega rimskega formata do starega avstrijskega formata in novega standardnega formata

(normalni format ali NF opeka). Slednji ima izmere v razmerju dolţina:širina:višina

pribliţno 4:2:1, torej 25:12:6,5 cm. Večji opečni zidaki se imenujejo bloki in so bolj ali

manj votlikavi. Votli deli se med gradnjo zapolnijo z vezivom (malto), s čimer postane

opečni zid bolj odporen proti delovanju zunanjih sil.

Posebne vrste zidakov se odlikujejo po nekaterih značilnostih, ki določajo področja njihove

uporabe (Kramer 2010):

Zidaki z velikim številom zaprtih por imajo izredne toplotno izolativne lastnosti.

Pore se ustvarijo tako, da se glineni masi doda ţaganje, premogov prah ali

polimerna zrna, ki v procesu ţganja zgorijo in tako ostanejo pore v opeki.

Klinker opeka ima visoko trdoto in obrabno sposobnost ter se zato uporablja za

oblaganje obremenjenih površin. Klinker zelo malo vpija vodo – do 6 % in je zato

tudi zmrzlinsko odporen. Pogosto je uporabljen za pločnike in vozišča v mestih, za

oblaganje mostnih opornikov, oblaganje fasad idr.

Šamotna opeka je ognje odporna opeka, ki prenese temperaturne obremenitve do

1600 °C. Uporablja se za obloge kurišč in spodnje dele dimničnih tuljav.

Apneno - silikatni zidaki so narejeni iz kremenčevega peska in gašenega apna ter se

oblikujejo s stiskanjem v ustrezne kalupe. Zidaki so značilne bele barve in imajo

visoke trdnosti.

Kislinsko odporne opeke se uporabljajo v agresivnih okoljih in so odporne tako na

močne kisline (ţveplena, solna) kot na luge. Betonska gradnja


2.1.2 Betonska gradnja

Beton je umetna mešanica veziva (cement), grobega in finega agregata (pesek, prod,

gramoz) in vode. Poleg teh osnovnih sestavin lahko vsebuje tudi kemijske in/ali mineralne

dodatke. V sodobni tehnologiji se v sestavo betona dodajajo razna polnila, kot so polimeri

in vlakna, ki bistveno spremenijo osnovne lastnosti betona (krhkost, krčenje, trdnost). V

praksi je treba sestavine betona odmeriti tako, da doseţemo zadovoljive lastnosti (Beton

2016):

sveţega betona v vseh fazah obdelavnosti,

otrdelega betona glede na njegovo trdnost, trajnost in deformabilnost.

V mešanici betona naj bi bile sestavine porazdeljene pribliţno v naslednjem razmerju

(Beton 2016):

agregat – 75 % volumenske mase betona,

cementni kamen – 25 % volumenske mase betona (sestavljen iz mešanice

cementnega prahu in vode, absorbirane in kapilarne vode ter ostanka

nehidratiziranega cementnega klinkerja). Cementni kamen vedno vsebuje manjšo

količino zajetega zraka, ki pa v dobro sestavljenem betonu ne sme presegati 2–5 %

volumna betona.

Betonu pa se lahko dodajajo tudi različni dodatki, vendar v zanemarljivih količinah glede

na volumen betonske mase, kljub temu pa bistveno vplivajo na lastnosti sveţega in

otrdelega betona. V otrdelem betonu ima cementni kamen dve nalogi (Beton 2016):

med seboj poveţe zrna mineralnega agregata in daje betonu njegovo trdnost,

zapolni prazni prostor med zrni agregata in tako tvori neprepustno maso.

Mineralni agregat ne sme vsebovati škodljivih sestavin v količini, ki bi lahko škodovala

vezanju, strjevanju in obstojnosti betona. Vloga agregatov v betonu je (Beton 2016):

ustvarjanje kohezivnosti betona (v sveţem stanju laţje obdelovati),

zniţevanje hidratacijske temperature betona (so kemično inertni in delujejo kot

odvajalci toplote, ki nastaja pri hidrataciji cementa),

zmanjševanje krčenja betona (na večino agregatov voda ne deluje, zato omejijo

krčenje cementne paste med hidratacijo).


Velikost maksimalnega zrna v betonu je odvisna od konstrukcije, za katero beton

uporabljamo. Pri večini konstrukcij je maksimalna velikost od 16 do 32 mm. Trdnost

pripravljenega betona pa je odvisna tudi od trdnosti agregata, ki ga za pripravo betona

uporabimo (Beton 2016).

Vrste betona

Po teţi delimo beton na (Beton 2016):

lahek beton,

normalni beton,

teţki beton.

Poleg tega ločimo beton tudi glede na njegovo uporabnost, na npr. hidro betone, betone za

gradnjo cest, specialne betone. Za vsako vrsto betona so predpisane posamezne

karakteristike kakovosti betona, ki jih moramo ob pripravi le-tega upoštevati. Te so(Beton

2016):

trdnost betona,

modul elastičnosti,

odpornost proti mrazu,

odpornost proti atmosferskim vplivom,

odpornost proti obrabi.

Betoni, ki morajo biti odporni proti obrabi, morajo biti izdelani iz agregatov, katerih

kamenina je odporna proti obrabi.

Lastnosti betona

Dobre lastnosti otrdelega betona so izrednega pomena za zagotavljanje dolge ţivljenjske

dobe konstrukcij, seveda ob upoštevanju predpostavk, da je konstrukcija v normalnih

klimatskih pogojih, da je obremenjena in uporabljana, kot je določeno s projektom, in da je

redno vzdrţevana, v skladu s projektom vzdrţevanja. Doseţene končne lastnosti otrdelega

betona so odvisne od (Beton 2016):

kakovosti betonske mešanice,

nege betona,

sušenja betona.


Končna trdnost betona je odvisna od nege le-tega v času strjevanja in vlaţnosti okolja, v

katerem se beton nahaja. Trdnost betona narašča, dokler so v cementni pasti še

nehidratizirana zrnca cementa. Tako proces sušenja poteka nemoteno, če je relativna

vlaţnost okolja nad 80 % in če je temperatura okolja dovolj visoka, zato je nujna nega

betona z zagotavljanjem ustrezne vlaţnosti okolja, vsaj v prvem mesecu njegove starosti

(Beton 2016).

Sušenje betona ne prispeva k njegovi trdnosti, ker proces hidratizacije, za katerega smo

prej omenili, da zagotavlja trdnost betona, potrebuje vlago. Tako osušeni beton nima vedno

ustrezne in predvidene stopnje trdnosti, saj so določeni delci cementa lahko ostali

nehidratizirani. Prehitro sušenje betona povzroča razlike med lastnostmi zunanjega betona

in betona v notranjosti ter lahko povzroči njegovo krčenje in pokanje. Betoni, ki imajo

razmeroma veliko odprto površino, kot so npr. stene in plošče, se sušijo veliko hitreje kot

masivni betonski elementi, kot so npr. stebri (Beton 2016).

Tehnološke lastnosti betona

Pomembne tehnološke lastnosti betona so:

obrabnost,

vodotesnost,

zmrzlinska odpornost,

prostorninska stabilnost betona.

Obrabnost betona je pomembna predvsem za površine, ki so izpostavljene mehanskim

vplivom in tekoči vodi. Obrabnost je sorazmerna s trdnostjo betona. Visokoodporni betoni

morajo tako biti izdelani iz trdnega in trdega agregata ter površinsko ustrezno obdelani.

Vodotesni betoni morajo zadrţevati vodo brez vidnega prepuščanja, ki je odvisno od

prepustnosti cementnega kamna in agregata ter njunega razmerja. Cementni kamen je manj

prepusten, če je cementna pasta pripravljena z manjšo količino vode, če je stopnja

hidratacije betona visoka in če je bil le-ta med strjevanjem ustrezno negovan. Največji

vpliv na vodotesnost pa imata razpokanost in odprta poroznost betona. S prepustnostjo

betona je povezana tudi zmrzlinska odpornost betona. Proces zmrzovanja zniţuje njegovo

ţivljenjsko dobo, dodatno pa jo zniţujejo še prisotnost in vpliv raznih kemikalij.

Zmrzlinska odpornost betona se lahko poveča s postopkom aeracije betona, pri čemer del


vode dodatno izcedimo iz agregata. Prostorninska stabilnost betona vpliva na njegovo

delovanje znotraj konstrukcije, v katero je vgrajen. Otrdeli beton lahko svojo prostornino

spreminja zaradi temperaturnih sprememb, sprememb vlage okolja in obremenitev. Na

prostorninsko stabilnost vplivajo še granulacija agregata, način nege betona med

strjevanjem in stopnja hidratizacije (Beton 2016).

Betonska armatura

V namen izboljšanja karakteristik betona uporabljamo betonsko armaturo, ki prevzema

natezne sile, ki jih beton sam ne more prevzeti. Kot material za armaturo se praviloma

uporablja jeklo. Ločimo štiri različne vrste betonskih armatur (Beton 2016):

Rebraste palice: imajo močno povečano trdnost, rebrasto betonsko ţelezo pa se

pridobiva z vročim valjanjem naravno trdega jekla, s posebnimi kalibrirnimi valji,

Mreţe: mreţasto betonsko ţelezo, sestavljeno iz hladno vlečenega gladkega

betonskega ţeleza, kar bistveno izboljša kakovost, z električno zvarjenimi kriţanji,

Za betonsko armaturo se uporablja konstrukcijsko jeklo, ki ga pridobivamo iz belega

surovega ţeleza ali starega ţeleza in ţeleznih odpadkov. To ţelezo se nato s taljenjem in

ţilavljenjem predela v posebnih pečeh, kjer se mu dodaja različne zlitine (Beton 2016).

Betonska armatura mora biti preprosta za vgradnjo in mora zagotavljati (Beton 2016):

dobro sprijemanje z betonom,

prevzemanje nateznih napetosti v armiranem betonu.

Korozija betona

Korozija betona je proces njegovega propadanja kot posledica kemijske agresije snovi iz

okolice. Pri tem na stopnjo in hitrost korozije vplivajo (Beton 2016):

stopnja agresivnosti snovi,

koncentracija snovi,

trajanje delovanja agresivnega medija,

prisotnost vode,

povišanje temperature (pospeši pojav in razvoj kemijskih procesov),


velikost površine, izpostavljene agresivnemu mediju,

vodoprepustnost tal.

Posledice korozije so raztapljanje ali kemijsko razpadanje veziva, rahljanje strukture

cementnega kamna in povečanje poroznosti ter prepustnosti za tekočine.

Glede na vrsto vpliva, ločimo štiri vrste korozije betona (Beton 2016):

raztapljanje hidratacijskih produktov,

preoblikovanje trdnih komponent,

delovanje trdne faze,

alkalno-agregatna reakcija,

korozija armature.

2.2 Tehnologija gradnje stavb

2.2.1 Klasična (mokra) gradnja

Klasično gradnjo imenujemo poenostavljeno »mokra gradnja«, saj gradbena veziva

vsebujejo vodo, ki izhlapeva. Med posameznimi fazami gradnje je potreben določen čas,

zato je takšna gradnja postopna. Pri nas je še vedno prevladujoča klasična gradnja, torej

gradnja z zidaki, malto za povezavo in betonskimi votlaki za zagotavljanje potresne

varnosti. Za zidanje lahko uporabljamo različne materiale, kot so opečni zidaki, silikatna

opeka, šamotna opeka, betonski zidaki in zidaki iz porobetona. Ti materiali se med sabo

razlikujejo po materialnih karakteristikah, obliki, funkciji in pa tudi teţavnosti vgrajevanja

(Primerjava med klasično in montaţno gradnjo 2016).

Na splošno zidana hiša še vedno predstavlja pojem varnosti, montaţna gradnja pa za

marsikoga pomeni enostavno zgrajen in nestabilen objekt. Način gradnje v srednji Evropi

je odvisen predvsem od značilnosti okolja, nadmorske višine in tradicije. V juţni Evropi

prevladuje klasična gradnja predvsem zato, ker od sonca ogreti zidovi ponoči nudijo v

notranjosti prijetno toploto, podnevi pa zmeren hlad. V severni Evropi, v predelih s

hladnim podnebjem, pa je večina hiš grajenih z lesom, ker dobro izolativne stene

omogočajo ohranitev v hiši pridobljene toplote. Opečna stena je slabši toplotni izolator,


leseno ogrodje povezano v celoto pa lahko kljubuje vetrovom, sneţnim obteţitvam in

močnim potresnim sunkom. Les je zaradi majhne lastne teţe, v primerjavi z nosilnostjo

izredno uporaben za gradnjo na področjih, kjer je zmanjšana nosilnost tal. Brez škode

lahko klasično gradnjo začasno ustavimo in jo prilagodimo svojim finančnim in časovnim

zmoţnostim. Pri klasični gradnji je moţen tudi vloţek lastnega dela, dela druţinskih članov

in prijateljev, ki omogoča zniţanje stroškov gradnje hiše (Primerjava med klasično in

montaţno gradnjo 2016).

Slika 2.1: Masivna gradnja (Ytong hiša 2016)

2.2.2 Montaţna gradnja

Bistvo montaţnega načina gradnje je, da montaţni objekt sestavljamo iz predhodno

izdelanih elementov. Razlikujemo več tipov montaţne gradnje. Pri panelni montaţni

gradnji se vrši izdelava kompletnih sklopov v proizvodnji in se na terenu samo zloţijo v

celoto (npr. stene, medetaţe, stropi, strešni elementi). Gre za vnaprej pripravljeno gradnjo,

za elemente in tudi večje sklope, ki jih strokovnjaki sestavljajo v celoto. Pri skeletni

montaţni gradnji se sklopi razdrobijo na posamezne elemente, ki se prav tako zlagajo v

celoto, le da za ta proces ne potrebujemo teţke gradbene mehanizacije in lahko delo poteka

ročno, moţne so prilagoditve in natančnejša obdelava detajlov. Elementi montaţne gradnje

http://www.cbd.si/raziskave-in-razvoj-2/295-nekoc-opecna-sedaj-lesena-gradnja-po-sistemu-xlam


so lahko betonski, kovinski ali leseni. Z izjemo postavitve betonske plošče so vsi gradbeni

posegi suhomontaţni, zato je taka gradnja hitrejša in cenejša. Delo lahko poteka skozi vse

leto, ker proizvodnji procesi in konstrukcijski elementi v proizvodnih dvoranah niso

izpostavljeni vremenskim vplivom. Proizvodni procesi so bolj nadzorovani, vsi elementi so

natančno izdelani v skladu z načrtom, kar omogoča natančno montaţo in boljšo kakovost

izvedbe. Hitra montaţa elementov zagotavlja, da je konstrukcija v najkrajšem moţnem

času zaščitena pred vremenskimi vplivi. Čas gradnje montaţne srednje velike hiše (do 200

m2) je odvisen od vrste izvedbe, zahtevnosti objekta, vgrajenih materialov in traja okvirno

od dveh do šestih mesecev. Skupno klasični in montaţni gradnji pa je, da se večina

obrtniških del dogaja na ţe postavljenem objektu.


Slika 2.2: Montažna panelna gradnja (Montažna gradnja in skoraj nič energijske stavbe 2016)

Slika 2.3: Montažna skeletna lesena gradnja (Montažna gradnja Zimic 2016)

2.2.3 Prefabricirani objekti

Kadar govorimo o prefabriciranih elementih, s tem mislimo na bivališče oz. stavbo kot

industrijski izdelek. Prefabrikat potrošniku ponuja več kot tradicionalna hiša. Njegov izraz


je bliţji sofisticiranosti industrijskih izdelkov kot tradicionalnim stavbam. Prefabricirana

gradnja je cenejša in dostopnejša od tradicionalne. Dostopnejša sodobna bivališča, ki so po

svoji sestavi bolj modularna in fleksibilna, bo trg laţje sprejel in jim odprl nove moţnosti

razvoja. Sistem omogoča kasnejše prilagajanje prostora in enostavno preobrazbo. Osnovne

modularne enote lahko postavimo na več načinov in z njimi oblikujemo različno velika

stanovanja oz. poslovne prostore za vse tipe uporabnikov. Bivališča lahko zaradi velike

prilagodljivosti postavimo v različna okolja. V splošnem se za takšno gradnjo uporablja

izraz »kontejnerski sistem«. Z razliko od zgoraj predstavljenih, tukaj »stavbo« dobesedno

pripeljemo, postavimo na fiksno podlago in priklopimo na komunalne vode. V porastu so

izdelki, ki so v čim večji meri samozadostni, s tem neodvisni od zunanjih virov energije in

hkrati prijaznejši do okolja.

Slika 2.4: Prefabriciran objekt (12 domov narejenih iz kontejnerjev 2016)


3 POROBETON

3.1 Proizvodnja porobetona

Porobeton je vsestransko uporabljen gradbeni material, njegove prednosti pa ga v

sodobnem svetu postavljajo na vodilno mesto gradbenih sistemov. Te so, da :

je naraven material, sestavljen iz kremenčevega peska, cementa, apna in vode,

je lahek in porozen gradbeni material,

prostorninsko predstavljajo pore 70–80 % volumna,

je zidni material z najniţjo toplotno prevodnostjo,

je trden material z majhno gostoto,

je negorljiv, saj do temperature 650°C ne izgubi svoje trdnosti

odporen do temperature 1000°C

Začetki porobetona segajo v leto 1923, ko je Šved, arhitekt Axel Eriksson izumil nov

gradbeni material. Uporabil je mešanico kremenčevega peska, apna, cementa in vode ter

uspel izdelati trden, toda relativno lahek material. Industrijska proizvodnja porobetona se

je začela ţe 5 let kasneje, leta 1940 pa je bila patentirana blagovna znamka YTONG. Ime

YTONG je nastalo iz dveh besed – iz imena malega švedskega kraja YXHULT in švedske

besede za beton – BETONG. S tem se je začelo obdobje vztrajnega razvoja podjetja in

njegova širitev na širše območje Evrope in izven njenih meja (Zgodovina Ytong 2016).

YTONG je najstarejša blagovna znamka med gradbenimi materiali v svetu. Tehnološki

postopek proizvodnje porobetona po nemški tehnologiji – YTONG je zelo teţaven glede

na natančnost vodenja posameznih tehnoloških operacij. Tehnologija zahteva skozi ves

proces strokovni nadzor nad kvaliteto vhodnih surovin, parametri tehnološkega postopka in

kvaliteto končnih izdelkov. Zaradi tega je pri proizvodnji porobetona potrebno dobro

poznavanje tehnoloških zakonitosti in fizikalno-kemijskih procesov (Zgodovina Ytong

2016). Material porobeton v svetu proizvajajo tudi pod drugimi blagovnimi znamkami.


Tehnološki postopek je sestavljen iz naslednjih vaţnejših operacij in procesov:

osnovne surovine, transport in skladiščenje vhodnih surovin,

priprava surovin,

priprava mešanice sveţega betona,

vlivanje in strjevanja mase,

rezanje mase,

hidrotermalna obdelava ali avtoklaviranje,

razopaţevanje in končna obdelava,

transport, skladiščenje in nakladanje.

3.1.1 Osnovne surovine, transport in skladiščenje vhodnih surovin

Osnovne surovine za proizvodnjo porobetona so:

Preglednica 3.1: Osnovne surovine (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Zap. št. Osnovna surovina Transport Embalaţa Skladiščenje

1.00 pesek kamion razsuto deponija

2.00 cement cisterna razsuto silos

3.00 apno cisterna razsuto silos

4.00 mavec kamion razsuto deponija

5.00 povratni mulj nastaja v proizvodnji silos

6.00 voda lastno zajetje iz vodotoka

Slika 3.1: Osnovne surovine (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


Slika 3.2: Zunanji silos za cement in apno ter skladišče za aluminijev prah (Ytong – modernizacija

in novogradnja 2016)

Slika 3.3: Osnovna surovina kremenčev pesek (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Cement je najpomembnejša surovina pri proizvodnji porobetona, saj je od njegove

kakovosti zelo odvisen potek proizvodnje, kakor tudi kakovost končnih izdelkov. Skupaj s

peskom tvorita pri hidrotermalni obdelavi monokalcijev silikat, od njega pa je odvisna

trdnost končnih izdelkov. Istočasno pa v veliki meri predstavljata pesek in cement tudi

specifično teţo produkta. Z apnom in mavcem se usklajuje vezanje mase, tako da dobi

proizvod kar se da večjo moč in se preprečujejo motnje v procesu. Povratni mulj nastaja pri

rezanju in nadomesti del peska. Voda vpliva na dvigovanje mase in reakcijo vezanja ter

regulira viskoznost potrebno za vlivanje mase v kalupe. Del vode se porabi v kemijski

reakciji za tvorbo kristalno vezane vode v monokalcijevem silikatu (Ytong – modernizacija

in novogradnja 2016).


3.1.2 Priprava surovin

Oprema za pripravo mavčno - peščenega mulja:

mlin 1,

mlin 2.

Pri proizvodnji porobetona predstavlja pripravo surovin mletje peska in mavca, ker vse

ostale surovine prihajajo v tovarno v takšnem stanju, da dodatna obdelava ni potrebna.

Mešanico kremenčevega peska in mavca, ki po tekočem traku prihaja skozi dnevni silos v

mlin, meljejo v krogelnih mlinih z veliko porabo energije in mlevnih teles (jeklene krogle).

Mletje poteka kontinuirano z avtomatskim vstopom mešanice vode in peska v mlin 1 v

določenih količinah in razmerju, kar nam omogoči dobivanje zahtevane kakovosti mavčno-

peščenega mulja pri izstopu iz mlina 1. Da bi dobili pravo granulacijo zmletka, mora mulj

iz prvega mlina v drugi mlin. Delavec – mlinar stalno nadzoruje gostoto mulja, po potrebi

pa lahko gostoto s postopkom tudi spreminja. Iz mlina 2 črpamo mavčno - peščeni mulj s

črpalko v silos za mulj, ki ima prostornino 30 m3 in je opremljen z mešalom. V

proizvodnji so trije takšni silosi (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.4: Priprava peščenega mulja (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.1.3 Priprava mešanice sveţega betona

Mešanico sveţega betona pripravljamo za vsak posamezen kalup posebej iz vseh potrebnih

surovin in pomoţnih materialov. Mavčno-peščeni mulj in povratni mulj sta pripravljena v

silosih in ju od tu spuščamo v volumetrično posodo za doziranje. Obema muljema dodamo

še vodo določene temperature, ki jo doseţemo z mešanjem tople in hladne vode. Cement in


ţivo apno iz dnevnih silosov tehtamo na posebnih avtomatskih tehtnicah vsakega posebej.

Navedene komponente vstopajo v mešalec po določenem vrstnem redu in imajo točno

določen parcialni čas mešanja. Pripravljena betonska mešanica mora imeti zahtevano

temperaturo vlivanja, ki znaša okoli 41 °C, kar je odvisno od pogojev dela in kvalitete

osnovnih surovin. Temperaturo lahko popravljamo oz. uravnavamo z uvajanjem pare v

zmes, ki se ţe nahaja v mešalcu (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.5: Mešalec za porobetonsko maso in (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.1.4 Vlivanje in strjevanje mase

V livnici se nahaja naslednja tehnološka oprema (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016):

mešalec, ki na poziciji za vlivanje kalupov vliva pripravljeno maso v kalupe,

avtomatska komora za mazanje kalupov,

veriţni transporter za prevoz kalupov v komoro za mazanje,

veriţni transporter za prevoz kalupov iz komore za mazanje do pozicije za vlivanje

in iz pozicije za vlivanje na pozicijo za dvig kalupa s prekucnim dvigalom,

prekucno dvigalo, ki vozi kalupe iz toplotnih komor na veriţni transporter pred

komoro za mazanje kalupov, kalupe po vlivanju v toplotne komore in kalupe

pripravljene za rezanje na rezalni stroj,


20 toplotnih komor v katerih se kalupi na posebnih sistemih gugajo prvih 15 min

po prihodu v toplotno komoro in v katerih poteka proces strjevanja in sušenja

mase, ki traja 2,5 ure.

Delo mešalca za pripravo porobetonske mase (1.)

Mešanica v mešalcu se pripravlja preko avtomatskih tehtnic, ki dozirajo tekoče in suhe

komponente. Postopek urejuje poseben program, ki istočasno tudi nadzira pravilnost

poteka in delovanja celotne opreme. Ko so v mešalcu vse komponente in poteče čas

mešanja komponent, se masa vlije v namazan kalup (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016).

Vlivanje mase iz mešalca v kalup poteka preko posebne ročke za vlivanje. Roka mešalca

se dviga iz kalupa postopoma tako, da lahko izteče vsa masa iz mešalca v kalup. Ko je

vlivanje končano, se mešalec spere z vodo. Pri vlivanju napolnimo z maso kalup samo do

polovice, po vlitju gre kalup po veriţnem transporterju v poloţaj za dvig kalupa s

prekucnim dvigalom, ki kalup transportira do toplotne komore, kjer poteka proces

strjevanja in sušenja mase, ki traja 2,5 ure (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Avtomatska komora za mazanje kalupov (2.)

Prekucno dvigalo postavi prazen in očiščen kalup, ki ga je pripeljal od rezalnega stroja na

veriţni transporter, kjer čaka na transport, do komore za mazanje kalupov. Ta transport se

začne, ko je na drugi strani komore za mazanje kalupov odstranjen sveţe vlit kalup. Prazen

kalup se zapelje pod komoro za mazanje kalupa. Komora se spusti na kalup in popolnoma

zatesni rob kalupa, tako da ni moţno uhajanje oljnih hlapov v ozračje. Po mazanju in

odsesavanju oljnih hlapov se komora zopet dvigne in kalup čaka na odstranitev

predhodnega kalupa, ki je ţe vlit. Ko prekucno dvigalo odpelje vlit kalup, drugi veriţni

transporter odpelje namazan kalup na pozicijo za vlivanje, tam kalup počaka na vlivanje.

Po vlitju ga drugi transporter odpelje nazaj na pozicijo, kjer kalup dvigne in odpelje

prekucno dvigalo (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Transportna pot kalupa po obeh veriţnih transpoterjih (3. in 4.)

Ko prekucno dvigalo pripelje prazen in očiščen kalup na veriţni transporter pred komoro

za mazanje kalupov, ga prvi transporter odpelje do komore, ki kalup avtomatsko namaţe.

Ko je kalup namazan, ga drugi transporter odpelje do pozicije za vlivanje. Po vlitju pa ga


odpelje zopet nazaj do pozicije dviga s prekucnim dvigalom in transporta do toplotne

komore (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Transportne poti prekucnega dvigala (5.)

Tehnološki proces vlivanja v livnici lahko po avtomatizaciji prekucnega dvigala poteka na

tri načine (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016):

samo vlivanje,

vlivanje in rezanje ter

samo rezanje.

Toplotne komore (6.)

V toplotnih komorah ima vsak kalup svojo pozicijo. Pozicija je urejena tako, da poteka v

prvih 15 min guganje kalupa zaradi homogenizacije mase, povečanja stabilnosti in

hitrejšega dviga mase. Guganje omogoča posebna konfiguracija strojne opreme, ki mora

biti usklajena s kolesi na kalupih. Po guganju ostane kalup še 2 uri in 15 min v komori, kjer

poteka proces hidratizacije cementa in apna ter strjevanje mase do ţelene trdnosti, ki

omogoča obdelovanje na rezalnem stroju. Skupno je kalup v toplotni komori 2,5 ure. Po

preteku tega časa pride ponj prekucno dvigalo in ga odpelje na rezalni stroj (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016). Čas v komorah spremlja računalniška ura, ki aktivira

prekucno dvigalo, da pride po pripravljen kalup.

Slika 3.6: Livnica s toplotnimi komorami (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


3.1.5 Rezanje mase

V tem delu je potrebna strojna oprema rezalni stroj. Rezanje mase je ena od najvaţnejših

stopenj tehnološkega procesa. Cel postopek poteka na avtomatiziranem rezalnem stroju,

kjer dobijo izdelki svojo dokončno in pravo obliko. Rezalni stroj je konstruiran tako, da

občutljiva (mehka) masa ni izpostavljena prevelikim napetostim. Delo poteka po

naslednjem vrstnem redu (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016):

prekucno dvigalo pripelje kalup nad rezalni stroj, ga prekucne na bok in počasi

spusti na podstavek za kalup – prvi voziček; postavitev mora biti točna,

dvigalo odpre kalup in ga previdno odstrani od mase; prestavi ga nad transporter za

prazne stranice in kalup zapre; delavec – rezalec očisti kalup in s pritiskom na

gumb aktivira prekucno dvigalo; tako sestavljen kalup odpelje dvigalo na pozicijo

za vlivanje; stranica, ki je ostala na rezalnem stroju skupaj z maso, spremlja maso

tudi med avtoklaviranjem in se šele po končanem delu na ločilnih kleščah vrne

nazaj v tehnološki proces,

masa začne potovati skozi rezalni stroj; najprej se obreţeta zgornja in spodnja stran

kalupa (rezana dimenzija predstavlja dolţino zidaka),

nato potuje masa skozi ţice, ki kalup razreţejo po dolţini (rezana dimenzija

predstavlja debelino zidaka),

po končanem vzdolţnem rezanju se kalup prereţe še prečno (rezana dimenzija

predstavlja višino zidaka),

na koncu vse tri strani mase očistijo s komprimiranim zrakom, da odstranijo manjše

ostanke mase od rezanja izdelovanja profilov ali nosilnih ročk,

s posebnim dvigalom odpeljejo stranico z razrezano maso na avtoklavni voziček;

ko so na vozičku trije kalupi, ga potegnejo v toplotno komoro, kjer čaka na

avtoklaviranje.

Vsi ostanki mase, ki nastanejo pri rezanju, se vračajo v posebno jamo, kjer se razmuljijo in

pri primerni gostoti prečrpajo v silos za povratni mulj. Uravnavanje gostote povratnega

mulja in njegovo vračanje nazaj v proizvodni proces uravnava poseben računalniški

program (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).


Slika 3.7: Rezalni stroj vzdolžni rez in rezalni stroj prečni rez (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Slika 3.8: Zadrževalne komore (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.1.6 Hidrotermalna obdelava ali avtoklaviranje

Strojno opremo v tem delu predstavljajo (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016):

avtoklavno dvigalo, ki vozi zrezane kalupe od rezalnega stroja na avtoklavne

vozičke pred avtoklavom; po avtoklaviranju pa vozi kalupe na veriţni transporter

pred ločilnimi kleščami,

avtoklavni vozički, na katere postavljamo po tri kalupe in jih s posebnim vitlom

potegnemo v toplotne komore pred avtoklavi,

vitel za premikanje avtoklavnih vozičkov, s katerimi kompletiramo kompozicije za

avtoklaviranje, polnimo in praznimo toplotne komore pred avtoklavi, praznimo in

polnimo avtoklave,

pet avtoklavov.


Slika 3.9: Avtoklav (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.1.7 Razopaţevanje in končna obdelava

Strojna oprema na območju razopaţevanja in končne obdelave je naslednja (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016):

veriţni transporter za kalupe s končnimi izdelki do ločilnih klešč,

ločilne klešče za ločevanje izdelkov,

avtomat za polaganje palet na transporter za palete,

transporter za palete s končnimi izdelki,

transporter za vračanje stranic v tehnološki proces,

avtomat za čiščenje stranic,

avtomatsko dvigalo za vračanje stranic nazaj v tehnološki proces,

avtomat za pokrivanje palet s folijo,

avtomat za varjenje folije,

avtomat za lepljenje nalepk z osnovnimi podatki o pakiranem izdelku,

viličar za odvoz palet na skladišče.


Slika 3.10: Avtoklavno dvigalo in ločilne klešče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Slika 3.11: Pakiranje Ytong (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.1.8 Transport, skladiščenje in nakladanje

Porobeton izdelke skladiščimo zloţene na paletah v treh nivojih v odprtem skladišču, kjer

so označena polja s posameznimi asortimani, posebej pa je ločen skladiščni prostor za

izdelke, ki čakajo na dodatno obdelavo. Nakladanje na tovornjake se izvaja z viličarji.

Naloţene izdelke je potrebno opremiti s kotniki, ki zavarujejo robove izdelkov in jih

ustrezno povezati. Vsakega prevoznika posebej seznanimo s specifičnimi zahtevami

prevoza, svojo seznanjenost morajo potrditi s podpisom (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016).


Slika 3.12: Nakladanje kamionov in prevoz porobeton izdelkov na gradbišče (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016)

3.2 Materialne karakteristike

3.2.1 Tlačna in natezna trdnost

Nosilnost je najpomembnejša lastnost zidu, je pogoj za varnost, stabilnost in kakovost

objekta. Struktura por, ki je enakomerno razporejena v materialu, daje elementom

maksimalno trdnost pri minimalni teţi, zato je porobeton homogen, masiven material, ki na

vsakem mestu prenese enake obremenitve in daje objektom največjo protipotresno zaščito.

Skladno s sistemskimi rešitvami so YTONG gradbeni elementi izdelani v različnih

trdnostnih razredih in s tem je zagotovljeno optimalno razmerje med tlačno trdnostjo,

toplotno izolativnostjo in debelino zidu. YTONG gradbene elemente lahko uporabljamo za

gradnjo nosilnih zidov za objekte do vključno P+3. Zid, zgrajen z YTONG zidnimi bloki

tlačne trdnosti PP4 z uporabljeno YTONG lepilno malto, ima nosilnost pribliţno 100 t/0,3

m3 (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).


Nosilni zid

Preglednica 3.2: Dopustne tlačne napetosti za zidove (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

marka porobetona vezivno gradbeno

lepilo

robne

napetosti

natezne

napetosti

interna

oznaka

[M [MPa]]

slovenski standard

[M [MPa]]

σbdop

[MPa]

σr

[MPa]

σbn

[MPa]

PP 2,5/0,45 2,5 0,20

1,5 σbdop

≤ σbn/4 PP 3,05/0,45 3,0 0,25

PP 4,080,50 4,0 0,35 ≤ 0,1 σbn

PP4,0/0,65 4,0 0,35

Polnilni zid

Zunanji polnilni zid – nenosilne zunanje površine, ki polnijo okvirne konstrukcije, se lahko

izvedejo brez statičnega izračuna po spodnji tabeli.

Preglednica 3.3: Maksimalna dovoljena vrednost za površine zidu nad terenom (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016)

debelina

zidu

[mm]

od 0 do 8 m od 8 do 20 m od 20 do 100 m

Ɛ = 1,0

[m2]

Ɛ ≥ 2,0

[m2]

Ɛ = 1,0

[m2]

Ɛ ≥ 2,0

[m2]

Ɛ = 1,0

[m2]

Ɛ ≥ 2,0

[m2]

150 16 11 10 7 7 5

200 26 18 17 11 11 8

250 36 25 23 16 16 12

> 300 50 33 35 23 25 17


Pregradni zid

Pri predelnih zidovih, višine nad 3,5 m, je potrebno na višini 3,5 m izdelati horizontalno

armirano vez.

Preglednica 3.4: Pregradni zid (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

debelina zidu

[mm]

maksimalna

višina zidu

[m]

maksimalna

dolţina zidu

[m]

vezava na nosilni zid

bočni priključek stropni

priključek

100 3,0 5,0 montaţna pena

10 mm

montaţna pena

20 cm 125 3,5 6,0

150 4,0 8,0

3.2.2 Poroznost

Preglednica 3.5: Poroznost porobetona (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

vrsta in oblika por radij por

r

volumen por

Pv (Vol. -%) Lastnosti por

1 2 3 4 5

mikropore

mikrokapilare ≤ 50 mm

≈ 30

upojne, tj. lahko

kapilarno

sprejmejo vodo

in druge

tekočine

makrokapilare

≥ 50 mm

≤ 500 µm

makropore zračne pore > 50 µm

≤ 2 mm ≈ 50 neupojne


Preglednica 3.6: Kapilarno vpijanje vode v odvisnosti časa (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Preglednica 3.7: Primerjava poroznosti porobetona in opeke (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Porobeton Opeka

majhen kapilarni dvig padavine zaradi kapilarnega dviga močno

prodrejo v material, kjer se zadrţujejo

zaradi zaprte celičaste strukture padavine

ne prodrejo globoko (samo površinsko)

material se hitro posuši

posledice so hladni mostovi, povečanje

potrebne energije za ogrevanje, nevarnost

zmrzovanja, razpoke v opeki, vstop vlage v

notranje prostore (nezdrava klima), zmanjša

se sposobnost vpijanja vlage

Slika 3.13: Poroznost porobetona (levo) in opeke (desno) (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016)


3.2.3 Toplotna izolativnost

Osnovna odlika in posebnost gradbenega materiala porobeton je odlična toplotna

izolativnost, ki jo doseţemo ţe z enoslojnim zidom. Visoka toplotna izolativnost

enoslojnega zidu pomeni niţje stroške in kakovostno zaščito – pozimi pred mrazom, poleti

pred vročino. Osnova zanjo je posebna struktura materiala. Vsak element gradbenega

sistema YTONG namreč vsebuje na tisoče majhnih zaprtih zračnih por, ker je zrak

najboljši toplotni izolator, zagotavljajo te zračne pore zadostne vrednosti toplotne

prevodnosti (lambda) ţe z osnovnim gradbenim materialom. YTONG zidni bloki imajo

vrednost lambda od 0,074 W/mK, s tem doseţejo U-vrednost zidu 0,18 W/m2K ţe pri

debelini zidu 40 cm ter vrednost 0,24 pri debelini 30 cm. Tako lahko celo z enoslojnim

zidom debeline 40 cm Ytong zadosti kriterijem o toplotni zaščiti v stavbah (PURES 2010),

za doseganje optimalnih prihrankov zaradi vse draţje energije za ogrevanje in ohlajevanje

(Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.14: Primerjava toplotne prevodnosti (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


Preglednica 3.8: Difuzija Porobetona (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

kvaliteta

nazivna

prostorninska

masa pb

koeficient

toplotne

prevodnosti v

suhem stanju

λ 10 dry

projektne

vrednosti

toplotne

prevodnosti

računski λu

(Fm = 1,03)

koeficient

difuzije vodne

pare

N/mm2/t/m

3 kg/m

3 W/mK W/mK 5/10

2,0/0,30 300 +/- 50 kg 0,072 0,074 5/10

2,5/0,35 300 +/- 50 kg5 0,084 0,087 5/10

2,5/0,40 400 +/- 50 kg 0,096 0,099 5/10

3,0/0,45 450 +/- 50 kg 0,108 0,111 5/10

4,0/0,50 500 +/- 50 kg 0,120 0,124 5/10

4,0/0,65 650 +/- 50 kg 0,160 0,165 5/10

* difuzija proti notranjosti / difuzija proti zunanjosti (čas izsuševanja)

Preglednica 3.9: Toplotna zaščita zidov iz porobetona (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

http://www.ytong.si/si/img/t2015_toplotna1.j


Preglednica 3.10: Toplotna prevodnost zidov iz Ytong blokov, opečnih zidakov in betona z

dodatno toplotno izolacijo Multipor (λ = 0,043 W/mK) (Multipor mineralne

toplotnoizolacijske plošče 2016).

Prednosti – toplotna prevodnost

0,074 W/mK ≤ d ≤ 0,12 W/mK,

ţe brez dodatne TI zadosti PURES,

vsaj 2-krat boljši od opeke 0,18 W/mK ≤ d ≤ 0,61 W/mK,

20-krat boljši od betona d = 2,30 W/mK,

izotropen – ni toplotnih mostov,

nizka toplotna prevodnost in hkrati relativno visoka gostota ,

precej niţji koeficient toplotne prevodnosti (razmerje med toplotno prevodnostjo in

akumulacijo toplote) kot pri izolacijskih materialih,

objekti grajeni s porobetonom Ytong so tako pozimi kot poleti optimalno izolirani,


poleti v prostorih ne prihaja do visokih sobnih temperatur (efekt »lahkih« dobro izoliranih

skandinavskih hiš), s čimer se zmanjša potreba po ohlajevanju in se posledično

zmanjšujejo emisije CO2 (Multipor mineralne toplotnoizolacijske plošče 2016).

3.2.4 Poţarna odpornost

Osnovne surovine porobetona so negorljive, zato tudi ne gori, ţe tanki Ytong elementi

izpolnjujejo najvišje kriterije poţarne varnosti. Ytong zid debeline 14 cm namreč

zagotavlja 120-minutno poţarno odpornost, kar doseţemo pri opečnih elementih šele pri

debelini 18 cm. V primeru poţara na objektu v porobetonu ne nastajajo škodljive snovi in

se tudi ne sproščajo strupeni plini (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.15: Požarna odpornost (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Poţarna odpornost zidov

Porobeton je negorljiv material, ki brez poškodb prenese visoke temperature, saj do

temperature 650 °C še ne izgubi svoje trdnosti. Zaradi teh lastnosti ga lahko uporabljamo

za gradnjo protipoţarnih zidov, odporen je do temperature 1000 °C. (Pravilnik o tehničnih


normativih za projektiranje, proizvodnjo in izvajanje konstrukcij iz prefabriciranih

elementov iz armiranega in nearmiranega porobetona (prEN ISO 1182 in prEN ISO 1716)

2004).

Preglednica 3.11: Poţarna odpornost zidov (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Vrsta konstrukcije Poţarna odpornost [min]

30,0 60,0 90,0 120,0 180,0

Neometani nenosilni zidovi iz zidanih

blokov in plošč, ki zapirajo prostor 7,5 7,5 10,0 12,5 15,0

Ometani nenosilni zidovi iz zidanih

blokov in plošč, ki zapirajo prostor 7,5 7,5 10,0 10,0 12,5

Zidovi iz zidanih blokov pri centrični obremenitvi

σ ≤ 0,30 MPa neometani 12,5 12,5 15,0 15,0 15,0

σ ≤ 0,30 MPa obojestransko ometani 12,5 12,5 12,5 12,5 12,5

σ ≤ 1,20 MPa neometani 15,0 15,0 15,0 15,0 20,0


Zidovi iz zidanih blokov pri centrični obremenitvi, ki zapirajo prostor

σ ≤ 0,30 MPa neometani 12,50 15,0 15,0 15,0 17,5


σ ≤ 1,00 MPa neometani 15,0 15,0 17,5 20,0 24,0


Zidovi iz zidanih blokov pri ekscentrični obremenitvi, ki zapirajo prostor

σ ≤ 0,60 MPa neometani 15,0 17,5 20,0 24,0 30,0



σ ≤ 1,20 MPa neometani 17,5 20,0 24,0 30,0 30,0


Poţarna odpornost plošč

Prefabricirani elementi iz porobetona se ne smejo uporabljati za nosilne konstrukcije, ki so

stalno izpostavljene suhemu zraku in temperaturam nad 50 °C, če se predhodno ne zaščitijo

pred prekomernim izsuševanjem. Prekomerna izsušitev lahko povzroči pokanje materiala

(Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Preglednica 3.12: Poţarna odpornost stropnih in strešnih plošč (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

vrsta konstrukcije poţarna odpornost [min]

30,0 60,0 90,0 120,0 180,0

stropne in strešne plošče 10,0 10,0 10,0 12,50 15,0

Porobeton je (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016):

negorljiv material,

najvišji poţarni razred A1 – ne pušča dimov in strupenih plinov,

brez poškodb prenese visoke temperature,

do temperature 650 °C še ne izgubi svoje trdnosti,

odporen je do temperature 1000 °C,

zaradi teh lastnosti ga lahko uporabljamo za gradnjo protipoţarnih zidov,

pri porozirani opeki so teţava tanke stene, ki se hitreje pregrejejo in poškodujejo,

posebna teţava so tudi poškodbe opečnih zidov zaradi temperaturnih šokov

(ohladitev v trenutku pokanje tankih sten) ob gašenju poţarov,

beton pri temperaturi cca 400 oC izgubi 25 % svoje tlačne trdnosti, pri 700 oC pa

ţe 80 % svoje začetne trdnosti,

jeklu se mehanske lastnosti znatno zmanjšajo ţe pri temperaturi okrog 300 °C, pri

temperaturi 600 °C praktično nima nosilnosti.


3.2.5 Zvočna izolativnost

Za dobro počutje v prostoru je zelo pomembna tudi dobra zvočna izolacija, ki nam

omogoča mirno in zdravo ţivljenje. To velja za objekte, v katerih mora biti tiho okolje,

zlasti v šolah, bolnicah, hotelih, pisarnah, kakor tudi v stanovanjskih in individualnih

zgradbah. Porobeton je material, ki s svojo strukturo z veliko por duši zvočno valovanje in

ima za 2 dB večjo zvočno zaščito od drugih gradbenih materialov s podobno gostoto. Da

doseţemo popolni učinek te zaščite, mora biti konstrukcija pravilno izdelana. To doseţemo

z uporabo zidnih blokov s peresom in utorom, brez kakršnihkoli odprtin in praznih

prostorov, ki so povzročitelji zvočnih mostov. S primernimi ometi povečamo izolativnost

in s tem zadostimo predpisom za zvočno zaščito gradbene konstrukcije (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.16: Primerjava vrednosti zvočne zaščite (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


Preglednica 3.13: Zvočna izolativnost - zunanji zid (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Debelina

zidu

Razred

proizvoda Gostota Razred proizvodov 2,0 / 0,30

cm kg/m3

R'w c ctr

30 2,0/030 300 45 - 2 - 4

40 2,0/0,30 300 49 - 2 - 4

50 2,0/0,30 300 51 - 2 - 4

Preglednica 3.14: Zvočna izolativnost – notranji enoslojni zid (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Debelina

zidu

Razred


cm kg/m3

R'w c ctr

10 3,0/0,45 450 37 - 2 - 4

12,5 3,0/0,45 450 38 - 2 - 4

15 3,0/0,45 450 39 - 2 - 4

20 2,5/0,40 400 39 - 2 - 4

24 4,0/0,50 500 43 - 2 - 4

24 4,0/065 650 45 - 2 - 4

24 4,0/065 650 53 - 2 - 4


Preglednica 3.15: Zvočna izolativnost – notranji dvoslojni zid (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Debelina

zidu

Razred


cm Kg/m3

R'w c ctr

2x10+5=25 3,0/0,45 450 51 - 2 - 6

2x12,5+5=30 3,0/0,45 450 54 - 2 - 6

2x15+5=35 3,0/0,45 450 57 - 2 - 6

OPOMBA: Dilatacijska fuga med zidom in stropom mora biti v celoti zapolnjena z mineralno volno gosote

max 60 kg/m3, v zidu pa ne sme biti oslabitev zaradi instalacijskih vodov.

YTONG zid oblečen z mineralno volno in mavčno kartonastimi ploščami

25+8=33 4,0/0,65 650 60 - 2 - 6

V preglednicah so prikazane vrednosti zvočne izolativnosti za navedene vrste zidov in

kakovosti (gostote) Ytong proizvodov z obojestranskim ometom, vključujoč vzporedne

poti zvoka, ki so običajni za gradnjo. Vrednosti spektra C i Ctr so definirane skladno z

normo SI EN ISO 717-1.

3.2.6 Potresna varnost

Z Ytong gradbenimi elementi doseţemo potresno varen objekt v vseh detajlih konstrukcije.

Mreţasta struktura por je enakomerno razporejena po celem materialu in daje elementom

maksimalno trdnost, zato je Ytong homogen, masiven ter elastičen material, ki na vsakem

mestu prenese enake obremenitve in daje objektom največjo protipotresno zaščito. Tako so

lahko horizontalne obremenitve na konstrukcijo dosti večje kot pri ostalih gradbenih

materialih, ker pa ima Ytong tudi majhno prostorninsko maso, so sile, ki se pojavljajo ob

potresu, s tem pa tudi moţne deformacije konstrukcije, dosti manjše kot pri drugih

materialih. Z uporabo vogalnih elementov, s katerimi na mestih stikanja obodnih zidov ter

obodnih z notranjimi nosilnimi zidovi, izdelamo vertikalne protipotresne armirano

betonske vezi v povezavi s horizontalnimi protipotresnimi vezmi, doseţemo stabilen

protipotresni objekt, ki lahko kljubuje mnogo večjim potresnim silam, ki nastajajo ob


potresu, kot objekti, zgrajeni iz drugih gradbenih materialov (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016).

Porobeton ima veliko potresno odpornost, zato je primeren tudi na najbolj potresno

ogroţenih področjih saj ima (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016):

majhna teţa (400–650 kg/m3) posledično manjša potresna sila (F = m x a),

zato odličen tudi kot polnilni zid,

velika natezna in striţna sila v primerjavi s tlačno trdnostjo in teţo (obvezno

lepljenje vertikalnih spojnic),

stalna in stroga kontrola kvalitete proizvodnje vpliv na zmanjšanje parcialnih

varnostnih faktorjev za material (γm).

Slika 3.17: Prednosti porobetona pri potresu (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


3.3 Uporabnost materiala in sistemske rešitve iz porobetona Ytong

3.3.1 Pogosto uporabljeni produkti iz porobetona Ytong

V nadaljevanju bodo podrobneje opisani glavni produkti iz porobetona Ytong. Prikazane

bodo sistemske rešitve naprej od temeljev pa do strešne kritine. Poleg samega materiala

proizvajalec zagotavlja tudi strokovno podporo pri načrtovanju in gradnji. Ytong je znan

po vodilni vlogi v inovacijah na področju porobetona, kar znova potrjuje tudi z uvedbo

podatkov o izdelkih v BIM platformo. Od 1. julija 2016 Ytong zagotavlja brezplačne

podatke o svojih izdelkih s področja zidnih blokov, armiranih plošč in pripadajočih

komplementarnih izdelkov za uporabo v programih Revit® in ArchiCAD®. Digitalizacija

projektiranja je v svetu v velikem razmahu. Natančni proizvajalčevi podatki iz prve roke so

ključni pri natančnem digitalnem načrtovanju vse od začetka projekta, ravno to pa Xella

zdaj zagotavlja vsem udeleţencem v procesu projektiranja in izvedbe objektov, ki

uporabljajo njen gradbeni material znamke Ytong (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016).

3.3.2 Ytong plošče

Namenjene so izravnavi oziroma poravnavi obstoječih zidov, tlakov in ravnih streh.

Izjemno primerne so kot obloge sanitarnih elementov (npr. tuš kadi in kopalniških kadi), za

izdelavo kaminov, za zapiranje instalacijskih vodov ter za izdelavo raznih manjših

elementov.

Slika 3.18: Ytong plošče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


Preglednica 3.16: Lastnosti Ytong plošč (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.3.3 Zidne plošče

Uporabljajo se za gradnjo notranjih nenosilnih pregradnih zidov. Zaradi majhne teţe in

suhe, čiste in hitre gradnje so Ytong zidne plošče nenadomestljive pri novogradnjah ter

izjemno uporabne pri adaptacijah obstoječih stavb. Debelina pregradnega zidu je odvisna

od dolţine in višine predvidenega zidu ter obremenitve z raznimi elementi (omarice,

sanitarni elementi, idr.), ki se pritrjujejo nanj. Ytong zidne plošče so nenadomestljive pri

izgradnji raznih manjših elementov, kot so balkonske ograje, pohištvo (Ytong –


Slika 3.19: Ytong zidne plošče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

http://www.ytong.si/si/img/t2015_plosce.j




Preglednica 3.17: Lastnosti Ytong zidnih plošč (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016)

3.3.4 Zidni bloki

Uporabljajo se za gradnjo nosilnih zunanjih in notranjih zidov raznih objektov do višine

P+3. Zaradi majhne teţe (majna obremenitev temeljev) in hitre, suhe ter čiste gradnje so

idealni za rekonstrukcije in nadzidave obstoječih objektov. Zelo primerni so za gradnjo

protipoţarnih zidov in izgradnjo ali adaptacijo podstrešnih stanovanj (Ytong –


Do višine objektov P+2 uporabljamo za spodnje etaţe zidne bloke večje trdnosti, to je PP

4,0/0,5. Za zidove med stanovanji oziroma med prostori, kjer je zahtevana višja zvočna

izolativnost, uporabimo zvočno izolacijske zidne bloke ZBZ 25/20, z volumsko maso 650

kg/m3 (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.20: Ytong zidni bloki (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

http://www.ytong.si/si/img/t2015_zidne.j




Preglednica 3.18: Lastnosti Ytong zidnih blokov (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016)

3.3.5 Opaţni elementi

U elementi

Uporabljajo se za izvedbo dvostranskega opaţa in obenem toplotne izolacije horizontalne

vezi, ki se napravijo kot zaključek kolenčnih, samostoječih in ostalih zidov ter tudi za

horizontalne ojačitve v samem zidu. Odlični so kot nadomestilo tristranskega opaţa in

toplotna izolacija pri izvedbi AB preklad nad okenskimi in vratnimi odprtinami (še posebej

v primeru večjih premostitev) (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.21: Ytong U opažni elementi (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Preglednica 3.19: Karakteristike Ytong U opaţnih elementov (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

http://www.ytong.si/si/img/t2015_bloki.j




Oznake Mere Debelina stranice (spodnja pasnica je)

mm mm mm mm

UE 24 600 240 250 50

UE 30 600 300 250 50

UE 40 600 400 250 75

L elementi

Uporabljajo se za izvedbo enostranskega opaţa in obenem toplotne izolacije pri izvedbi

AB vezi v nivoju medetaţne konstrukcije (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.22: Ytong U opažni elementi (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Preglednica 3.20: Karakteristike Ytong L opaţnih elementov (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016)

Oznake Mere Debelina stranice (spodnja pasnica je)

mm mm mm mm

LE24 600 240 250 50

LE30 600 300 250 50

LE40 600 400 250 75


3.3.6 Malte

Uporablja se za zidanje s porobeton gradbenimi elementi in je posebej prilagojena strukturi

porobeton materiala. Je edina tankoslojna lepilna malta, ki ustreza vsem zahtevam gradnje

z Ytong elementi (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.23: Ytong malte (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Preglednica 3.21: Karakteristike Ytong malt (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Oznaka Poraba Pakiranje Vreč/paleta Teţa palete (neto)

kg/m3 kg kg

LMB 25 18-20 25 42 1050

3.3.7 Tankoslojni ometi

Prednamaz UNI je Ytong pripravljeni osnovni prednamaz za izboljšanje oprijema in

izravnavo vpojnosti. Uporablja se lahko kot osnovni univerzalni namaz na Ytong

površinah v kombinaciji z Ytong ometom. Povprečna poraba je 0,20–0,30 kg/m² (Ytong –



Slika 3.24: Ytong prednamaz UNI (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Notranji tankoslojni omet za obdelavo Ytong zidov in Ytong stropov ter betonskih

površin v debelini 3–6mm. Ytong notranji tankoslojni omet se nanese na očiščeno

površino, ki se jo predhodno premaţe s prednamazom UNI. Nanese se ga ročno v dveh

slojih ali strojno v enem sloju. Ročno vsak sloj nanesemo v debelini 2–3 mm. Ometa ni

potrebno armirati s tekstilno stekleno mreţico. Izravnavo se izvede s pomočjo letev za

izravnavo (dolţine min. 1 m). V kolikor se s prvim slojem doseţe zadostno ravnino

površine, drugi sloj ni potreben. Če je površina prvega sloja še vedno neravna, se nanese

drugi sloj ometa in se ga zgladi. V času vezanja ometa je potrebno zagotoviti dobre pogoje

sušenja. Povprečna porabaje 1,4 kg/m² za vsak 1 mm debeline nanosa (Ytong –


Slika 3.25: Ytong notranji tankoslojni omet (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Glet je Ytong masa za fino izravnavo notranjih predhodno ometanih porobetosnkih zidov

in stropov. Pripravljeno Ytong glet maso se s kovinsko gladilko nanese na suho in čisto

površino ometanih zidov in stropov v dveh slojih. Najprej se ročno nanese 1–2 mm glet


mase. Ko se posuši, se obrusi in očisti. Nato se nanese še drugi sloj v debelini 1–2 mm.

Posušeno površino se ponovno obrusi s finim brusnim papirjem, tako izravnan zid je

pripravljen na nanos izbrane barve za notranje površine. Povprečna poraba Ytong glet

mase je 1,6 kg/m² površine (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.26: Ytong glet (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

3.3.8 Stropne in strešne plošče

Se uporabljajo za gradnjo suhomontaţnih stropnih (medetaţnih) in strešnih konstrukcij.

Izdelane so v različnih dolţinah in debelinah, do 1 cm natančno, glede na zahtevano

dopustno koristno obremenitev, v skladu s standardom EN 12602. Nosilnost plošč pomeni

dovoljeno dodatno koristno obremenitev, brez lastne teţe (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016).


Slika 3.27: Ytong stropne in strešne plošče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Preglednica 3.22: Strešne in stropne plošče Ytong (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016)

Oznake Mere Kvaliteta Toplotna

prevodnost Tlačna trdnost Teţa

mm mm mm N/mm

2/

t/m3

w/mk N/mm2

kg/m3

SP 3,0/15 6000 625 150 4,4/055 0,14 4,4 550

SP 3,0/20 6000 625 200 4,4/0,55 0,14 4,4 550

SP 3,0/25 6000 625 250 4,4/0,55 0,14 4,4 550

Ytong strop

Ytong strop je polmontaţni sistem za izvedbo medetaţnih in/ali strešnih (ravnih in

poševnih) nosilnih konstrukcij, ki dopolnjuje paleto izdelkov Ytong in je nepogrešljiv pri

nadgradnji, obnovi, modernizaciji in seveda pri novogradnjah. Moţne so tudi konzolne

izvedbe Ytong stropa in integracija v lesen ali jeklen strop.

Polnila

Slika 3.28: Ytong strop (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


Strop zaključimo z Ytong lepilno malto redke konsistence brez tlačne plošče. Polnila so

izdelana iz porobetona Ytong kvalitete 4,0/0,50. Za potrebe naleganja na AB gredice so na

polnilih izvedeni utori širine 2,0 cm in višine 6,0 cm. Za izvedbo prečnih reber uporabimo

Ytong polnila z utorom, ki sluţijo kot opaţ prečnega rebra. Polnila postavljamo med

vzdolţne AB gredice. V fazi polaganja sluţijo kot podest za nadaljnjo montaţo, po zalitju

reber z betonom in izvedbi samorazlivne malte pa so del konstrukcije. S prečnim in

vzdolţnim rezanjem lahko polnila hitro prilagodimo za zapolnitev morebitnih krajših delov

(npr. ob robovih) (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Gredice

Gredice so izdelane v pripravljenih kovinskih opaţih. Sestavljene so iz varjenega

armaturnega nosilca višine 150 mm (armatura spodaj 2-krat Φ 5 mm in zgoraj 1-krat Φ 7

mm) in glede na razpon dodatne armature v betonski pasnici širine 11,0 cm in višine 4,0

cm. S spodnje strani so gredice oblepljene s trakovi Ytonga debeline 2 cm, kar pripomore k

poţarni in delno toplotni odpornosti ter samemu izgledu konstrukcije (enoten material). Iz

gredic v postopku dokončanja konstrukcije, tj. po betoniranju, nastane glavno nosilno

(vzdolţno) rebro (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Slika 3.29: Ytong gredice (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Sestava Ytong stropa

Za izvedbo Ytong stropa potrebujemo dve vrsti Ytong stropnih polnil in vzdolţne armirano

betonske gredice primernega tipa in dolţin. Na mestu vgradnje izvedemo dodatno armaturo


in mikro beton med polnili, kar predstavlja nosilna rebra v dveh smereh. Po zgornji

površini nanesemo tanko plast samorazlivne malte, sestavljene iz lepilne Ytong malte in

cementa (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

Preglednica 3.23: Ytong strop (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

Oznaka Mere Kvaliteta

Srednja

tlačna

trdnost

Dejanska volumenska masa

( v suhem stanju ) rb

mm mm mm N/mm

2/

t/m3

N/mm2 kg/m

3

polnilo 625 250 200 4,0/5,0 4,0 500

polnilo z

utorom 625 290 200 4,0/5,0 4,0 500

AB

gredica - 110 40 C25/30

3.3.9 Multipor poţarno odporna toplotna izolacija

Multipor je negorljiv, masiven, toplotno-izolacijski material, ki je popolnoma brez vlaken

in dosega izolacijski učinek, ki je primerljiv z ostalimi toplotnoizolacijskimi materiali.

Multipor mineralne toplotnoizolacijske plošče so proizvedene na okolju prijazen način in

primerne za ponovno predelavo. Izdelane so iz mineralnih surovin, in sicer apna, peska,

cementa in vode, ki jim je dodano sredstvo za oblikovanje por. Proizvedene so v Nemčiji

po visokih standardih kakovosti v energijsko varčnem proizvodnem procesu (Ytong –


Čeprav so vsi toplotnoizolacijski materiali ključnega pomena pri zmanjševanju porabe

energije in prispevajo velik deleţ k ohranjanju naravnega okolja, pa toplotnoizolacijske

plošče Multipor uporabnike prepričajo tudi s kombinacijo odličnih lastnosti, predvsem z

mineralno sestavo, izjemno poţarno odpornostjo, trdnostjo in enostavnim oblikovanjem.

Multipor je gradbeno, biološko in mikrobiološko neoporečen, z zaviralnim učinkom proti

glivam in mikroorganizmom, okolju neškodljiv gradbeni material, ki prepriča tudi

zahtevne graditelje (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).


Področja uporabe

Multipor se najpogosteje uporablja za oblaganje stropov garaţnih hiš in podhodov, hladnih

kleti, saj je enostaven za vgradnjo, dosega ravnino, obenem pa ponuja odlično poţarno

zaščito. Pomemben je tudi pri obnovi objektov (dodatna toplotna izolacija stavb z notranje

strani ipd.), kjer se izkaţe z izjemno difuzijsko odprtostjo. To pomeni, da sestava ovoja z

uporabo parne ovire omogoča izmenjavo vodne pare v prostoru z okolico in obratno.

Stavba zaradi tega »diha«, kar pomeni, da iz prostora odvzema odvečno vlago, kadar je

zrak bolj vlaţen in jo vrača, ko je bolj suh. Multipor se vse pogosteje uporablja tudi na

področju dodatne toplotne izolacije objektov, kjer je zahtevana poţarna odpornost. (Ytong

– modernizacija in novogradnja 2016).

Uporaba Multipor poţarno odporne toplotne izolacije (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016):

spada A1 poţarni razred,

visoka tlačna trdnost,

zadosti pogojem Eko sklada,

visoka razplastna trdnost,

ima oblikovno stabilnost

izolacija ravnih streh,

energetska sanacija obstoječih objektov,

izolacija stropov,

preprečevanja toplotnih mostov,

obdelava okenskih špalet,

notranja izolacija zidov,

uporablja se samo eno sidro na ploščo.


Preglednica 3.24: Primerjalna preglednica Multipor-ja z ostalimi toplotnoizolacijskimi

materiali (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)


4 TRAJNOSTNA GRADNJA IN POROBETON

4.1 Načela trajnostne gradnje

Da bi pobliţe spoznali prednosti in kvalitete porobetona še z vidika trajnostne gradnje,

moramo najprej poznati njeno definicijo in principe, ki so povzeti iz Smernica za

trajnostno gradnjo, 2013. Poznavanje lastnosti materialov pa nam daje moţnost

medsebojne primerjave le teh pod različnimi kriteriji trajnostne gradnje. Rezultati analize

so podrobneje predstavljeni v knjigi avtorjev Miha Praznika in Martine Zbašnik

Senegačnik, z naslovom Trajnostna zasnova energijsko učinkovitih enodruţinskih hiš, v

našem diplomskem delu pa izpostavimo nam zanimive ugotovitve v povezavi s

porobetonom in primerjavi z opeko

Trajnostno gradnja je človeku in okolju prijazna gradnja ter hkrati ekonomična. Od

investitorjev, projektantov in izvajalcev zahteva uporabo gradbene prakse, ki ne bo

povzročila trajne škode okolju. Zgradbe so energetsko učinkovite, zdrave, funkcionalne za

ljudi, ki ţivijo ali delajo v njih, pripomorejo k zmanjševanju onesnaţevanja in odpadkov

ter upoštevajo ekonomiko gradnje. Tovrstna gradnja temelji na trojnem načelu: »človek,

Zemlja in prihranek«. Končni cilj trajnostne gradnje je, da se zmanjša vpliv stavb na okolje

med gradnjo, uporabo, vzdrţevanjem in na koncu, ob porušitvi (Cvirn 2013).

4.1.1 Principi trajnostne gradnje

Na splošno temelji klasični pristop k trajnosti na treh merilih:

ekologiji,

ekonomiji in

druţbeno-kulturoloških merilih, ki jih je treba obravnavati dolgoročno in na

enakovreden način (Slika 4.1).


Slika 4.1: Merila trajnosti (Smernica za trajnostno gradnjo 2013)

4.1.2 Dimenzije in kakovosti trajnostne gradnje

4.1.2.1 Ekološka kakovost

Ekološka kakovost se ukvarja s ščiteno kategorijo naravnega okolja s ciljema:

varstvo naravnih virov in

varstvo ekosistema.

Za področje gradbeništva je značilen velik pretok energije in materialov. Trajnostna

gradnja preko optimiziranega izbora gradbenih elementov in energetskih virov stremi k

minimizaciji porabe energije in drugih virov ter majhnemu vplivu na okolje in tako na

poseben način sluţi zastavljenim ciljem nacionalne trajnostne strategije. (Smernica za

trajnostno gradnjo 2013).

4.1.2.2 Varstvo naravnih virov

V gradbeništvu lahko doseţemo varstvo naravnih virov:

z manjšim koriščenjem površin in posledično obširnim prizanašanjem tlom in

naravnim prostorom, npr. z gradnjo na manjši površini,

z zmanjšanjem potrebe po virih pri izdelavi in obratovanju stavb,

s podaljšanjem trajanja uporabe izdelkov, gradbenih konstrukcij in stavb,

z izogibanjem transportnim stroškom gradbenih materialov in delov,

z minimizacijo potrebe po energiji v fazi uporabe,


z uporabo obnovljive energije,

z uporabo deţevnice ali moţno sive vode,

z uporabo gradbenih izdelkov/materialov, ki jih lahko ponovno uporabimo ali

predelamo

in

z manjšim koriščenjem površin in posledično obširnim prizanašanjem tlom in

naravnim prostorom, npr. z gradnjo na manjši površini,

z zmanjšanjem potrebe po virih pri izdelavi in obratovanju stavb,

s podaljšanjem trajanja uporabe izdelkov, gradbenih konstrukcij in stavb,

z izogibanjem transportnim stroškom gradbenih materialov in delov,

z minimizacijo potrebe po energiji v fazi uporabe,

z uporabo obnovljive energije,

z uporabo deţevnice ali moţno sive vode,

z uporabo gradbenih izdelkov/materialov, ki jih lahko ponovno uporabimo ali

predelamo ter z varnim vračanjem snovi v naravni krogotok snovi.

4.1.2.3 Varstvo ekosistema

Pri varstvu ekosistema je treba razlikovati med učinki na globalno in lokalno okolje. Da bi

lahko opisali različne vplive na okolje, so glede na trenutno razpravo nacionalno in

mednarodno določeni indikatorji, ki se jih da kvantificirati – posledično so določeni tudi

ocenjevalni kriteriji kot npr.: Moţnost nastanka toplogrednih plinov in segrevanjem

planeta, moţnost razgradnje ozonskih plasti, moţnost nastanka ozona zaradi poletnega

smoga, moţnost zakisljevanja, …

Za lokalne vplive na okolje so prepoznani naslednji kriteriji: Nevarnosti za lokalno okolje

zaradi moţnosti izpostavljenosti snovem pri uporabi na gradbišču ali vremenskim vplivom

v fazi uporabe (npr. izpiranje biocidnih snovi olajšanje snovi s korozijskimi zaščitnimi

premazi, ki vsebujejo teţke kovine), trajnostno pridobivanje materialov / lesa,

Mikroklima,…


Predvsem cilj globalnega varovanja okolja je podkrepljen (Smernica za trajnostno gradnjo

2013):

s širitvijo nacionalnega programa varstva podnebja z določilom, da se emisije v

kjotskem protokolu določenih toplogrednih plinov do leta 2020 zmanjša za 40 %

glede na leto 1990,

z direktivo o skupni učinkovitosti stavb in

z »integriranim energijskim in podnebnim programom«.

4.1.3 Ekonomska kakovost

Ekonomska kakovost zgradbe se kaţe z uresničevanjem naslednjih ciljev (Smernica za

trajnostno gradnjo 2013):

optimizacijo stroškov ţivljenjskega cikla,

povečanjem produktivnosti virov s pomočjo principov gospodarnosti in

ohranjanjem kapitala in vrednosti (zgradbe).

4.1.4 Druţbeno-kulturološka in funkcionalna kakovost

Pod izrazom druţbeno-kulturološki vidiki razumemo vse dejavnike, ki vplivajo na

človekovo druţbeno-kulturološko identiteto. Nepremičnine in zemljišča tvorijo mikroraven

tistih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo druţbeno-kulturološko identiteto. Pri tem

obravnavamo predvsem kakovost grajene okolice, pri čemer igrajo poleg urbanistične oz.

krajinske integracije vlogo tudi funkcionalni, oblikovni in moţno tudi spomeniškovarstveni

vidiki, kakor tudi zahteve po ugodju. Ker je v smernici za prostorsko sistemsko mejo

postavljena sama zgradba, v ospredje stopi človek kot uporabnik zgradbe z vsemi

pripadajočimi druţbeno-kulturološkimi potrebami. Ljudje svojo neposredno okolico

ocenjujejo zavedno ali nezavedno in rezultat le-tega se pozna v dobrem počutju in

motivaciji. Zaradi tega je treba omogočiti visokokakovostne okoliščine uporabnosti in jih

vzdrţevati skozi celotni ţivljenjski cikel. Velja, da je v obravnavi treba upoštevati vsaj

naslednje druţbeno-kulturološke cilje (Smernica za trajnostno gradnjo 2013):


zagotavljanje funkcionalnosti,

zagotavljanje kakovosti oblikovanja in

varstvo zdravja, varnosti in ugodja.

4.1.5 Kakovost načrtovanja

Ker imajo sprejete odločitve v zgodnji fazi načrtovanja – npr. v okviru dokumentacije za

odločanje o gradnji (ES-Bau) – velik učinek na poznejšo kakovost zgradbe, je kakovost

načrtovanja prav posebej pomembna. Tako so moţnosti vplivanja na stroške nekega ukrepa

na samem začetku ukrepa največje, kakor prikazuje Slika 4.2. Odločitve, ki imajo velik

učinek na stroške, se sprejmejo ţe v definiciji programa in v prvi fazi koncepta. To velja

tudi za spremljajoče vplive na okolje. Vprašanja, kot npr. priključki ter načrtovalno-

pravne, funkcionalne, urbanistične, arhitekturne in gradbeno-pravne zadeve (predvsem

stabilnost in poţarna varnost), morajo biti optimizirana glede na trajnostno ter celostno

zajeta ţe v prednačrtovanju in v poteku arhitekturnih in inţenirskih natečajev (Smernica za

trajnostno gradnjo 2013).

Slika 4.2: Možnost vplivanja na lastnosti zgradbe med načrtovanjem (Smernica za trajnostno

gradnjo 2013)


4.2 Pozitivni učinki porobetona z vidika trajnostne gradnje

V zadnjem desetletju se dojemanje pomena energijske učinkovitosti začelo spreminjati. K

večji ozaveščenosti potencialnih investitorjev je pripomogel predvsem splošni napredek v

sami gradbeni praksi, kjer so sprva prednjačili predvsem kakovostni tuji vzori. Z večjo

regijsko povezanostjo na splošno, pa praktično ni več nedostopnih materialov oz.

tehnologij. Znanja se prepletajo, dnevno se odkrivajo še učinkovitejši materiali.

V širšem razumevanju pomena zahtevane višje energijske učinkovitosti stavb pa so

pripomogle tudi zaostrene zahteve in kriteriji iz pravilnikov, ki v Sloveniji opredeljujejo

stanovanjsko gradnjo ter energetsko označevanje stavb (PURES). V prihodnje se bodo te

še zaostrovale. Dandanes praktično ni več moč projektirani novogradnje ne da bi bila

energetsko učinkovita oz. ne dosegala minimalnih predpisanih pogojev. Dodeljujejo se

tudi drţavne finančne pomoči v obliki subvencij (EKO sklad) za energetske prenove

starejših potratnih zgradb in nove visoko energetsko učinkovite stavbe. Preko zelenih

javnih naročil pa se spodbuja uporaba naravnih, materialov na mineralni osnovi kamor

sodi tudi porobeton. Povečuje se tudi število potencialnih investitorjev, ki se odločajo za

gradnjo hiše iz naravnih gradiv, z zagotovljenim velikim bivalnim ugodjem in nizkimi

stroški ogrevanja. Razvoj gradnje stavb gre v smeri učinkovitejše rabe energije (URE) z

souporabo obnovljivih virov energije (OVE).

Ţivljenjskem ciklusu stavbe

Vsaka stavba ima svoj ţivljenjski ciklus, ki je sestavljen iz šestih faz: pridobivanje

surovin, proizvodnja gradiv in komponent (naprav), prodaja, vgradnja, uporaba

(obratovanje) in odstranitev. Vsaka od teh faz obremenjuje okolje z rabo energije in

emisijami C02 ter drugimi škodljivimi in nevarnimi substancami. Posamezne faze so med

seboj lahko tudi zelo oddaljene, zato je med njimi potreben transport, ki je vezan na

energente iz neobnovljivih virov, povzroča pa emisije. Rabo energije in z njimi povezane

emisije je treba torej gledati v luči celotnega ţivljenjskega ciklusa stavbe odnosno na

material katerega uporabljamo. (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016).


Slika 4.3: Življenjski ciklus stavbe (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016)

Največji deleţ skupne rabe energije v ţivljenjskem ciklusu stavbe predstavljata energija, ki

je potrebna za obratovanje stavbe (energija za ogrevanje in prezračevanje prostorov,

segrevanje sanitarne vode) in energija, ki je bila v stavbo vgrajena (energija za

proizvodnjo gradiv in komponent za stavbo). Številne študije kaţejo, da je pri

konvencionalnih stavbah obratovalna energija glavni del skupne rabe energije v ţivljenjski

dobi stavbe (dolţina ţivljenjskega ciklusa se med študijami razlikuje, od 50 do 80 let), saj

obsega 85–95 % skupne rabe energije. Zlasti to velja za stavbe v hladnih in zmernih

klimah. Pomemben ukrep za zmanjšanje obratovalne energije stavbe je višanje njene

energijske učinkovitosti. (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016).

Okoljska primernost elementov toplotnega ovoja

Energijsko učinkovite stavbe potrebujejo za ogrevanje in vzdrţevanje toplotnega ugodja

precej manj energije kot konvencionalne stavbe, ki so se gradile še pred dobrim

desetletjem in imajo zaradi tega tudi manj negativnih vplivov na okolje in človeka. Vendar

pa nove tehnološke rešitve, ki omogočajo povišanje te učinkovitosti, zahtevajo dodatna

materialna in energijska vlaganja v novogradnje, ki so lahko tudi večja od prihrankov

energije, ki jih omogočajo. Pri odločitvi za energijsko učinkovito stavbo je zato bistveno

preučiti negativni potencial v celotnem ţivljenjskem ciklusu stavbe, ki obsega naslednje

tipične faze (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016).:


pridobivanje surovin in proizvodnja gradiv ter komponent za stavbo,

prodaja in vgradnja gradiv ter komponent,

uporaba stavbe kot najdaljša faza ţivljenjskega ciklusa,

odstranitev stavbe in njenih sestavnih delov.

V okviru raziskav je bila izdelana analiza ključnih okoljskih posledic, ki se pojavijo zaradi

izboljšav na elementih stavbnega ovoja zaradi povečevanja njihove toplotne izolativnosti.

Analiza učinkov je v tem delu omejena na dva najbolj prepoznavna okoljska parametra, in

sicer (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016).:

1. uporabljena primarna energija za proizvodnjo gradbenega elementa, pri čemer je

ta parameter omejen na količino energije neobnovljivega izvora.

(PECnr = primary energy content, non renewable)

2. Obremenjevanje okolja v fazi proizvodnje gradbenih elementov s snovmi, in

sicer:

a. snovi, ki imajo toplogredni učinek, torej imajo potencial globalnega segrevanja

(GWP100 = global warming potential, 100 years) ter

b. snovi, ki imajo regionalni učinek na potencial zakisljevanja okolja.

(AP = acidification potencial)

Tipični gradbeni materiali in njihovi relevantni parametri

Različna gradiva imajo v fazi nastanka (pridobivanje surovin, proizvodnja, prodaja,

transport), tj. vse do plasiranja proizvoda na mesto vgradnje, različne energijske zahteve in

s tem različne okoljske posledice. Izvorni podatki za parametre PEC/r, GWP100 in AP, ki

so uporabljeni v analizi, so prikazani v nadaljevanju (Sliki 4.4 in 4.6). Za skupine

gradbenih materialov je prikazana odvisnost teh treh okoljskih parametrov glede na

toplotno prevodnost materialov (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016)..


uporabljena primarna energija, obn. in neobnovljivega izvora PECn.r. in PECr. [kWh/m3]

Slika 4.4: Energijski parametri tipičnih gradbenih materialov – uporabljena primarna energija

(Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016)

potencial globalnega segrevanja GWP100 [kg C02equ/m3]

Slika 4.5: Okoljski parametri tipičnih gradbenih materialov – potencial globalnega segrevanja



potencial zakisljevanja okolja AP [kg S02 equ/m3]

Slika 4.6: Okoljski parametri tipičnih gradbenih materialov – potencial zakisljevanja okolja


Najbolj pogosti sestavi konstrukcijskih sklopov toplotnega ovoja

S pomočjo izvlečka zgoraj navedene analize trajnostne zasnove energijsko učinkovite

enodruţinske hiše, v nadaljevanju primerjamo gradbena materiala, ki jih uporabimo v

konstrukcijskem sklopu idejne zasnove vzorčne hiše in primerjamo njun okoljski vtis v

sklopu masivne zidane stene.

MASIVNA ZIDANA STENA

MZ3 je sestav iz zidakov opečne stene debeline 30cm na zunanji strani toplotna izolacija

iz ekspandiranega polistirena.

MZ8 je sestav iz zidakov iz porobetona, z debelino stene 30 cm, na zunanji strani toplotna

izolacija iz plošč mineralne volne, zunanji omet (kontaktna fasada), kot pri MZ3. S tem

sestavom se preverja, kakšen vpliv ima sprememba nosilnega gradiva.

MZ9 izhaja iz MZ8, namesto mineralne volne je uporabljen ekspandirani polistiren.


Energijska učinkovitost sestavov, vgrajena energija in CO2

Pri okoljski analizi, ki se časovno omejuje na obdobje do zaključka faze izdelave

gradbenih elementov, primerjalno zasledimo štiri okoljske kazalnike za sestavo toplotnega

ovoja (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016):

prvi je energijski kazalnik, ki se nanaša na uporabljeno primarno energijo (PEC

n.r.), izračunano na površino konstrukcijskega sklopa (enota kazalnika kWh/m2).

Naslednja dva sta okoljska parametra vplivanja proizvoda na potencial globalnega

segrevanja (GWP100) in potencial zakisljevanja okolja (AP) ovrednotena na

površino konstrukcijskega sklopa (enota kazalnikov kgCO2equ/m2 in SO2equ/m

2).

Zadnji okoljski kazalnik pa je t. i. indikator OI3, ki s sistemom brezimenzijskega

točkovanja predstavlja celovitejšo informacijo o kombiniranemu učinku treh

predhodnih parametrov, kot so enakovredno, tj. tretjinsko ponderirani.

Vrednosti izpostavljenih štirih kazalnikov, za predhodno predstavljene konstrukcijske

sklope, so pridobljene z uporabo spletnega orodja Recher fur Bauteile, izračunano s

strani dr. Mihe Praznika.


MASIVNE ZIDANE STENE

Slika 4.7: Kazalnik rabe primarne energije PEC n.r. za masivne zunanje stene (Praznik, M &

Zbašnik Senegačnik 2016)

Slika 4.8: Kazalnik vplivov na potencialno globalno segrevanje GWP100 za masivne zunanje

stene (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016)


Slika 4.9: Kazalnik vplivov na potencialno zakisljevanja okolja AP za masivne zunanje stene


Slika 4.10: Kombinirani okoljski indikator OI3 za masivne zunanje stene (Praznik, M &

Zbašnik Senegačnik 2016)


Za masivne zunanje stene lahko za okoljski kazalnik AP podamo naslednje ugotovitve

(slika 4.11):

vrednosti AP imajo za vse rešitve isti trend. Izhodiščni sklop MZ1 ima najvišje

vrednosti, ki se glede na toplotne prehodnosti gibljejo v območju 0,23–0,50

SO2equ/m2.

Glede na stopnjo obremenjevanja okolja po tem parametru se sklopi razvrščeni v

naslednjem vrstnem redu: MZ3 in MZ8 ter MZ9. Najniţje vrednosti torej pripadajo

sestavam iz porobetona.

Pri skupnem točkovanju prikazanih primerov za masivne zunanje stene (Slika 4.12) imata

glede na kombiniran vpliv po indikatorju OI3 najboljše vrednosti steni iz porobetona MZ8

in MZ9. Manj ugodne rezultate im stena MZ3. Iz analize je moč sklepati da uporaba

naravnih in mineralnih toplotnoizolacijskih materialov pripomore k boljšim rezultatom

skupnega okoljskega indikatorja in hkrati manjšega onesnaţevanja okolja.


5 ČASOVNA IN FINANČNA PRIMERJAVA GRADNJE

STANOVANJSKE STAVBE IZ POROBETONA IN OPEKE

Skladno z načeli trajnostne gradnje, njenimi principi in ţe znanimi rezultati analiz

obremenjevanja okolja z različnimi konstrukcijskimi sestavi, katerih izvlečki so

podrobneje opisani v predhodnem poglavju, je priporočljivo tehtno razmisliti kje, na

kakšen način in s čim bomo gradili, v samo odločitev pa vključiti strokovnjake posamezne

stroke: arhitekta, krajinskega arhitekta, projektanta gradbenih konstrukcij, načrtovalca

elektro inštalacij in opreme, načrtovalca strojnih inštalacij in opreme, poţarnega in

varnostnega inţenirja, geologa oz. geomehanika, strokovnjake določene tehnologije …

Skupek vseh informacij nam med drugim tudi daje usmeritve, kateri material je primernejši

za gradnjo.

Izbor samega gradbenega materiala pogojujejo tudi tehnološke zahteve, geološka lega,

sama oblika objekta, zahteve poţarne odpornosti, statične zahteve, kulturnovarstvetni

pogoji …

Pri sami odločitvi pa je velikokrat prisoten tudi stroškovni in časovni vidik gradnje. Zato je

v nadaljevanju prikazana primerjava za enostavno enodruţinsko stanovanjsko hišo, pred

katero se srečujejo potencialni investitorji. V našem primeru se primerjata dva materiala

znotraj masivne gradnje in enake tehnologije. Gre za opeko in porobeton. Predpostavljeno

je, da sta na dani legi oba primerna za izvedbo. Najprej izdelamo idejni projekt in zanj

popise gradbeno obrtniških del za III. gradbeno fazo s fasado. Naredi se tudi projektantski

predračun. Preračunane so tudi primerljive toplotne prehodnosti konstrukcijskega sestava

po zahtevah PURES s pomočjo programa Ursa 4.0. Do te faze izgradnje se namreč

pričakujejo največje finančne in časovne razlike. V prilogi pod točko 8.3 je izdelan tudi

terminski plan, ki nam pokaţe, kako dolgo se predvideva izgradnja objekta. Čas trajanja

posamezne faze je podan izkustveno.


Pri samem projektiranju nam je v veliko pomoč vsa tehnična podpora, ki jo nudijo

proizvajalci materiala, da se lahko načrtuje kar se da natančno. Kvaliteten projekt ima za

posledico malo ali nično odstopanje izvedbe od projektiranega, kar pa je ključno za

uspešno zaključeno gradnjo, končanje objekta v finančnem in časovno predvidenem

okvirju.

Za izvedbo izbrane enostanovanjske hiše iz porobetona smo kot proizvajalca izbrali

podjetje Ytong. Le-to je prav tako prisotno na slovenskem trgu in izdeluje izdelke iz

porobetona. Znano je po vodilni vlogi v inovacijah na področju porobetona, kar potrjuje z

uvedbo podatkov o izdelkih v BIM platformo (Building information modeling –

informacijsko modeliranje objektov).

Udeleţenci tako v procesu projektiranja in izvedbe sodelujejo ter razpravljajo o

načrtovanem objektu s pomočjo 3D gradbenega modela. Skupaj lahko nato oblikujejo

gradbeni model, ki ga izvajalec uporabi pri naročilu ustreznih materialov, kalkulacijah in

izvedbi.

Slika 5.1: Vizualizacija vzorčne stanovanjske stavbe


Slika 5.2: Vizualizacija vzorčne stanovanjske stavbe

Slika 5.3: Tloris pritličja vzorčne stanovanjske stavbe


Slika 5.4: Tloris mansarde vzorčne stanovanjske stavbe

Slika 5.5: Prečni prerez vzorčne stanovanjske stavbe


Iz popisov gradbeno obrtniških del, ki jih najdemo v prilogi 8.4, je razvidno, da je uporaba

materiala porobeton oz. uporaba sistemskih rešitev Ytong v primerjavi z opeko do

vključno III. gradbene faze nekoliko draţja. Pri ocenjeni skupni investiciji vzorčne

nepremičnine okoli 154.480,00 evrov, v kar je všteta nabava zemljišča, ureditev projektne

dokumentacije, plačilo komunalnega prispevka, izgradnja in oprema objekta, je le-ta z

uporabo porobetona draţja za 4,45 %.

Na podlagi izvedenih terminskih planov v prilogi 8.3, lahko ugotovimo, da je gradnja z

uporabo izdelkov iz porobetona hitrejša in enostavnejša. Da je gradnja hitrejša

utemeljujemo, ker je pri gradnji s porobetonom manjša moţnost napak pri izvedbi detajlov,

manjši vnos vode v fazi grajenja in s tem hitrejše čas izsuševanja ter moţnost vselitve.

Enostavnejša pa je zato, ker pri gradnji ne potrebujemo zahtevnejše gradbene mehanizacije

in znanj. Gradnjo lahko vršimo izključno z osnovnim orodjem, zato je uporaba porobetona

primerna za samograditelje pod mentorstvom kvalificirane osebe.

Iz vidika trajnostne gradnje, katere poudarek je vedno bolj prisoten, ima porobeton boljši

kombinirani okoljski indikator OI3 kot opeka in s tem manjšo okoljsko obremenitev skozi

celoten ţivljenjski ciklus objekta.


6 SKLEP

V današnjem času je za odločitev pred pričetkom načrtovanja in gradnje stavbe potrebna

detajlna analiza, katere rezultati morajo zadovoljiti oz. odgovoriti na zastavljena vprašanja,

ki se pojavljajo v zvezi s samo namero gradnje. Potrebno je upoštevati kar nekaj kriterijev,

med katerimi so bistveni: bivalno ugodje, stroški gradnje, energijska učinkovitost stavbe,

raba primarne energije za izdelavo in obremenitev okolja z emisijami CO2 v fazi gradnje in

generaciji varčnosti v obratovanju.

S poplavo najrazličnejših gradbenih materialov na trţišču, različnih načinov tehnologij

gradnje, prihajajo v ospredje tisti, ki v največji meri zadovoljujejo zgoraj naštetim

kriterijem. Z večjo ozaveščenostjo potencialnih investitorjev se tudi počasi izpodrivajo

tradicionalno izbrani gradbeni materiali, ki so bili desetletja zakoreninjeni v naš okoliš.

Vse skupaj je bilo povezano tudi s samo pridobitvijo le-tega. Severovzhodna območja

Slovenije so bila bogata z glino, ki pa je bila osnovni material za proizvodnjo opeke,

medtem, ko se je na primorskem in kraškem uporabljal kamen. Les se je uporabljal v

večini za nestanovanjske stavbe, premostitvene elemente, strešne konstrukcije, stavbno

pohištvo, notranjo opremo …

Danes je mogoče izbirati med številčnejšimi gradbenimi materiali. Nekateri se za gradnjo

odločijo za novejše materiale, medtem ko je slovenska miselnost še vedno tista, ki stremi k

zidanju z opeko. Na slovenskih tleh se tako še vedno pojavlja največ opečnih zgradb.

Pri današnji praski, ko poznamo različne gradbene materiale ter kombinacijo le-teh in

poznamo njihove karakteristične vrednosti, lahko vnaprej določimo kakšne bodo

konstrukcijske in energijske zahteve novogradnje oz. lastnosti saniranih objektov. Prav

tako prihaja v ospredje zahteva po enostavnosti in hitrosti gradnje. Izbran material mora

imeti celovite sistemske rešitve v konstrukcijskem in arhitekturnem smislu.

Tukaj nastopa material porobeton kot zelo primeren med primerljivimi gradniki klasično

masivne gradnje. Skozi analize dosega visoko energijsko učinkovitost in visok kriterij v

vrednotenju trajnostne gradnje. Iz različnih študij, ki so bile izvedene pri gradnji, so v


prednosti naravni materiali na osnovi lesa in materiali na mineralni osnovi. Med slednje

spada tudi porobeton. Le-ta je primeren kot samostojni primarni gradbeni material ali kot

dopolnitev k drugim konstrukcijskim sistemom. Njegovo slabšo tlačno trdnost lahko tako

npr. kombiniramo z armiranim betonom, jeklom.

V diplomskem delu smo na podlagi lastnega projekta, enodruţinske hiše, naredili časovno

in finančno primerjavo gradnje le-te iz opeke in iz porobetona. Ugotovili smo, da je s

porobetonom gradnja hitrejša, vendar draţja. Glede na trenutne razmere na trgu in

osveščenost potencialnih investitorjev, bo še nekaj časa v ospredju izbira materialov, ki so

cenejši in večkrat slabše kakovosti.

Vsestranskost porobetona, dobra tehnična podpora in poznavanje karakterističnih lastnosti

materiala nam dajejo zelo koristne informacije, ki pa so bistvene pri sami odločitvi kje, na

kakšen način in s čim graditi.


7 VIRI IN LITERATURA

12 domov narejenih iz kontejnerjev 2016, City Magazine. Dostopno na:

http://citymagazine.si/clanek/12-domov-narejenih-iz-kontejnerjev/ [19.8. 2016]

Beton 2016, Slonep gradnja in montaţne hiše. Dostopno na:

http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/beton-2565 [19.8. 2016]

Cvirn, M, 2013, Kaj je pravzaprav trajnostna gradnja. Dostopno na:

http://www.casnik.si/index.php/2013/10/05/kaj-je-pravzaprav-trajnostna-gradnja/ [19.8.

2016]

Jeklo 2016, Slonep gradnja in montaţne hiše. Dostopno na:

http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/jeklo?view=sejmi&sort=1 [19.8. 2016]

Kramer, J, 2010 Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, Tečaj za vodenje enot, Gasilska

zveza Slovenije, Ljubljana.

Mehanske lastnosti lesa 2016, Gradim. Dostopno na: http://www.gradim.si/gradnja-in-

gradiva/les/mehanske-lastnosti-lesa.html [19.8. 2016]

Montažna gradnja in skoraj nič energijske stavbe 2016, Slonep gradnja in montaţne hiše.

Dostopno na: http://www.slonep.net/montazne-hise/montazna-gradnja/vodic/montazna-

gradnja-in-skoraj-nic-energijske-stavbe [19.8. 2016]

Montažna gradnja Zimic 2016, Lesena gradnja. Dostopno na: http://www.lesena-

gradnja.si/html/pages/lesena-gradnja-v-zivo-november-2011.php [19.8. 2016]

Multipor mineralne toplotnoizolacijske plošče 2016, Dodatna toplotna zaščita,

predstavitnveni katalog, Ljubljana.

Nekoč opečna, sedaj lesena gradnja 2016, Contemporary Building Design. Dostopno na:

http://www.cbd.si/raziskave-in-razvoj-2/295-nekoc-opecna-sedaj-lesena-gradnja-po-

sistemu-xlam [19.8. 2016]

http://citymagazine.si/clanek/12-domov-narejenih-iz-kontejnerjev/

http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/beton-2565

http://www.casnik.si/index.php/2013/10/05/kaj-je-pravzaprav-trajnostna-gradnja/

http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/jeklo?view=sejmi&sort=1

http://www.slonep.net/montazne-hise/montazna-gradnja/vodic/montazna-gradnja-in-skoraj-nic-energijske-stavbe

http://www.slonep.net/montazne-hise/montazna-gradnja/vodic/montazna-gradnja-in-skoraj-nic-energijske-stavbe

http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/lesena-gradnja-v-zivo-november-2011.php

http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/lesena-gradnja-v-zivo-november-2011.php





Neufert E, 2002. Projektiranje v stavbarstvu. Tehniška zaloţba Slovenije.

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj

2011, Uradni list RS št. 1/2011.

Pravilnik o tehničnih normativih za projektiranje, proizvodnjo in izvajanje konstrukcij iz

prefabriciranih elementov iz armiranega in nearmiranega porobetona prEN ISO 1182 in

prEN ISO 1716 2004.

Praznik, Miha & Zbašnik Senegačnik, Martina 2016, Trajnostna zasnova energijsko

učinkovitih enodružinskih hiš, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.

Primerjava med klasično in montažno gradnjo 2016, Slonep gradnja in montaţne hiše.

Dostopno na: http://www.slonep.net/montazne-hise/o-montaznih-hisah/razlika-med-

klasicno-in-montazno-gradnjo?view=sejmi&id=780 [19.8. 2016]

PURES 2010, Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS 52/2010.

Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-2856 [19.8. 2016]

Slovenski inštitut za standardizacijo 2004, SIST EN 1990:2004 Evrokod: Osnove

projektiranja konstrukcij.

Smernica za trajnostno gradnjo, 2013, prevod nemške smernice: Leitfaden Nachhatiges

Bauen, BMWBS. Inţenirska zbornica Slovenije, Ljubljana.

Ytong – modernizacija in novogradnja 2016, Ytong. PowerPoint predstavitev podjetja

Ytong, Ljubljana.

Zgodovina Ytong 2016, Zgodovina. Dostopno na:

http://www.ytong.si/zgodovina_1244.php [20.8. 2016]

http://www.slonep.net/montazne-hise/o-montaznih-hisah/razlika-med-klasicno-in-montazno-gradnjo?view=sejmi&id=780

http://www.slonep.net/montazne-hise/o-montaznih-hisah/razlika-med-klasicno-in-montazno-gradnjo?view=sejmi&id=780

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-2856

http://www.ytong.si/zgodovina_1244.php


8 PRILOGE

8.1 Načrti

VARIANTA A – GRADNJA Z OPEKO


VARIANTA B – GRADNJA S POROBETONOM


8.2 Konstrukcijske sestave in njihova toplotna prehodnost

Naslednje primerjalne vrednosti toploto prevodnostih faktorjev U so bile izračune s

pomočjo programa Gradbena fizika URSA 4.0.

ZUNANJE STENE IN STENE PROTI NEOGREVANIM PROSTOROM

zunanji zid porotherm 30 cm + EPS 12 cm, U=0,205 W/m2K

1. APNENA MALTA 1600 2,0 cm

2. POROTHERM 30 S P+E 30,0 cm

3. STIROPOR EPS F 12,0 cm

4. SLOJ GRADBENEGA LEPILA - IZRAVNALNI SLOJ 0,3 cm

5. SLOJ GRADBENEGA LEPILA S STEKLENO MREŢICO 0,3 cm

6. ZAKLJUČNI SLOJ FASADNEGA OMETA 0,3 cm

zunanji zid ytong 40 cm, U=0,201 W/m2K

1. APNENA MALTA 1600 2,0 cm

2. YTONG TERMO BLOK 40,0 cm

3. SLOJ GRADBENEGA LEPILA - IZRAVNALNI SLOJ 0,3 cm

4. SLOJ GRADBENEGA LEPILA S STEKLENO MREŢICO 0,3 cm

5. ZAKLJUČNI SLOJ FASADNEGA OMETA 0,3 cm


STROP V SESTAVI POŠEVNE STREHE

poševna streha volna, U=0,198 W/m2K

1. POLIETILENSKA FOLIJA 0,0 cm

2. URSA DF 40 18,0 cm

3. PAROPREPUSTNA FOLIJA 0,037 cm

4. LES - SMREKA, BOR 2,4 cm

5. SLOJ ZRAKA 4,0 cm

poševna streha ytong, U=0,197 W/m2K

1. YTONG STREŠNE PLOŠČE 20,0 cm

2. POLIETILENSKA FOLIJA 0,02 cm

3. URSA DF 40 14,0 cm

4. PAROPREPUSTNA FOLIJA 0,037 cm


8.3 Terminski plan



8.4 Popisi gradbeno obrtniških del in projektantski predračun

GRADNJA S POROBETONOM GRADNJA Z OPEKO

Investitor: Vili Ofentavšek

Šmiklavţ 16.a

3202 Ljubečna

Objekt: STANOVANJSKI OBJEKT - III. gradbena faza - YTONG

Za gradnjo: NOVOGRADNJA

REKAPITULACIJA - III. gradbena faza -

A./ GRADBENA DELA

A1.0 PRIPRAVLJALNA DELA 930.00 €

A2.0 ZEMELJSKA DELA 3,226.88 €

A3.0 BETONSKA DELA 5,070.35 €

A4.0 TESARSKA DELA - OPAŢ 1,177.48 €

A5.0 ZIDARSKA DELA 29,004.80 €

SKUPAJ GRADBENA DELA 39,409.51 €

B./ OBRTNIŠKA DELA

B1.0 KROVSKA DELA 7,637.39 €

B2.0 KLEPARSKA DELA 1,123.60 €

SKUPAJ OBRTNIŠKA DELA 8,760.99 €

SKUPAJ GRADBENO OBRTNIŠKA DELA (brez DDV) 48,170.50 €

POPUST

DDV

SKUPAJ GRADBENO OBRTNIŠKA DELA z DDV

A./ GRADBENA DELA

A/1.0 PRIPRAVLJALNA DELA

Opis del EM Količina Cena/EM Skupaj

A1.1 Stroški ureditve in organizacije gradbišča in izvajanje

skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri

delu (izdelava varnostnega načrta za gradbišče,

imenovanje koordinatorja), ureditev dostopnih poti in

zavarovanje gradbišča z ograjo, postavitev kontejnerjev

in skladišč, naprava začasnih delavnic in deponij,

postavitev montaţnih sanitarij, izvedbe začasnih

instalacijskih priklopov za gradbiščne potrebe (elektrika,

voda,telefon), namestitev zaščitnih naprav (gasilni aparati,

event. hidrant), namestitev omaric za nudenje prve

pomoči, fizično in tehnično varovanje

kpl 1.00 350.00 € 350.00 €

A1.2 Izdelava, postavitev in demontaţa gradbenih profilov za

izkop gradbene jame in prenos višin objekta na profile z

uporabo merilnega instrumenta

kpl 1.00 80.00 € 80.00 €

A1.3 Izdelava, dobava in postavitev gradbiščne table, skladno

z Zakonom o graditvi objekta

kpl 1.00 50.00 € 50.00 €

A1.4 Kompletna geodetska zakoličba objekta: zakoličba osi

objekta, temeljev in kasneje zidov na profilih; prenos

višinskih kot za objekt na terenu; vse skupaj z

zavarovanjem višin, geodetskih točk in osi objekta.

Zakoličba mora biti izvedena po navodilih geodetskega

načrta in v skladu s situacijo projekta.

kpl 1.00 250.00 € 250.00 €

PGD projektantski popis je izdelan na podlagi PGD projekta, razgovora z odgovornim projektantom ter

posameznimi ostalimi projektanti in načrtovalci.

Pred izdelavo ponudbe je obvezen ogled lokacije objekta in projektne dokumentacije. Izvajalec je dolžan pri

sestavi ponudbe upoštevati grafične in tekstualne dele projekta (PGD, PZI). V primeru tiskarskih napak in

neskladij v projektu je dolžan na to opozoriti projektanta pred oddajo ponudbe.

Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo

(kontrola dimenzij, ...) in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta ter nadzornika na morebitne

ugotovljene pomanjkljivosti in zahtevati njihovo odpravo. (84. člen ZGO).

Ponudnik je dolžan kontrolirati in dopolniti popise in količine s projektom in ni upravičen do dodatnih del,

razen v primeru naročila s strani naročnika.

Investitor: Vili Ofentavšek

Šmiklavţ 16.a

3202 Ljubečna

Objekt: STANOVANJSKI OBJEKT - III. gradbena faza - OPEKA

Za gradnjo: NOVOGRADNJA

REKAPITULACIJA - III. gradbena faza -

A./ GRADBENA DELA

A1.0 PRIPRAVLJALNA DELA 930.00 €

A2.0 ZEMELJSKA DELA 3,226.88 €

A3.0 BETONSKA DELA 10,075.24 €

A4.0 TESARSKA DELA - OPAŢ 3,004.55 €

A5.0 ZIDARSKA DELA 14,835.79 €

SKUPAJ GRADBENA DELA 32,072.47 €

B./ OBRTNIŠKA DELA

B1.0 KROVSKA DELA 8,104.61 €

B2.0 KLEPARSKA DELA 1,123.60 €

SKUPAJ OBRTNIŠKA DELA 9,228.21 €

SKUPAJ GRADBENO OBRTNIŠKA DELA (brez DDV) 41,300.68 €

POPUST

DDV

SKUPAJ GRADBENO OBRTNIŠKA DELA z DDV

A./ GRADBENA DELA

A/1.0 PRIPRAVLJALNA DELA


A1.1 Stroški ureditve in organizacije gradbišča in izvajanje

skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri

delu (izdelava varnostnega načrta za gradbišče,

imenovanje koordinatorja), ureditev dostopnih poti in

zavarovanje gradbišča z ograjo, postavitev kontejnerjev

in skladišč, naprava začasnih delavnic in deponij,

postavitev montaţnih sanitarij, izvedbe začasnih

instalacijskih priklopov za gradbiščne potrebe (elektrika,

voda,telefon), namestitev zaščitnih naprav (gasilni aparati,

event. hidrant), namestitev omaric za nudenje prve

pomoči, fizično in tehnično varovanje

kpl 1.00 350.00 € 350.00 €

A1.2 Izdelava, postavitev in demontaţa gradbenih profilov za

izkop gradbene jame in prenos višin objekta na profile z

uporabo merilnega instrumenta

kpl 1.00 80.00 € 80.00 €

A1.3 Izdelava, dobava in postavitev gradbiščne table, skladno

z Zakonom o graditvi objekta

kpl 1.00 50.00 € 50.00 €

A1.4 Kompletna geodetska zakoličba objekta: zakoličba osi

objekta, temeljev in kasneje zidov na profilih; prenos

višinskih kot za objekt na terenu; vse skupaj z

zavarovanjem višin, geodetskih točk in osi objekta.

Zakoličba mora biti izvedena po navodilih geodetskega

načrta in v skladu s situacijo projekta.

kpl 1.00 250.00 € 250.00 €

PGD projektantski popis je izdelan na podlagi PGD projekta, razgovora z odgovornim projektantom ter

posameznimi ostalimi projektanti in načrtovalci.

Pred izdelavo ponudbe je obvezen ogled lokacije objekta in projektne dokumentacije. Izvajalec je dolžan pri

sestavi ponudbe upoštevati grafične in tekstualne dele projekta (PGD, PZI). V primeru tiskarskih napak in

neskladij v projektu je dolžan na to opozoriti projektanta pred oddajo ponudbe.

Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo

(kontrola dimenzij, ...) in opozoriti investitorja, projektanta in revidenta ter nadzornika na morebitne

ugotovljene pomanjkljivosti in zahtevati njihovo odpravo. (84. člen ZGO).

Ponudnik je dolžan kontrolirati in dopolniti popise in količine s projektom in ni upravičen do dodatnih del,

razen v primeru naročila s strani naročnika.


A1.5 Označitev in zaščita vseh obstoječih komunalnih vodov na

mestu izkopa in mestih izvedbe komunalnih vodov.

Zakoličbo ob prisotnosti izvajalca gradbeno obrtniških del

ali zemeljskih del izvedejo upravljalci posameznih vodov

pred pričetkom gradnje. Obračun po fakturi - dejanskih

stroških, s pribitkom 3% stroškov poslovanja.

kpl 1.00 200.00 € 200.00 €

SKUPAJ PRIPRAVLJALNA DELA 930.00 €

A/2.0 ZEMELJSKA DELA

Količine za zemeljska dela so preračunane na osnovi - projektne dokumentacije.

Izkop se obračunava na podlagi profilov posnetih, pred pričetkom del in po končanem delu.


A2.1 Strojni površinski odriv ali odkop terena I. in II. kategorije

(humusa) v celotni debelini ≤ 20 cm, s transportom na

začasno deponijo gradbišča na gradbeni parceli v

oddaljenost do 15 m. Humus se hrani na deponiji zaradi

kasnejše uporabe pri zunanji ureditvi.

m3 20.84 3.00 € 62.52 €

A2.2 Strojni široki izkop zemljine za temelje, v terenu III. in IV.

kategoriji, s sprotnim nakladanjem na transportno

sredstvo; Odvoz na stalno deponijo - glej postavko A2.9.

m3 110.45 5.00 € 552.25 €

A2.3 Ročni odkop morebitnih instalacij v terenu III. in IV.

kategorije na lokaciji objekta z odmetom na rob izkopa

(količina ocenjena)

m3 5.00 25.00 € 125.00 €

A2.4 Planiranje dna gradbene jame s točnostjo +- 2 cm z

minimalnim izmetom ali dosipom ter premetom odvečnega

materiala. Obračun po m2.

m2 104.20 1.90 € 197.98 €

A2.5 Strojno utrjevanje dna izkopa v terenu III. in IV. kategorije

z vibracijsko ploščo ali vibrovaljarjem do predpisane

zbitosti; stopnjo utrjenosti preveriti v statičnem izračunu ali

v geomehanskem poročilu.

m2 104.20 1.90 € 197.98 €

A2.6 Nabava, dobava in polaganje geotekstil 300g na uvaljan

in utrjen planum, pred začetkom nasipavanja, vključno s

potrebnimi preklopi 10%

m2 104.20 1.80 € 187.56 €

A2.7 Nabava, dobava in vgrajevanje gramoznega materiala

kot nasutje, skupne deb. cca 55 cm, z razgrinjanjem,

planiranjem s točnostjo +- 1 cm in utrjevanjem v plasteh do

predpisane zbitosti. Obračun po m3 tampona v utrjenem

stanju.

m3 57.31 17.00 € 974.27 €


kot zasip za temelji, do nivoja terena, z utrjevanje zasipa

po plasteh v debelini največ po 30 cm.

Pri izvajanju zasipa paziti, da ne pride do poškodbe

vertikalne hidroizolacije ali njene zaščite.

m3 11.72 16.00 € 187.52 €

A2.9 Odvoz izkopanega materiala na stalno deponijo oddaljeno

do 5 km, nakladanje je zajeto skupaj z izkopom. V postavki

mora biti zajeto tudi plačilo komunalnega prispevka za

stalno deponijo

m3 110.45 4.00 € 441.80 €

A2.10 Geomehanski pregled in nadzor v skladu z ZGO:

strokovna prisotnost geomehanika v času izvajanja

izkopa, utrjevanja in pregled temeljnih tal pred izvedbo

temeljev. V ceni je zajeti vse potrebne obiske

geomehanika, vključno z izdelavo končnega poročila.

kpl 1.00 300.00 € 300.00 €

SKUPAJ ZEMELJSKA DELA 3,226.88 €

3. Pred izvedbo izkopa je potrebno parcelo priprav iti za obdelavo: odstraniti manjše grmičevje in pokositi zelenico.

4. Obračun izkopanih, nasutih, zasutih in odpeljanih materialov se obračunava v raščenem stanju. Stalne koeficiente razrahljivosti je upoštevati v

E.M. posamezne postavke.

Splošna določila za zemeljska dela :

Vse količine so izračunane za celotno območje izkopa in nasipa v raščenem stanju razen, če ni v postavki drugače določeno. Pri postavkah

zemeljskih del je potrebno še zajeti:

1. Vsa utrjevanja dna izkopa, tampona, nasutij in zasipov je potrebno izvajati do predpisane zbitosti v skladu z načrtom gradbenih konstrukcij in

geotehničnim poročilom ali po navodilih projektanta. V ceno je vkalkulirati izdelavo poročila o opravljenih meritvah utrjene tamponske temeljne blazine,

v kolikor je to potrebno.

2. Pred izvedbo zasipa se je obvezno posvetovati s statikom ali nadzorom zaradi večplastne, mešane sestave zasipa in morebitne souporabe

izkopanega materiala.

A/3.0 BETONSKA DELA

Splošna določila za betonska dela :

6. Pred začetkom betonskih del morata biti opaţ in armatura popolnoma priprav ljena. Odprtine za instalacijske vode morajo biti nameščene na točno

predvidenih lokacijah, nameščena morajo biti vsa sidra, podometna inštalacija in ostali podometni elementi.

7. Pred pričetkom gradnje mora izvajalec izdelati Projekt betona v skladu z veljavno zakonodajo in ga predloţiti nadzoru in projektantu gradbenih

konstrukcij v pregled in potrditev! Pripadajoči stroški morajo biti ţe vkalkulirani v ceno posamezne E.M. vgrajenega betona. Betoni so v celoti izdelani

v skladu z SIST EN 206-1!

Pri izvajanju betonskih, armirano betonskih del je upoštevati vse pogoje, katere navaja in predpisuje Pravilnik o tehničnih normativ ih za beton in

armirani beton in Projekt betona, katerega izdela izvajalec. Armatura se izdeluje v skladu s PZI projektom gradbenih konstrukcij; pri čemer je

upoštevati vse pogoje in navodila za izdelavo iz vseh načrtov. Posebej pa je treba upoštevati sledeče:

1. Opaţi morajo biti čisti in v celoti priprav ljeni za betoniranje (močenje). Črpni beton se ne sme vgrajevati z v išine večje od 1m! Betonirati se lahko

začne šele po pregledu podlage, odrov, opaţev in armature. Vse vezi, stebri in preklade pod ploščami se betonirajo skupaj s ploščo! Beton se ročno

vgrajuje samo v predelne stene in v primerih kadar to dovoli nadzor.

2. Armatura ne sme rjaveti, pred montaţo jo je potrebno očistiti nečistoč, upoštevati je debelino zaščitne plasti betona, pritrjen mora biti tako, da ostane

med betoniranjem na svojem mestu.

3. Pred naročilom je upoštevati navedene eurokode in oznake betona; po končanem betoniranju je vgrajen beton potrebno zaščititi in negovati v skladu

s prav ili stroke.

4. Nadomestila za izvedbo elementov z naklonom do 5 % od vodoravnosti se posebej ne priznava. Za v idne konstrukcije se smatrajo vse tiste

konstrukcije, ki po končani izdelav i ostanejo neometane.

5. Dopustna odstopanja za pravokotnost, dimenzije in ravnost posameznih betonskih ali armiranobetonskih konstrukcij so določena po določilih DIN

18202.

A1.5 Označitev in zaščita vseh obstoječih komunalnih vodov na

mestu izkopa in mestih izvedbe komunalnih vodov.

Zakoličbo ob prisotnosti izvajalca gradbeno obrtniških del

ali zemeljskih del izvedejo upravljalci posameznih vodov

pred pričetkom gradnje. Obračun po fakturi - dejanskih

stroških, s pribitkom 3% stroškov poslovanja.

kpl 1.00 200.00 € 200.00 €

SKUPAJ PRIPRAVLJALNA DELA 930.00 €

A/2.0 ZEMELJSKA DELA

Količine za zemeljska dela so preračunane na osnovi - projektne dokumentacije.

Izkop se obračunava na podlagi profilov posnetih, pred pričetkom del in po končanem delu.


A2.1 Strojni površinski odriv ali odkop terena I. in II. kategorije

(humusa) v celotni debelini ≤ 20 cm, s transportom na

začasno deponijo gradbišča na gradbeni parceli v

oddaljenost do 15 m. Humus se hrani na deponiji zaradi

kasnejše uporabe pri zunanji ureditvi.

m3 20.84 3.00 € 62.52 €

A2.2 Strojni široki izkop zemljine za temelje, v terenu III. in IV.

kategoriji, s sprotnim nakladanjem na transportno

sredstvo; Odvoz na stalno deponijo - glej postavko A2.9.

m3 110.45 5.00 € 552.25 €

A2.3 Ročni odkop morebitnih instalacij v terenu III. in IV.

kategorije na lokaciji objekta z odmetom na rob izkopa

(količina ocenjena)

m3 5.00 25.00 € 125.00 €

A2.4 Planiranje dna gradbene jame s točnostjo +- 2 cm z

minimalnim izmetom ali dosipom ter premetom odvečnega

materiala. Obračun po m2.

m2 104.20 1.90 € 197.98 €

A2.5 Strojno utrjevanje dna izkopa v terenu III. in IV. kategorije

z vibracijsko ploščo ali vibrovaljarjem do predpisane

zbitosti; stopnjo utrjenosti preveriti v statičnem izračunu ali

v geomehanskem poročilu.

m2 104.20 1.90 € 197.98 €

A2.6 Nabava, dobava in polaganje geotekstil 300g na uvaljan

in utrjen planum, pred začetkom nasipavanja, vključno s

potrebnimi preklopi 10%

m2 104.20 1.80 € 187.56 €


kot nasutje, skupne deb. cca 55 cm, z razgrinjanjem,

planiranjem s točnostjo +- 1 cm in utrjevanjem v plasteh do

predpisane zbitosti. Obračun po m3 tampona v utrjenem

stanju.

m3 57.31 17.00 € 974.27 €


kot zasip za temelji, do nivoja terena, z utrjevanje zasipa

po plasteh v debelini največ po 30 cm.

Pri izvajanju zasipa paziti, da ne pride do poškodbe

vertikalne hidroizolacije ali njene zaščite.

m3 11.72 16.00 € 187.52 €

A2.9 Odvoz izkopanega materiala na stalno deponijo oddaljeno

do 5 km, nakladanje je zajeto skupaj z izkopom. V postavki

mora biti zajeto tudi plačilo komunalnega prispevka za

stalno deponijo

m3 110.45 4.00 € 441.80 €

A2.10 Geomehanski pregled in nadzor v skladu z ZGO:

strokovna prisotnost geomehanika v času izvajanja

izkopa, utrjevanja in pregled temeljnih tal pred izvedbo

temeljev. V ceni je zajeti vse potrebne obiske

geomehanika, vključno z izdelavo končnega poročila.

kpl 1.00 300.00 € 300.00 €

SKUPAJ ZEMELJSKA DELA 3,226.88 €

3. Pred izvedbo izkopa je potrebno parcelo priprav iti za obdelavo: odstraniti manjše grmičevje in pokositi zelenico.

4. Obračun izkopanih, nasutih, zasutih in odpeljanih materialov se obračunava v raščenem stanju. Stalne koeficiente razrahljivosti je upoštevati v

E.M. posamezne postavke.

Splošna določila za zemeljska dela :

Vse količine so izračunane za celotno območje izkopa in nasipa v raščenem stanju razen, če ni v postavki drugače določeno. Pri postavkah

zemeljskih del je potrebno še zajeti:

1. Vsa utrjevanja dna izkopa, tampona, nasutij in zasipov je potrebno izvajati do predpisane zbitosti v skladu z načrtom gradbenih konstrukcij in

geotehničnim poročilom ali po navodilih projektanta. V ceno je vkalkulirati izdelavo poročila o opravljenih meritvah utrjene tamponske temeljne blazine,

v kolikor je to potrebno.

2. Pred izvedbo zasipa se je obvezno posvetovati s statikom ali nadzorom zaradi večplastne, mešane sestave zasipa in morebitne souporabe

izkopanega materiala.

A/3.0 BETONSKA DELA

Splošna določila za betonska dela :

6. Pred začetkom betonskih del morata biti opaţ in armatura popolnoma priprav ljena. Odprtine za instalacijske vode morajo biti nameščene na točno

predvidenih lokacijah, nameščena morajo biti vsa sidra, podometna inštalacija in ostali podometni elementi.

7. Pred pričetkom gradnje mora izvajalec izdelati Projekt betona v skladu z veljavno zakonodajo in ga predloţiti nadzoru in projektantu gradbenih

konstrukcij v pregled in potrditev! Pripadajoči stroški morajo biti ţe vkalkulirani v ceno posamezne E.M. vgrajenega betona. Betoni so v celoti izdelani

v skladu z SIST EN 206-1!

Pri izvajanju betonskih, armirano betonskih del je upoštevati vse pogoje, katere navaja in predpisuje Pravilnik o tehničnih normativ ih za beton in

armirani beton in Projekt betona, katerega izdela izvajalec. Armatura se izdeluje v skladu s PZI projektom gradbenih konstrukcij; pri čemer je

upoštevati vse pogoje in navodila za izdelavo iz vseh načrtov. Posebej pa je treba upoštevati sledeče:

1. Opaţi morajo biti čisti in v celoti priprav ljeni za betoniranje (močenje). Črpni beton se ne sme vgrajevati z v išine večje od 1m! Betonirati se lahko

začne šele po pregledu podlage, odrov, opaţev in armature. Vse vezi, stebri in preklade pod ploščami se betonirajo skupaj s ploščo! Beton se ročno

vgrajuje samo v predelne stene in v primerih kadar to dovoli nadzor.

2. Armatura ne sme rjaveti, pred montaţo jo je potrebno očistiti nečistoč, upoštevati je debelino zaščitne plasti betona, pritrjen mora biti tako, da ostane

med betoniranjem na svojem mestu.

3. Pred naročilom je upoštevati navedene eurokode in oznake betona; po končanem betoniranju je vgrajen beton potrebno zaščititi in negovati v skladu

s prav ili stroke.

4. Nadomestila za izvedbo elementov z naklonom do 5 % od vodoravnosti se posebej ne priznava. Za v idne konstrukcije se smatrajo vse tiste

konstrukcije, ki po končani izdelav i ostanejo neometane.

5. Dopustna odstopanja za pravokotnost, dimenzije in ravnost posameznih betonskih ali armiranobetonskih konstrukcij so določena po določilih DIN

18202.



A3.1 Kompletna izdelava, dobava in vgrajevanje betona

C12/15, v nearmirane konstrukcije, prereza od 0.04 do

0.08 m3/m2/m1, vključno z vsemi pomoţnimi deli in

transportom do mesta vgrajevanja:

m3 4.72 83.00 € 391.76 €

►podloţni beton d=5 cm

A3.2 Kompletna izdelava, dobava in vgrajevanje betona C25/30

(MB30), v armirane konstrukcije, prereza od 0.20 do 0.30

m3/m2/m1, vključno z vsemi pomoţnimi deli in transportom

do mesta vgrajevanja:

m3 15.57 95.00 € 1,479.15 €

►ab temeljna plošča d=20cm

A3.3 Vgrajevanje betona C25/30 preseka do 0,04 m3/m2-m1 za

armiranje vertikalne protipotresne vezi z YTONG PZB

(PTB) protipotresne zidne bloke

m3 1.75 103.00 € 180.25 €

►ab vertikalne vez

A3.4 Vgrajevanje betona C25/30 preseka do 0,04 3/m2-m1 za

armiranje horizontalne protipotresne vezi v YTONG "U"

elemente

m3 1.13 103.00 € 116.39 €

►nosilne preklade

A3.5 Vgrajevanje betona C25/30 preseka do 0,04 3/m2-m1 za

armiranje horizontalne in poševne protipotresne vezi v

YTONG "U" in "L"elemente

m3 3.20 100.00 € 320.00 €

► horizontalne in poševne vezi





m3 1.51 100.00 € 151.00 €

►ab stopnice

A3.8 Dobava, rezanje, krivljenje, vezanje in polaganje

armature ter polaganje armaturnih mreţ kompletno po

armaturnem načrtu, z vsemi pomoţnimi deli in prenosi,

do mesta vgraditve.

kg 2,316.00 1.05 € 2,431.80 €

Navedena količina je ocenjena po količinah vgrajenih

betonov (100 kg/m3). Točna količina bo podana v

armaturnih načrtih

SKUPAJ BETONSKA DELA 5,070.35 €

A/4.0 TESARSKA DELA - OPAŢ

Splošna določila za tesarska dela :


A4.1 Izdelava opaţa roba ab temeljne plošče, višine 20 cm,

skupaj s potrebnim opiranjem; opaţenje, razopaţenje,

čiščenje in zlaganjem po konačnih delih

m1 36.66 2.50 € 91.65 €

A4.3 Izdelava opaţa ab pravokotnih preklad s skoblanimi

deskami in opaţnimi elementi, višina podpiranja do 3,50

m, skupaj s potrebnim podpiranjem, opaţenje,

razopaţenje, čiščenje in zlaganje po končanih delih

m2 11.30 17.00 € 192.10 €

A4.5 Izdelava opaţa ab stopnic in podesta; opaţ rame, podesti,

čelnih in stranskih stranic, z vsemi deli z vertikalnimi in

horizontalnimi prenosi, opaţenje, razopaţenje, čiščenje in

zlaganje

m2 9.59 28.00 € 268.52 €

A4.6 Podprtje ravne etaţne in mansardne strešne plošče

YTONG

m2 148.86 4.20 € 625.21 €

SKUPAJ TESARSKA DELA 1,177.48 €

5. V vseh postavkah tesarskih del je v ceni za enoto mere opaţev obvezno zajeti potrebno opaţevanje, razopaţevanje, čiščenje in mazanje opaţev

ter zlaganje na primernih deponijah skupaj z vsemi transporti in pomoţnimi deli.

Pri izvajanju tesarskih del je upoštevati vsa priprav ljalna dela pri opaţih, razopaţevanje in zlaganje lesa in opaţev. Opaţi morajo biti pred uporabo

prav ilno negovani s premazi in odstranitev premazov upoštevana v posameznih cenah E.M. Tesnost in stabilnost opaţev mora biti brezpogojno

zagotov ljena. Opaţi za vidne betone morajo biti priprav ljeni tako, da so po razopaţenju betonske ploskve brez deformacij, gladke oziroma v strukturi

določeni s projektom in popolnoma zalite brez gnezd in iztekajočega betona. Hkrati je potrebno upoštevati tudi sledeče:

1. Varovalni odri, ki sluţijo varovanju ţiv ljenja, izvajalcev ter ostalih na gradbišču se za čas izvajanja ne obračunavajo posebej, ampak jih je

potrebno upoštevati v cenah za enoto posameznih postavk, v kolikor to ni v popisu posebej opisano in označeno.

2. Amortizacijsko stopnjo opaţev in odrov ne glede na dobo za ves čas gradnje na objektu oziroma posamezne faze pri gradnji tudi takrat, kadar je v

posamezni postavki amortizacija določena.

3. Stroške za morebitne statične presoje stabilnosti, sidranja in preizkuse opaţev, delovnih odrov, varovalnih ali pomičnih odrov je vkalkulirati v cene

po enoti posameznih postavk.

4. Opaţi morajo biti izdelani po merah iz projekta ali posameznih načrtov z vsemi potrebnimi podporami z vodoravno in diagonalno povezavo tako,

da so stabilni in vzdrţijo vse obteţbe; površine morajo biti čiste in ravne; Vidni opaţ se smatra v primeru ko konstrukcija po razopaţevanju ostane

neometana.


A3.1 Kompletna izdelava, dobava in vgrajevanje betona

C12/15, v nearmirane konstrukcije, prereza od 0.04 do

0.08 m3/m2/m1, vključno z vsemi pomoţnimi deli in

transportom do mesta vgrajevanja:

m3 4.72 83.00 € 391.76 €

►podloţni beton d=5 cm





m3 24.23 95.00 € 2,301.85 €

►ab temeljna plošča





m3 4.32 103.00 € 444.96 €

►ab vertikalne vez





m3 1.41 103.00 € 145.23 €

►ab preklade





m3 3.28 100.00 € 328.00 €

►ab horizontalne vezi





m3 1.51 100.00 € 151.00 €

►ab stopnice





m3 10.52 103.00 € 1,083.56 €

►ab etaţne plošče, deb. 15 cm

A3.8 Dobava, rezanje, krivljenje, vezanje in polaganje

armature ter polaganje armaturnih mreţ kompletno po

armaturnem načrtu, z vsemi pomoţnimi deli in prenosi,

do mesta vgraditve.

kg 4,979.89 1.05 € 5,228.88 €

Navedena količina je ocenjena po količinah vgrajenih

betonov (100 kg/m3). Točna količina bo podana v

armaturnih načrtih

SKUPAJ BETONSKA DELA 10,075.24 €

A/4.0 TESARSKA DELA - OPAŢ

Splošna določila za tesarska dela :


A4.1 Izdelava opaţa roba ab temeljne plošče, višine 30 cm,

skupaj s potrebnim opiranjem; opaţenje, razopaţenje,

čiščenje in zlaganjem po konačnih delih

m1 36.66 3.00 € 109.98 €

A4.2 Izdelava opaţa ab vertikalnih vezi, višine do 3,50 m,

skupaj s potrebnim opiranjem, opaţenje, razopaţenje,

čiščenje in zlaganje po končanih delih

m2 29.25 14.00 € 409.50 €

A4.3 Izdelava opaţa ab pravokotnih preklad s skoblanimi

deskami in opaţnimi elementi, višina podpiranja do 3,50

m, skupaj s potrebnim podpiranjem, opaţenje,

razopaţenje, čiščenje in zlaganje po končanih delih

m2 15.06 17.00 € 256.02 €

A4.4 Izdelava opaţa ab horizontalnih vezi, s skoblanimi

deskami in opaţnimi elementi, skupaj s potrebnim

podpiranjem, opaţenje, razopaţenje, čiščenje in zlaganje

po končanih delih

m2 23.54 17.00 € 400.18 €

A4.5 Izdelava opaţa ab stopnic in podesta; opaţ rame, podesti,

čelnih in stranskih stranic, z vsemi deli z vertikalnimi in


zlaganje

m2 9.59 28.00 € 268.52 €

A4.6 Izdelava opaţa ravne ab etaţne plošče nad pritličjem z

opaţnimi ploščami s podporami do višine 3,50 m, vključno

z opaţem roba plošče, z vsemi deli z vertikalnimi in


zlaganje

m2 66.71 21.00 € 1,400.91 €

A4.7 Izdelava enostranskega opaţa roba etaţne in strešne

plošče, vključno z odprtinami v plošči, višina plošče 15 cm,

s kosmatimi deskami, opaţenje, razopaţenje, čiščenje in

zlaganje po končanih delih

m1 39.86 4.00 € 159.44 €

SKUPAJ TESARSKA DELA 3,004.55 €

5. V vseh postavkah tesarskih del je v ceni za enoto mere opaţev obvezno zajeti potrebno opaţevanje, razopaţevanje, čiščenje in mazanje opaţev

ter zlaganje na primernih deponijah skupaj z vsemi transporti in pomoţnimi deli.

Pri izvajanju tesarskih del je upoštevati vsa priprav ljalna dela pri opaţih, razopaţevanje in zlaganje lesa in opaţev. Opaţi morajo biti pred uporabo

prav ilno negovani s premazi in odstranitev premazov upoštevana v posameznih cenah E.M. Tesnost in stabilnost opaţev mora biti brezpogojno

zagotov ljena. Opaţi za vidne betone morajo biti priprav ljeni tako, da so po razopaţenju betonske ploskve brez deformacij, gladke oziroma v strukturi

določeni s projektom in popolnoma zalite brez gnezd in iztekajočega betona. Hkrati je potrebno upoštevati tudi sledeče:

1. Varovalni odri, ki sluţijo varovanju ţiv ljenja, izvajalcev ter ostalih na gradbišču se za čas izvajanja ne obračunavajo posebej, ampak jih je

potrebno upoštevati v cenah za enoto posameznih postavk, v kolikor to ni v popisu posebej opisano in označeno.

2. Amortizacijsko stopnjo opaţev in odrov ne glede na dobo za ves čas gradnje na objektu oziroma posamezne faze pri gradnji tudi takrat, kadar je v

posamezni postavki amortizacija določena.

3. Stroške za morebitne statične presoje stabilnosti, sidranja in preizkuse opaţev, delovnih odrov, varovalnih ali pomičnih odrov je vkalkulirati v cene

po enoti posameznih postavk.

4. Opaţi morajo biti izdelani po merah iz projekta ali posameznih načrtov z vsemi potrebnimi podporami z vodoravno in diagonalno povezavo tako,

da so stabilni in vzdrţijo vse obteţbe; površine morajo biti čiste in ravne; Vidni opaţ se smatra v primeru ko konstrukcija po razopaţevanju ostane

neometana.


A/5.0 ZIDARSKA DELA

Splošna določila za zidarska dela :

Zidarska dela se morajo izvajati po določilih veljavnih tehničnih predpisov in normativov v soglasju z obveznimi standardi.

Vgrajeni materiali za ta dela morajo po kvaliteti ustrezati določilom veljavnih tehničnih predpisov in slstandardov.

Kvaliteta malt za zidarska dela mora ustrezati določilom veljavnih tehničnih predpisov in standardov.

Zidanje z opeko :

Splošni pogoji:

Zidanje mora biti čisto, s prav ilno vezavo opeke.Stiki morajo biti dobro zaliti z malto, vrste popolnoma vodoravne, malta pa ne sme

biti v debelejšem sloju kot 15 mm. Vse površine morajo biti popolnoma ravne in navpične, odvečna malta iz stikov se mora odst-

raniti, dokler je še sveţa; Kvaliteta opeke in malte mora ustrezati zahtevam splošnih določil in opisu standardov za zidarska del.

Izolacije :

Splošni pogoji :

- vse izolacije morajo ustrezati splošnim določilom veljavnih tehničnih predpisov, drugih normativov in obveznih standardov


A5.1 Izravanava površine podloţnega betona s cementno

rahlo podaljšano malto 1:3 skupaj z vsemi pomoţnimi,

pripravljalnimi in zaključnimi deli in odri ter vsemi

potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti:

priprava površine za nanos horizontalne hidroizolacije

m2 94.50 1.50 € 141.75 €

A5.3 Kompletna izvedba horizontalne hidroizolacije temeljnih

tal z vsemi pomoţnimi, pripravljalnimi in zaključnimi deli ter

vsemi potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti.

Dela izvesti po navodilih proizvajalca. H.I. v sestavi:

m2 94.50 10.00 € 945.00 €

► Nanos hladnega bitumenskega premaza (npr. IBITOL) na suho

in brezprašno površino AB konstrukcije, poraba 0,3 l/m2,

sušenje premaza 24 ur.

► Vgradnja hidroizolacije proti talni v lagi po celotni horizontalni

površini, bitumenski trakovi iz oksidiranega bitumna, v skladu s

SIST EN 13969 - TIP A in SIST 1031 (npr. IZOTEM V4 oz

IZOTEKT V4), delno-točkovno privarjen na podlago, izdelava 10

cm preklopov v prečni in 15 cm v vzdolţni smeri.

A5.4 Kompletna izvedba vertikalne hidroizolacije z vsemi

pomoţnimi, pripravljalnimi in zaključnimi deli ter vsemi

potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti. Dela

izvesti po navodilih proizvajalca. H.I. v sestavi:

m2 51.69 12.00 € 620.28 €




► Izdelava vertikalne hidroizolacije. Bitumenski trakovi iz

oksidiranega bitumna, v skladu s SIST EN 13969 - TIP A in

SIST 1031 (npr. IZOTEM V4 oz. IZOTEKT V4), popolno

privariti s podlago. Trak odmerimo na začetek preklopa v

horizontali (10 cm). Pričetek varjenja pa začnemo s spodnje

strani stene - od zgornjega konca kotne letve proti vrhu stene.

Izdelava 10 cm preklopov v prečni in 15 cm v vzdolţni smeri.

S končanjem vertikalne hidroizolacije dokončamo še spoj

hidroizolacije: stena-tla, preklop najmanj 10 cm (na EPS kotno

letev traku ne varimo).

A5.5 Nabava, dobava in vgradnja vodoodporne toplotne

izolacije ~ 10 cm (npr. TERMODUR toplotna izolacija in

mehanska zaščita vertikalne hidroizolacije , v skladu s

SIST EN 13163, evropska direktiva o gradbenih

proizvodih CPD 89/106/EEC). Pritrjevanje; poliuretansko

lepilo TERMIFIX (1 kartuša/5m2), bitumensko hladno

lepilo BITUFIX (1-2 kg/m2), vključno z dodatno zaščito s

čepaste folijo (Tefond) z vsemi pomoţnimi, pripravljalnimi

in zaključnimi deli ter vsemi potrebnimi horizontalnimi in

vertikalnimi transporti

m2 51.69 27.20 € 1,405.97 €

A5.6 Nabava, dobava in vgradnja KOTNE LETVE 5x5 cm za

blaţitev ostrega kota na področju prehoda hidroizolacije:

tla-stena (preprečevanje ostrega pregiba varilnega traku

in posledičnega trganja trakov zaradi zemeljskih

posedkov).

m1 73.32 2.00 € 146.64 €

A5.7 Nabava, dobava in toplotne izolacije XPS deb. 5 cm

(pred izvedbo temeljne plošče) na poloţeno toplotno

izolacije upoštevati polaganje parne zapore PE folija, z

vsemi pomoţnimi, pripravljalnimi in zaključnimi deli ter

vsemi potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti

m2 94.50 27.20 € 2,570.40 €

A5.8 Zidanje zunanjih nosilnih zidov v pritličju in mansardi z

YTONG TB termo bloki deb. 40 cm z YTONG tankoslojno

lepilno malto. Prvo vrsto polagati v podaljšano malto 1:2:8

m3 25.50 161.00 € 4,105.50 €

A5.9 Zidanje notranjih nosilnih zidov z YTONG ZB zidnimi bloki

deb. 30 cm z YTONG tankoslojno lepilno malto. Prvo vrsto

polagati v podaljšano malto 1:2:8

m3 2.80 161.00 € 450.80 €

A5.10 Zidanje notranjih nosilnih zidov z YTONG ZB zidnimi bloki

deb. 25 cm z YTONG tankoslojno lepilno malto. Prvo vrsto

polagati v podaljšano malto 1:2:8

m3 3.60 161.00 € 579.60 €

A5.11 Zidanje pregradnih nenosilnih zidov z YTONG ZP zidnimi

ploščami deb. 15 cm z YTONG tankoslojno lepilno malto

ter sidranje v nosilni zid z elastičnimi sidri (sidri iz

okroglega ţeleza fi 10mm) po vertikalnem in

horizontalnem stiku. Prvo vrsto polagati v podaljšano

malto 1:2:8

m2 50.00 24.00 € 1,200.00 €

A5.12 Montaţa YTONG nosilnih preklad višine 25 cm na zid

deb. 25 cm na pripravljeno leţišče in premazanim z

YTONG tankoslojno lepilno malto

m1 7.00 20.80 € 145.60 €

A5.13 Zidanje vertikalnih vezi z YTONG PTP (PZB)

protipotresnimi zidnimi bloki z YTONG tankoslojno lepilno

malto. Prvo vrsto polagati v podaljšano malto 1:2:8

m3 15.88 174.00 € 2,763.12 €

A5.14 Izdelava horizontalne vezi višine 25 cm z YTONG "L"

elementi na zid deb. 40 cm z YTONG tankoslojno lepilno

malto

m1 62.40 15.00 € 936.00 €

A5.15 Izdelava horizontalne in poševne vezi višine 25 cm z

YTONG "U" elementi na zid z YTONG tankoslojno lepilno

malto :

A5.15.1 širine 25 cm m1 10.80 10.00 € 108.00 €

A5.15.2 širine 30 cm m1 7.20 12.50 € 90.00 €

A5.15.3 širine 40 cm m1 19.80 15.40 € 304.92 €

A5.16 Kompletna izdelava polmontaţnega stropa v etaţi in

mansardi (nosilci in polnila)

m2 148.86 53.00 € 7,889.58 €

A5.17 Vzidava POC sider pri zidanju nenosilnih predelnih sten

YTONG plošč d=15cm

kos 40.00 3.00 € 120.00 €

A5.18 Notranji YTONG ometi zidov in stropov m2 245.16 11.00 € 2,696.76 €

A5.19 Kompletna izdelava zaključnega fasadnega sloja (npr.

sistem Jubizol), vključno z vsemi pomoţnimi deli in

materiali. V ceni upoštevati ojačitve vogalnih in špaletnih

robov, vgradnja dilatacijskih profilov, dodatno diagonalno

armiranje vogalov v fasadnih odprtinah

m2 148.74 12.00 € 1,784.88 €

Sestava zaključnega sloja:

►osnovni omet - spodnji in zgornji sloj

►armaturna mreţica

►osnovni premaz, npr. akril emulzija

►fasadna obdelava: finalni sloj 1.0cm na bazi

krem.moke, hidravličnega veziva in polimernih substanc,

vgrajen s fino zagladitvijo preko osnovnega nanosa.

Finalni sloj ni barvan v masi temveč površinsko s silikatno

barvo v odtenkih po izb.arhitekta (npr.: ROFIX ali

enakovredno)

SKUPAJ ZIDARSKA DELA 29,004.80 €

A/5.0 ZIDARSKA DELA

Splošna določila za zidarska dela :

Zidarska dela se morajo izvajati po določilih veljavnih tehničnih predpisov in normativov v soglasju z obveznimi standardi.

Vgrajeni materiali za ta dela morajo po kvaliteti ustrezati določilom veljavnih tehničnih predpisov in slstandardov.

Kvaliteta malt za zidarska dela mora ustrezati določilom veljavnih tehničnih predpisov in standardov.

Zidanje z opeko :

Splošni pogoji:

Zidanje mora biti čisto, s prav ilno vezavo opeke.Stiki morajo biti dobro zaliti z malto, vrste popolnoma vodoravne, malta pa ne sme

biti v debelejšem sloju kot 15 mm. Vse površine morajo biti popolnoma ravne in navpične, odvečna malta iz stikov se mora odst-

raniti, dokler je še sveţa; Kvaliteta opeke in malte mora ustrezati zahtevam splošnih določil in opisu standardov za zidarska del.

Izolacije :

Splošni pogoji :

- vse izolacije morajo ustrezati splošnim določilom veljavnih tehničnih predpisov, drugih normativov in obveznih standardov


A5.1 Izravanava površine podloţnega betona s cementno

rahlo podaljšano malto 1:3 skupaj z vsemi pomoţnimi,



priprava površine za nanos horizontalne hidroizolacije

m2 94.50 1.50 € 141.75 €

A5.2 Izravanava površine zidov po obodu objekta s

predhodno pripravo podlage, izdelava cementnega

redkega obrizga in finega ometa s cementno rahlo

podaljšano malto 1:3 skupaj z vsemi pomoţnimi,



priprava površine za nanos vertikalne hidroizolacije

m2 51.69 1.50 € 77.54 €

A5.3 Kompletna izvedba horizontalne hidroizolacije temeljnih

tal z vsemi pomoţnimi, pripravljalnimi in zaključnimi deli ter

vsemi potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti.

Dela izvesti po navodilih proizvajalca. H.I. v sestavi:

m2 94.50 10.00 € 945.00 €




► Vgradnja hidroizolacije proti talni v lagi po celotni horizontalni

površini, bitumenski trakovi iz oksidiranega bitumna, v skladu s

SIST EN 13969 - TIP A in SIST 1031 (npr. IZOTEM V4 oz

IZOTEKT V4), delno-točkovno privarjen na podlago, izdelava 10

cm preklopov v prečni in 15 cm v vzdolţni smeri.

A5.4 Kompletna izvedba vertikalne hidroizolacije z vsemi


potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti. Dela

izvesti po navodilih proizvajalca. H.I. v sestavi:

m2 51.69 12.00 € 620.28 €




► Izdelava vertikalne hidroizolacije. Bitumenski trakovi iz

oksidiranega bitumna, v skladu s SIST EN 13969 - TIP A in

SIST 1031 (npr. IZOTEM V4 oz. IZOTEKT V4), popolno

privariti s podlago. Trak odmerimo na začetek preklopa v

horizontali (10 cm). Pričetek varjenja pa začnemo s spodnje

strani stene - od zgornjega konca kotne letve proti vrhu stene.

Izdelava 10 cm preklopov v prečni in 15 cm v vzdolţni smeri.

S končanjem vertikalne hidroizolacije dokončamo še spoj

hidroizolacije: stena-tla, preklop najmanj 10 cm (na EPS kotno

letev traku ne varimo).

A5.5 Nabava, dobava in vgradnja vodoodporne toplotne

izolacije ~ 10 cm (npr. TERMODUR toplotna izolacija in

mehanska zaščita vertikalne hidroizolacije , v skladu s

SIST EN 13163, evropska direktiva o gradbenih

proizvodih CPD 89/106/EEC). Pritrjevanje; poliuretansko

lepilo TERMIFIX (1 kartuša/5m2), bitumensko hladno

lepilo BITUFIX (1-2 kg/m2), vključno z dodatno zaščito s

čepaste folijo (Tefond) z vsemi pomoţnimi, pripravljalnimi

in zaključnimi deli ter vsemi potrebnimi horizontalnimi in

vertikalnimi transporti

m2 51.69 27.20 € 1,405.97 €

A5.6 Nabava, dobava in vgradnja KOTNE LETVE 5x5 cm za

blaţitev ostrega kota na področju prehoda hidroizolacije:

tla-stena (preprečevanje ostrega pregiba varilnega traku

in posledičnega trganja trakov zaradi zemeljskih

posedkov).

m1 73.32 2.00 € 146.64 €

A5.7 Nabava, dobava in toplotne izolacije XPS deb. 5 cm

(pred izvedbo temeljne plošče) na poloţeno toplotno

izolacije upoštevati polaganje parne zapore PE folija, z

vsemi pomoţnimi, pripravljalnimi in zaključnimi deli ter

vsemi potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti

m2 94.50 27.20 € 2,570.40 €

A5.8 Zidanje opečnih nosilnih zidov debeline 30 cm iz

porozirane opeke toplotne prevodnosti 0,20 W/mK,

dimenzije 37,5x30x23,8 cm in lahke malte (LM). V ceno je

vključeno vso delo in material pomoţnih sredstev,

pomoţni material, zapolnjevanje fug, rezanje opeke za

zidarsko vez, končna obdelava vertikalnih špalet odprtine,

kakor tudi glajenje površin okenskih parapetov. Izvedba

natančno po navodilih proizvajalca. Vključno z V in H

transporti ter potrebnimi delovnimi odri

m3 30.97 133.00 € 4,119.01 €

A5.9 Zidanje predelnih opečnih zidov debeline 25 cm z opeko

dimenzije 37,5x25x23,8 cm (zidni element npr. Porotherm

25 S P+E) in lahke malte (LM). V ceno je vključeno vso

delo in material pomoţnih sredstev, pomoţni material,

zapolnjevanje fug, rezanje opeke za zidarsko vez, končna

obdelava vertikalnih špalet odprtine, kakor tudi glajenje

površin okenskih parapetov. Izvedba natančno po

navodilih proizvajalca. Vključno z V in H transporti ter

potrebnimi delovnimi odri

m3 5.17 135.00 € 697.95 €

A5.10 Zidanje predelnih opečnih zidov debeline 15cm z opeko

dimenzije 50x15x23,8cm (zidni element npr. Porotherm

15 P+E) in lahke malte (LM). V ceno je vključeno vso delo

in material pomoţnih sredstev, pomoţni material, rezanje

opeke za zidarsko vezivo, končna obdelava vertikalnih

špalet odprtine, kakor tudi glajenje površin okenskih

parapetov. Izvedba natančno po navodilih proizvajalca.

Vključno z V in H transporti ter potrebnimi delovnimi odri

m3 9.18 140.00 € 1,284.50 €

A5.11 Dobava in vgradnja prednapetih opečnih preklad

Porotherm dimenzije 15x8,5 cm, dolţine do 2,50 m. V

ceno je vključeno vso delo in material ter potrebna dela.

kos 5.00 26.00 € 130.00 €

A5.12 Kompletna izvedba grobega in finega ometa notranjih sten

v hiši; grobi omet se izvede s podaljšano cementno malto

1:3:9 s predhodnim obrizgom, fini apneni omet 1:3,

armirano z armaturno mreţico 145 g/m2, z vsemi

potrebnimi odri in transporti ter z vsemi potrebnimi

pomoţnimi deli. Omet sten višine do 3,00 m

m2 245.16 11.00 € 2,696.76 €

A5.13 Nabava, dobava in zidanje z vogalniki, z vsemi


potrebnimi horizontalnimi in vertikalnimi transporti

m1 69.11 12.00 € 829.32 €

A5.14 Kompletna izdelava termo izolativne fasade objekta-hiša

(npr. sistem Jubizol), vključno z vsemi pomoţnimi deli in

materiali. V ceni upoštevati ojačitve vogalnih in špaletnih

robov, vgradnja dilatacijskih profilov, dodatno diagonalno

armiranje vogalov v fasadnih odprtinah

m2 148.74 33.00 € 4,908.42 €

Sestava fasadne obloge:

►lepilo toplotnoizolacijske obloge

►toplotna izolacija: fasadni sistem DEMIT Original

Graphite (λ=0,032 W/mK, U stene=0,205 W/m2K )

Grafitna stiroporna izolacija z veliko paroprepustnostjo µ=

6, v sistemu enakovredna mineralni volni, 12.0cm

►dvodelna plastična razcepna sidra

►osnovni omet - spodnji in zgornji sloj

►armaturna mreţica

►osnovni premaz, npr. akril emulzija

►fasadna obdelava: finalni sloj 1.0cm na bazi

krem.moke, hidravličnega veziva in polimernih substanc,

vgrajen s fino zagladitvijo preko osnovnega nanosa.

Finalni sloj ni barvan v masi temveč površinsko s silikatno

barvo v odtenkih po izb.arhitekta (npr.: ROFIX ali

enakovredno)

SKUPAJ ZIDARSKA DELA 14,835.79 €


B./ OBRTNIŠKA DELA

B/1.0 KROVSKA DELA

Splošna določila za krovska dela :


B1.1 Dobava in vgradnja konstrukcijskega lesa za lomljeno

dvokapno streho. Osrednji del sestavljen kot palično

ostrešje.

- poraba lesa do 0,05 m3/m2

m2 77.87 20.00 € 1,557.40 €

B1.2 Dobava in montaţa lesenega kosmatega opaţa debeline

24 mm na špirovce ostrešja. Opaţ zaščiten proti insektom.

m2 101.74 6.00 € 610.44 €

B1.3 Dobava in polaganje rezervne kritine - visokodifuzijske

folije z lepljenimi stiki (Sd = 0,02m TONDACH TUNING

FOL-K). Polaganje na opaţ. Folijo poloţiti v skladu z

navodili proizvajalca, komplet zvsemi pomoţnimi deli in

prenosi.

m2 101.74 3.50 € 356.09 €

B1.4 Dobava in montaţa letev vzdolţno na špirovce za

izvedbo zračnega sloja. Minimalna višina letev - zračnega

sloja je 5 cm. Letvanje z letvami - morali 5/8cm. Komplet z

vsemi pomoţnimi deli in prenosi.

m2 101.74 4.50 € 457.83 €

B1.5 Dobava in montaţa letev strešne konstrukcije za

pokrivanje z opečno strešno kritino (TONDACH tip

strešnika FIGARO deluxe). Letvanje z letvami 4/5 cm na

razmaku 33-35 cm. Letvanje izvesti v skladu z navodili

proizvajalca, komplet z vsemi pomoţnimi deli in prenosi.

m2 101.74 4.00 € 406.96 €

B1.6 Dobava in montaţa veternih desk širine max 20 cm. m1 18.84 2.50 € 47.10 €

B1.7 Dobava in pokrivanje strešine z opečno strešno kritino

(TONDACH tip strešnika FIGARO deluxe). Strešnik pokriti

v skladu z navodili proizvajalca, s porabo strešnikov cca

13,5 kosa/m2. Komplet z vsemi pomoţnimi deli in

prenosi.Barva kritine po izbiri projektanta.

m2 101.74 23.50 € 2,390.89 €

B1.8 Dobava in montaţa opečnih zračnikov model (FIGARO

deluxe) za zračenje strehe. Zračniki se montirajo med dve

kontra-vzdolţnimi letvi, špirovca ali po navodilih

proizvajalca kritine. Zračniki v enaki barvi kot je kritina.

kom 30.00 6.50 € 195.00 €

B1.9 Dobava in montaţa ALU varovalna mreţica 100 mm (rola

5 m) tipske varovalne mreţice za ptiče. Mreţica širine 100

mm se montira po celotni dolţini kapne linije in onemogoča

vstop ptičem, mrčesu ipd. v zračni sloj za zračenje opeke.

m1 21.60 3.50 € 75.60 €

B1.10 Dobava in pokrivanje slemen in grebenov z opečnimi

slemenjaki ( Slemenjak GLADKI 17 cm). Pokrivanje se

izvaja suhomontaţno z uporabo tipskih aeroslemenskih in

aerogrebenskih elementov, ki omogočajo zadostno

zračenje strehe. Slemenjaki se pritrjujejo na slemensko ali

grebensko letev s sponko za pritrditev slemenjaka. V

postavki je zajeti tudi dobavo in montaţo tipskih začetnih

grebenskih slemenjakov, grebenskih razdelilnih

slemenjakov-trikrakih kap, ki se montirajo na stikih

grebenov in slemen, zaključnih opečnih ploščic za

slemenjake, aeroslemenskih elementov ter slemenskih

letev za nosilni podstavek slemenjakov. Vse v enaki barvi

kot je opečna kritina.

a) pokrivanje slemen in grebenov m1 10.80 35.00 € 378.00 €

b) zaključne ploščice kos 15.00 37.00 € 555.00 €

B1.11 Dobava in montaţa zaključnega strešnika - KRAJNIK.

Element sestavljen iz dveh delov ZAKLJUČNA

PLOŠČICA + KRAJNIK. Obvezno vijačenje elementa.

Barva enako kot izbrana barva kritine.

m1 18.84 25.00 € 471.00 €

B1.12 Dobava in montaţa snegolovov Snegolovi se montirajo

po strešini po navodilih proizvajalca z porabo 2,5

snegolovov/m2 ,ter na vsak strešnik v drugi vrsti strešne

kritine. Snegolovi so v enaki barvi kot opečna kritina.

kom 252.00 0.54 € 136.08 €

7,637.39 €SKUPAJ KROVSKA DELA

Pri izvajanju krovskih del je upoštevati vsa priprav ljalna dela, pomoţna dela zaključna dela. Hkrati je potrebno tudi upoštevati:

1. Vse lesene konstrukcije morajo biti izvršene strokovno prav ilno, po obstoječih tehničnih predpisih.

2. Vse vgrajene lesene konstrukcije morajo biti površinsko obdelane in zaščitene pred gnitjem, delovanjem v lage in mrčesom.

3. V ceni vseh postavk je zajeti vsa dela, ves osnovni, pritrdilni in tesnilni material, vse prenose, finalno obdelavo, z robnimi zaključki in po navodilih

proizvajalca materiala vse za gotovo vgrajene elemente. Vse mere je preveriti na licu mesta.

4. V ceni vseh postavk je zajeti vse potrebne delovne odre.

5. Izvedba detajlov po projektni dokumentaciji in priporočilih proizvajalcev.

B/2.0 KLEPARSKA DELA

Splošna določila za kleparska dela:


B2.1 Kompletna izdelava, dobava in montaţa visečih ţlebov

polkroţne oblike r.š. 33 cm z vsemi preddeli, pritrjevanjem

kljuk in ostalimi pomoţnimi deli.

Pločevina: ALU barvana

m1 21.60 16.00 € 345.60 €

Pri izvajanju kleparskih del je upoštevati vsa priprav ljalna dela, pomoţna dela zaključna dela. Hkrati je potrebno tudi upoštevati:

1. Varovalni odri, ki sluţijo varovanju ţiv ljenja, izvajalcev ter ostalih na gradbišču in niso posebej navedena v tem popisu (glej tesraska dela - opaţi

in odri) se za čas izvajanja ne obračunavajo posebej, ampak jih je potrebno upoštevati v cenah za enoto posameznih postavk, v kolikor to ni v

popisu posebej opisano in označeno.

2. Krovci in kleparji na strehi morajo biti zavarovani v skladu z predpisi in zakonom o Varstvu pri delu (vsa varovala, ki sluţijo za uporabo osebne

zaščitne opreme v skladu z SIST EN 354, SIST EN 355, SIST EN 360, SIST EN 362 in Zakonom o varstvu in zdrav ju pri delu.).

3. Obloţene površine morajo biti vertikalno in horizontalno ravne s finalno obdelanimi robovi na stikih sten in na vogalih.

4. Vse detajle vgrajenih elementov in detajle izvedbe pisno potrdi arhitekt!

B./ OBRTNIŠKA DELA

B/1.0 KROVSKA DELA

Splošna določila za krovska dela :


B1.1 Dobava in vgradnja konstrukcijskega lesa za lomljeno

dvokapno streho. Osrednji del sestavljen kot palično

ostrešje.

- poraba lesa do 0,06 m3/m2

m2 77.87 26.00 € 2,024.62 €

B1.2 Dobava in montaţa lesenega kosmatega opaţa debeline

24 mm na špirovce ostrešja. Opaţ zaščiten proti insektom.

m2 101.74 6.00 € 610.44 €

B1.3 Dobava in polaganje rezervne kritine - visokodifuzijske

folije z lepljenimi stiki (Sd = 0,02m TONDACH TUNING

FOL-K). Polaganje na opaţ. Folijo poloţiti v skladu z

navodili proizvajalca, komplet zvsemi pomoţnimi deli in

prenosi.

m2 101.74 3.50 € 356.09 €

B1.4 Dobava in montaţa letev vzdolţno na špirovce za

izvedbo zračnega sloja. Minimalna višina letev - zračnega

sloja je 5 cm. Letvanje z letvami - morali 5/8cm. Komplet z

vsemi pomoţnimi deli in prenosi.

m2 101.74 4.50 € 457.83 €

B1.5 Dobava in montaţa letev strešne konstrukcije za

pokrivanje z opečno strešno kritino (TONDACH tip

strešnika FIGARO deluxe). Letvanje z letvami 4/5 cm na

razmaku 33-35 cm. Letvanje izvesti v skladu z navodili

proizvajalca, komplet z vsemi pomoţnimi deli in prenosi.

m2 101.74 4.00 € 406.96 €

B1.6 Dobava in montaţa veternih desk širine max 20 cm. m1 18.84 2.50 € 47.10 €

B1.7 Dobava in pokrivanje strešine z opečno strešno kritino

(TONDACH tip strešnika FIGARO deluxe). Strešnik pokriti

v skladu z navodili proizvajalca, s porabo strešnikov cca

13,5 kosa/m2. Komplet z vsemi pomoţnimi deli in

prenosi.Barva kritine po izbiri projektanta.

m2 101.74 23.50 € 2,390.89 €

B1.8 Dobava in montaţa opečnih zračnikov model (FIGARO

deluxe) za zračenje strehe. Zračniki se montirajo med dve

kontra-vzdolţnimi letvi, špirovca ali po navodilih

proizvajalca kritine. Zračniki v enaki barvi kot je kritina.

kom 30.00 6.50 € 195.00 €

B1.9 Dobava in montaţa ALU varovalna mreţica 100 mm (rola

5 m) tipske varovalne mreţice za ptiče. Mreţica širine 100

mm se montira po celotni dolţini kapne linije in onemogoča

vstop ptičem, mrčesu ipd. v zračni sloj za zračenje opeke.

m1 21.60 3.50 € 75.60 €

B1.10 Dobava in pokrivanje slemen in grebenov z opečnimi

slemenjaki ( Slemenjak GLADKI 17 cm). Pokrivanje se

izvaja suhomontaţno z uporabo tipskih aeroslemenskih in

aerogrebenskih elementov, ki omogočajo zadostno

zračenje strehe. Slemenjaki se pritrjujejo na slemensko ali

grebensko letev s sponko za pritrditev slemenjaka. V

postavki je zajeti tudi dobavo in montaţo tipskih začetnih

grebenskih slemenjakov, grebenskih razdelilnih

slemenjakov-trikrakih kap, ki se montirajo na stikih

grebenov in slemen, zaključnih opečnih ploščic za

slemenjake, aeroslemenskih elementov ter slemenskih

letev za nosilni podstavek slemenjakov. Vse v enaki barvi

kot je opečna kritina.

a) pokrivanje slemen in grebenov m1 10.80 35.00 € 378.00 €

b) zaključne ploščice kos 15.00 37.00 € 555.00 €

B1.11 Dobava in montaţa zaključnega strešnika - KRAJNIK.

Element sestavljen iz dveh delov ZAKLJUČNA

PLOŠČICA + KRAJNIK. Obvezno vijačenje elementa.

Barva enako kot izbrana barva kritine.

m1 18.84 25.00 € 471.00 €

B1.12 Dobava in montaţa snegolovov Snegolovi se montirajo

po strešini po navodilih proizvajalca z porabo 2,5

snegolovov/m2 ,ter na vsak strešnik v drugi vrsti strešne

kritine. Snegolovi so v enaki barvi kot opečna kritina.

kom 252.00 0.54 € 136.08 €

8,104.61 €SKUPAJ KROVSKA DELA

Pri izvajanju krovskih del je upoštevati vsa priprav ljalna dela, pomoţna dela zaključna dela. Hkrati je potrebno tudi upoštevati:

1. Vse lesene konstrukcije morajo biti izvršene strokovno prav ilno, po obstoječih tehničnih predpisih.

2. Vse vgrajene lesene konstrukcije morajo biti površinsko obdelane in zaščitene pred gnitjem, delovanjem v lage in mrčesom.

3. V ceni vseh postavk je zajeti vsa dela, ves osnovni, pritrdilni in tesnilni material, vse prenose, finalno obdelavo, z robnimi zaključki in po navodilih

proizvajalca materiala vse za gotovo vgrajene elemente. Vse mere je preveriti na licu mesta.

4. V ceni vseh postavk je zajeti vse potrebne delovne odre.

5. Izvedba detajlov po projektni dokumentaciji in priporočilih proizvajalcev.

B/2.0 KLEPARSKA DELA

Splošna določila za kleparska dela:


B2.1 Kompletna izdelava, dobava in montaţa visečih ţlebov

polkroţne oblike r.š. 33 cm z vsemi preddeli, pritrjevanjem

kljuk in ostalimi pomoţnimi deli.


m1 21.60 16.00 € 345.60 €

Pri izvajanju kleparskih del je upoštevati vsa priprav ljalna dela, pomoţna dela zaključna dela. Hkrati je potrebno tudi upoštevati:

1. Varovalni odri, ki sluţijo varovanju ţiv ljenja, izvajalcev ter ostalih na gradbišču in niso posebej navedena v tem popisu (glej tesraska dela - opaţi

in odri) se za čas izvajanja ne obračunavajo posebej, ampak jih je potrebno upoštevati v cenah za enoto posameznih postavk, v kolikor to ni v

popisu posebej opisano in označeno.

2. Krovci in kleparji na strehi morajo biti zavarovani v skladu z predpisi in zakonom o Varstvu pri delu (vsa varovala, ki sluţijo za uporabo osebne

zaščitne opreme v skladu z SIST EN 354, SIST EN 355, SIST EN 360, SIST EN 362 in Zakonom o varstvu in zdrav ju pri delu.).

3. Obloţene površine morajo biti vertikalno in horizontalno ravne s finalno obdelanimi robovi na stikih sten in na vogalih.

4. Vse detajle vgrajenih elementov in detajle izvedbe pisno potrdi arhitekt!


B2.2 Kompletna izdelava, dobava in montaţa vertikalnih

odtočnih okrogle oblike premera 10cm z vsemi preddeli,

objemkami, pritrjevanjem kljuk in ostalimi pomoţnimi deli.


m1 7.40 18.00 € 133.20 €

B2.3 Dobava in montaţa kotličkov.

Pločevina: AL-barvana

kom 2.00 20.00 € 40.00 €

B2.4 Kompletna izdelava, dobava in montaţa odkapne

pločevine v kapni liniji (pod sekundarno kritino). Odkapna

pločevina r.š. 25 cm.

Izvedba pločevine po detajlu projektanta.


m1 21.60 12.00 € 259.20 €

B2.5 Kompletna izdelava, dobava in montaţa pločevine za

usmerjanje vode v ţleb. Pločevina r.š. 30cm v kapni liniji

se montira pod kritino.


m1 21.60 16.00 € 345.60 €

SKUPAJ KLEPARSKA DELA 1,123.60 €

B2.2 Kompletna izdelava, dobava in montaţa vertikalnih

odtočnih okrogle oblike premera 10cm z vsemi preddeli,

objemkami, pritrjevanjem kljuk in ostalimi pomoţnimi deli.


m1 7.40 18.00 € 133.20 €

B2.3 Dobava in montaţa kotličkov.

Pločevina: AL-barvana

kom 2.00 20.00 € 40.00 €

B2.4 Kompletna izdelava, dobava in montaţa odkapne

pločevine v kapni liniji (pod sekundarno kritino). Odkapna

pločevina r.š. 25 cm.

Izvedba pločevine po detajlu projektanta.


m1 21.60 12.00 € 259.20 €

B2.5 Kompletna izdelava, dobava in montaţa pločevine za

usmerjanje vode v ţleb. Pločevina r.š. 30cm v kapni liniji

se montira pod kritino.


m1 21.60 16.00 € 345.60 €

SKUPAJ KLEPARSKA DELA 1,123.60 €


8.5 Seznam slik

Slika 2.1: Masivna gradnja (Ytong hiša 2016) .................................................................. 10

Slika 2.2: Montažna panelna gradnja (Montažna gradnja in skoraj nič energijske stavbe

2016) ........................................................................................................................ 12

Slika 2.3: Montažna skeletna lesena gradnja (Montažna gradnja Zimic 2016) ................. 12

Slika 2.4: Prefabriciran objekt (12 domov narejenih iz kontejnerjev 2016) ....................... 13

Slika 3.1: Osnovne surovine (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ..................... 15

Slika 3.2: Zunanji silos za cement in apno ter skladišče za aluminijev prah (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016) ........................................................................ 16

Slika 3.3: Osnovna surovina kremenčev pesek (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016) ........................................................................................................................ 16

Slika 3.4: Priprava peščenega mulja (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ........ 17

Slika 3.5: Mešalec za porobetonsko maso in (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

................................................................................................................................. 18

Slika 3.6: Livnica s toplotnimi komorami (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) .. 20

Slika 3.7: Rezalni stroj vzdolžni rez in rezalni stroj prečni rez (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 22

Slika 3.8: Zadrževalne komore (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).................. 22

Slika 3.9: Avtoklav (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) .................................... 23

Slika 3.10: Avtoklavno dvigalo in ločilne klešče (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016) ........................................................................................................................ 24

Slika 3.11: Pakiranje Ytong (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ...................... 24

Slika 3.12: Nakladanje kamionov in prevoz porobeton izdelkov na gradbišče (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016) ........................................................................ 25

Slika 3.13: Poroznost porobetona (levo) in opeke (desno) (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 28


Slika 3.14: Primerjava toplotne prevodnosti (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

................................................................................................................................. 29

Slika 3.15: Požarna odpornost (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).................. 32

Slika 3.16: Primerjava vrednosti zvočne zaščite (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016) ........................................................................................................................ 35

Slika 3.17: Prednosti porobetona pri potresu (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

................................................................................................................................. 38

Slika 3.18: Ytong plošče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ........................... 39

Slika 3.19: Ytong zidne plošče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) .................. 40

Slika 3.20: Ytong zidni bloki (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ..................... 41

Slika 3.21: Ytong U opažni elementi (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ......... 42

Slika 3.22: Ytong U opažni elementi (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ......... 43

Slika 3.23: Ytong malte (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ............................. 44

Slika 3.24: Ytong prednamaz UNI (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ............ 45

Slika 3.25: Ytong notranji tankoslojni omet (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

................................................................................................................................. 45

Slika 3.26: Ytong glet (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ............................... 46

Slika 3.27: Ytong stropne in strešne plošče (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

................................................................................................................................. 47

Slika 3.28: Ytong strop (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ............................. 47

Slika 3.29: Ytong gredice (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) .......................... 48

Slika 4.1: Merila trajnosti (Smernica za trajnostno gradnjo 2013) ................................... 53

Slika 4.2: Možnost vplivanja na lastnosti zgradbe med načrtovanjem (Smernica za

trajnostno gradnjo 2013) .......................................................................................... 56

Slika 4.3: Življenjski ciklus stavbe (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016) ................... 58

Slika 4.4: Energijski parametri tipičnih gradbenih materialov – uporabljena primarna

energija (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016) ................................................... 60


Slika 4.5: Okoljski parametri tipičnih gradbenih materialov – potencial globalnega

segrevanja (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016) ............................................... 60

Slika 4.6: Okoljski parametri tipičnih gradbenih materialov – potencial zakisljevanja

okolja (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016) ...................................................... 61

Slika 4.7: Kazalnik rabe primarne energije PEC n.r. za masivne zunanje stene (Praznik, M

& Zbašnik Senegačnik 2016) .................................................................................... 63

Slika 4.8: Kazalnik vplivov na potencialno globalno segrevanje GWP100 za masivne

zunanje stene (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016) ........................................... 63

Slika 4.9: Kazalnik vplivov na potencialno zakisljevanja okolja AP za masivne zunanje

stene (Praznik, M & Zbašnik Senegačnik 2016) ........................................................ 64

Slika 4.10: Kombinirani okoljski indikator OI3 za masivne zunanje stene (Praznik, M &

Zbašnik Senegačnik 2016) ........................................................................................ 64

Slika 5.1: Vizualizacija vzorčne stanovanjske stavbe ........................................................ 67

Slika 5.2: Vizualizacija vzorčne stanovanjske stavbe ........................................................ 68

Slika 5.3: Tloris pritličja vzorčne stanovanjske stavbe...................................................... 68

Slika 5.4: Tloris mansarde vzorčne stanovanjske stavbe ................................................... 69

Slika 5.5: Prečni prerez vzorčne stanovanjske stavbe ....................................................... 69

8.6 Seznam preglednic

Preglednica 3.1: Osnovne surovine (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ........... 15

Preglednica 3.2: Dopustne tlačne napetosti za zidove (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 26

Preglednica 3.3: Maksimalna dovoljena vrednost za površine zidu nad terenom (Ytong –

modernizacija in novogradnja 2016) ......................................................................... 26

Preglednica 3.4: Pregradni zid (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) .................. 27

Preglednica 3.5: Poroznost porobetona (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ..... 27


Preglednica 3.6: Kapilarno vpijanje vode v odvisnosti časa (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 28

Preglednica 3.7: Primerjava poroznosti porobetona in opeke (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 28

Preglednica 3.8: Difuzija Porobetona (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ........ 30

Preglednica 3.9: Toplotna zaščita zidov iz porobetona (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 30

Preglednica 3.10: Toplotna prehodnost zidov iz Ytong blokov, opečnih zidakov in betona z

dodatno toplotno izolacijo Multipor (λ = 0,043 W/mK) (Multipor mineralne

toplotnoizolacijske plošče 2016). .............................................................................. 31

Preglednica 3.11: Poţarna odpornost zidov (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016).

................................................................................................................................. 33

Preglednica 3.12: Poţarna odpornost stropnih in strešnih plošč (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 34

Preglednica 3.13: Zvočna izolativnost - zunanji zid (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 36

Preglednica 3.14: Zvočna izolativnost – notranji enoslojni zid (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 36

Preglednica 3.15: Zvočna izolativnost – notranji dvoslojni zid (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 37

Preglednica 3.16: Lastnosti Ytong plošč (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) .. 40

Preglednica 3.17: Lastnosti Ytong zidnih plošč (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016) ........................................................................................................................ 41

Preglednica 3.18: Lastnosti Ytong zidnih blokov (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016) ........................................................................................................................ 42

Preglednica 3.19: Karakteristike Ytong U opaţnih elementov (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 42


Preglednica 3.20: Karakteristike Ytong L opaţnih elementov (Ytong – modernizacija in

novogradnja 2016) ................................................................................................... 43

Preglednica 3.21: Karakteristike Ytong malt (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016)

................................................................................................................................. 44

Preglednica 3.22: Strešne in stropne plošče Ytong (Ytong – modernizacija in novogradnja

2016) ........................................................................................................................ 47

Preglednica 3.23: Ytong strop (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ................... 49

Preglednica 3.24: Primerjalna preglednica Multipor-ja z ostalimi toplotnoizolacijskimi

materiali (Ytong – modernizacija in novogradnja 2016) ........................................... 51


8.7 Naslov študenta

Vili Ofentavšek

Šmiklavţ pri Škofji vasi 16 a

3202 Ljubečna

Tel.: 00386 31 800 840

e-pošta: [email protected]

8.8 Kratek ţivljenjepis

Rojen: 08.02.1983, Celje

Šolanje: 1990 – 1994: Podruţnična osnovna šola Ljubečna

1994 – 1998: Osnovna šola Vojnik

1998 – 2002: Srednja poklicna in tehnična gradbena šola Celje

2002 – 2016: Fakulteta za gradbeništvo, prometni inţenirstvo in arhitekturo,

univerza v Mariboru – smer gradbeništvo VS

Zaposlitev: 2009 – danes: samostojni podjetnik (projektant visokih in nizkih gradenj)

Documents

PREDNOST UPORABE POROBETONA V · 2017-11-28 · Prednost uporabe porobetona v gradbeništvu II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Milanu Kuhti za pomoč in vodenje pri opravljanju