PREDLOG EVA 2012-2030-0052

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA 1.1. Izvršba na nepremi čnine V zvezi z medijsko odmevnim postopkom izvršbe v zadevi Vaskrsić je Vlada Republike Slovenije naložila Ministrstvu za pravosodje in javno upravo (v nadaljevanju: MPJU), da celovito prouči določbe predpisov glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev, s ciljem preprečiti nesorazmerne posege v ustavno zajamčeno pravico do zasebne lastnine, in glede na ugotovitve v roku 30 dni pripravi morebitne spremembe ali dopolnitve ustreznih predpisov (Sklep Vlade Republike Slovenije št. 06000-1/2012/4 z dne 15. 3. 2012). Po seznanitvi z Analizo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev je Vlada Republike Slovenije MPJU naložila, da po prejemu predlogov oziroma na podlagi usklajevanja z zainteresiranimi javnostmi pristopi k pripravi sprememb Zakona o izvršbi in zavarovanju z namenom povečanja učinkovitosti izvršilnega postopka zaradi zmanjšanja plačilne nediscipline, hkrati pa za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, predlaga dodatne ukrepe zaradi varstva dolžnika (Sklep Vlade Republike Slovenije št. 00700-11/2012/3 z dne 10. 5. 2012). Analiza dolo čb Zakona o izvršbi in zavarovanju glede neomejenost i upnika pri izbiri izvršilnih sredstev Fizične in pravne osebe samostojno in svobodno vstopajo v razmerja, iz katerih za njih izhajajo pravice in obveznosti. V primeru neizpolnitve obveznosti sodišče zagotavlja sodno varstvo civilnih pravic v pravdnem postopku, vendar pa se z izdajo sodne odločbe sodno varstvo še ne izčrpa. Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar mu je naloženo s sodno odločbo, jo je treba prisilno izvršiti. Ker je samopomoč prepovedana, mora upnik zahtevati poseg države oziroma njenih organov. Namen civilnega izvršilnega postopka je, da sodišče s pomočjo prisilnih sredstev vzpostavi med dolžnikom in upnikom takšno zunanje stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali drugega izvršilnega naslova. Izvršilni postopek ni preslikava pravdnega postopka, v katerem morata biti stranki v izhodišču v enakopravnem položaju, saj v izvršilnem postopku na eni strani nastopa upnik, ki

2

razpolaga s pravnomočno in izvršljivo odločbo, na drugi pa dolžnik, ki mu izvršilni naslov

nalaga spolnitev določene obveznosti1.

Namen sodnega varstva je praviloma dokončno dosežen šele z uresničitvijo določene pravice (oziroma pravnega razmerja) in ne le z odločitvijo o njenem obstoju. Zato morajo biti stranki, ki ji je bila v sporu s pravnomočno odločbo priznana neka pravica, dana možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Prisilni uveljavitvi pravnomočne sodne odločbe je namenjen izvršilni postopek, v katerem lahko upnik, če dolžnik sam ne izpolni svoje

obveznosti, doseže njeno izvršitev2. Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno

zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne sodbe. Učinkovit izvršilni

postopek je torej neločljiv element pravice do sodnega varstva3.

Sodni postopek izvršbe je urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju4 iz leta 1998, ki je bil že

večkrat spremenjen in dopolnjen, nazadnje leta 20115.

V skladu z načelom dispozitivnosti se postopek začne, vodi in konča po volji strank, sodišče pa je vezano na postavljene zahtevke. V izvršilnem postopku je načelo dispozitivnosti posebej poudarjeno, saj se načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij odraža tudi v procesnem pravu. Postopek izvršbe se praviloma uvede na predlog upnika (2. člen ZIZ). Ko je postopek uveden, se vodi dalje po uradni dolžnosti. Upnik se lahko tudi odloči, da izvršilnega postopka za izterjavo svoje terjatve ne bo predlagal, kljub temu, da so za to izpolnjeni vsi pogoji. Predmet izvršbe za poplačilo upnikove denarne terjatve je praviloma vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oz. materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma ni izvršba na njej z zakonom omejena (32. člen). ZIZ zagotavlja varstvo dolžnika, njegove osnovne socialne eksistence ter eksistence oseb, ki jih preživlja. Gre zlasti za izvzetje določenih predmetov in prejemkov iz izvršbe ter za omejitve izvršbe na določene prejemke (npr. 79. člen, 177. člen, 101. člen, 102. člen in drugi). Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki jih upnik navede v predlogu za izvršbo (34. člen). Sodišče je na upnikov predlog vezano. Sodišče lahko na predlog dolžnika določi za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Tak predlog pa lahko dolžnik poda šele potem, ko mu je vročen sklep o izvršbi. Upnik lahko že v predlogu za izvršbo navede več sredstev izvršbe in se s tem izogne poznejšemu dopolnjevanju predloga, če se posamezno sredstvo pokaže za neuspešno (začetna objektivna kumulacija), lahko pa do konca izvršilnega postopka predlaga izvršbo z

1 Betetto, Nina: Sapienti sat, Pravna praksa št. 11/2012, Uvodnik. 2 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-181/99 z dne 17.1.2000. 3 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004. 4 Ur. l. RS, št. 3/07-UPB4, 93/07, 37/08-ZST-1 in 45/08-ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11 in 14/12; v nadaljevanju: ZIZ.

5 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 26/11).

3

dodatnimi izvršilnimi sredstvi (naknadna objektivna kumulacija) ali pa z drugimi sredstvi in predmeti namesto predlaganih, v tem primeru mora prej predlagana sredstva umakniti (34. člen). Kadar je predlaganih več izvršilnih sredstev, izvršba teče hkrati z vsemi dovoljenimi sredstvi do poplačila. Upnik, ki je poplačan z enim od dovoljenih predmetov ali sredstev izvršbe, mora takoj obvestiti sodišče, po potrebi tudi izvršitelja, da je izvršba končana. Če se zaradi upnikove opustitve izvršba nadaljuje, mora povrniti nastale stroške (38. člen), dolžnik pa ima

možnost nasprotne izvršbe (67. člen)6. Sodišče lahko na dolžnikov predlog omeji dovoljeno

izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete (34. člen). V skladu z načelom sorazmernosti na premoženje dolžnika ni mogoče posegati v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno. 3. člen ZIZ določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje. Določba 3. člena ZIZ je eno temeljnih načel postopka, ki se konkretizira skozi posamezne zakonske določbe. Nepremičnina se na primer v izvršbi v skladu z načelom sorazmernosti ne sme prodati pod polovico vrednosti (188. člen). Do uveljavitve novele ZIZ-A leta 2002 je imelo sodišče možnost, da tudi samo po uradni dolžnosti omeji izvršbo le na nekatere predmete, če zadoščajo za uveljavitev terjatve. Določba 34. člena je bila ob večjem poudarku dispozitivnosti izvršilnega postopka z novelo ZIZ-A spremenjena tako, da posegi sodišča po uradni dolžnosti niso več predvideni. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v poročilu o službenem nadzoru v zadevi Vaskrsić poudarilo, da bi razlaga, po kateri bi bilo treba že odrejeno prodajo nepremičnine preklicati zgolj zaradi abstraktne možnosti poplačila iz drugih sredstev in predmetov izvršbe, predstavljala preširoko razlago 3. člena ZIZ in možno podaljševanje izvršilnega postopka. V zvezi z vprašanjem razmerja med upnikom in dolžnikom v izvršilnem postopku je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da v izvršilnem pravu, drugače kot npr. v materialnem civilnem pravu, ne gre za to, da bi moral zakon pri vsebinski ureditvi tega pravnega področja zagotoviti ravnovesje položajev strank. Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva, zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne sodbe. Glede na namen izvršilnega postopka je torej nujno, da mora zakon, ki to področje ureja, prvenstveno upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega

varstva7. Ustavno sodišče je tudi pri odločanju v drugi zadevi menilo, da mora biti zakon, ki

ureja izvršilni postopek, »prijazen do upnika". […] Izvršilni postopek zaradi bistvene drugačne kvalitete položaja strank ni primerljiv npr. s pravdnim postopkom, ko morata biti stranki v izhodišču v uravnoteženem položaju. V izvršilnem postopku sodeluje na eni strani upnik, ki že razpolaga s praviloma pravnomočno in izvršljivo sodbo, na drugi strani pa dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga izpolnitev določene obveznosti. O ravnovesju v izvršilnem postopku je

6 Glejte Galič, Jan, Jenull: Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 113. 7 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-339/98 z dne 21.1.1999.

4

mogoče govoriti le v smislu opredelitve ustreznega razmerja med varstvom upnika in

položajem dolžnika, ne pa v smislu enakega upoštevanja interesov obeh strank8.

Izvršba na nepremičnine predstavlja zelo hud poseg v dolžnikovo sfero, zato je treba pri njeni normativni ureditvi še posebej upoštevati varstvo dolžnika. Kot bo razvidno iz pregleda v nadaljevanju, veljavna ureditev ZIZ dolžniku daje precej možnosti, s katerimi lahko prepreči prodajo nepremičnine zaradi poplačila nesorazmerno nizke terjatve. Kadar upnik predlaga izvršbo na nepremičnine, lahko dolžnik v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče namesto izvršbe na nepremičnine dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine. Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu. Če dovoli sodišče za izvršbo drugo sredstvo, ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana (169. člen). Dolžnik se lahko izvršbi na nepremičnino izogne tudi tako, da kadarkoli med postopkom terjatev plača. Postopek izvršbe na nepremičnine je precej dolgotrajen, med drugim tudi zaradi rokov, ki omogočajo informiranost kupcev o prodaji z namenom doseči čim večji izkupiček na dražbi. Dolžnik lahko prepreči izgubo lastninske pravice na svoji nepremičnini tako, da plača svoj dolg (ter obresti in stroške) vse do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine najboljšemu kupcu, saj je po tem kupec v položaju, ko je varovan v svojih

pravicah9.

Dolžnik se lahko tudi dogovori z upnikom, da bo svoj dolg poravnal npr. kasneje, ali po obrokih, upnik pa predlaga odlog izvršbe (72. člen), ki časovno ni omejen (74. člen). Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo (167. člen). Z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (170. člen ZIZ). Pravna posledica zaznambe sklepa o izvršbi je nedopustnost novega izvršilnega postopka na isto nepremičnino za izterjavo kakšne druge terjatve ali terjatve drugega upnika. Upnik, za čigar terjatev je sodišče izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino po zaznambi sklepa, pristopi k že začeti izvršbi (171. člen). Pristop k izvršbi zakon določa zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči

podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine10

.

8 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-93/03 z dne 18. 11. 2004. 9 Glejte odločbo Ustavnega sodišča št. Up 77/04 z dne 11.10.2006. 10 Sklep VSL, I Ip 406/2008.

5

Če je že dovoljena izvršba na nepremičnine, upnik pa predlaga še dodatno izvršilno sredstvo, sodišče zaradi načela dispozitivnosti izvršbe na nepremičnino po lastni iniciativi ne more ustaviti. Nepremičnina se v izvršilnem postopku praviloma proda na javni dražbi, s soglasjem strank in zastavnih upnikov pa se lahko proda tudi z neposredno pogodbo (183. člen). Z odredbo za prodajo se določi način in pogoje za prodajo (med drugim npr. natančen opis nepremičnine, ugotovljena vrednost nepremičnine) ter kraj in čas javne dražbe za prodajo nepremičnine. Na dražbeni narok mora biti dolžnik pravočasno in pravilno vabljen. Odredba za prodajo mora biti tudi javno razglašena, od razglasitve do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni (181. člen). Zakon v skladu z načelom sorazmernosti preprečuje, da bi se nepremičnina prodala za vsako ceno. Na prvi javni dražbi se nepremičnina ne sme prodati pod ocenjeno vrednostjo. Če prvi narok ni uspešen, se lahko drugi prodajni narok opravi šele čez 30 dni. Na drugi dražbi se nepremičnina lahko proda za polovico ocenjene vrednosti (188. člen). Če se tudi na drugem naroku nepremičnina ne proda, dovoli sodišče tretjo dražbo, na kateri se nepremičnina lahko proda za polovico ocenjene vrednosti, vendar pa jo dovoli le na upnikov predlog, ki ga mora podati najkasneje v šestih mesecih. Če upnik ne poda predloga, ali nepremičnina ni prodana tudi na tretjem naroku, sodišče ustavi izvršbo, upnik pa obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve (194. člen). Najboljšemu ponudniku na dražbi sodišče domakne nepremičnino – izda sklep o domiku (189. člen). Ko je sklep o domiku pravnomočen in je položena kupnina, izda sodišče sklep o izročitvi nepremičnine. Kupec na javni dražbi z domikom še ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini, temveč jo pridobi šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, vendar pa je kupec že po pravnomočnosti sklepa o domiku varovan zaradi svoje pričakovane lastninske pravice, dolžnik pa po pravnomočnosti sklepa o domiku in plačilu kupnine pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine in s tem pridobitve lastninske pravice kupca,

ne more več preprečiti11

. Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis sklepa o izročitvi v zemljiško knjigo deklaratorne narave. Kadar je v izvršilnem postopku prodana nepremičnina, dobi dolžnik po poplačilu upnika vrnjen preostanek kupnine (seveda zmanjšan za obresti in stroške v zvezi s postopkom - saj ga je sam povzročil, ko ni prostovoljno poravnal terjatve). Če so k izvršbi pristopili še drugi upniki, bodo poplačani tudi oni. Ker hipoteka s prodajo nepremičnine preneha, je treba pri prodaji nepremičnine poplačati tudi hipotekarne upnike, ki niso predlagali izvršbe (172. člen). Kadar je v izvršilnem postopku prodana družinska hiša ali stanovanje, lahko svoj stanovanjski problem dolžnik rešuje s pomočjo preostanka kupnine. V 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi oziroma najkasneje do dražbenega naroka pa ima dolžnik tudi možnost predlagati, da v prodanem stanovanju ali stanovanjski hiši stanuje kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje proti plačilu najemnine, razen če je bila nepremičnina prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave zemljiškega

11 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-77/04 z dne 11.10.2006.

6

dolga oziroma terjatve, ki je bila zavarovana s hipoteko na tej hiši oziroma stanovanju, ali zaradi izvršitve terjatve za izključitev etažnega lastnika s prodajo posameznega dela zgradbe v etažni lastnini (210. člen). Poleg varstva dolžnika z določbami o njegovih procesnih jamstvih ima dolžnik glede na svoj

finančni položaj in položaj svoje družine tudi pravice po Zakonu o brezplačni pravni pomoči12

. ZIZ ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo mogoče dovoliti izvršbo na nepremičnino. Upnik lahko takoj predlaga nepremičninsko izvršbo kot edino sredstvo za izterjavo tudi nesorazmerno nizke terjatve. Dolžnik pa lahko v tem primeru v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga drugo izvršilno sredstvo, če verjetno izkaže da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom. Če gre npr. za plačo mora izkazati za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu (169. člen). Ker gre za minimalno terjatev, bo obveznost, razdeljeno na dvanajst mesečnih obrokov, toliko lažje poravnati. Predvsem pa lahko dolžnik kadarkoli, vse do domika nepremičnine, plača terjatev. Ker gre za minimalno terjatev, je zelo verjetno, da jo bo lahko poravnal. Upniki v dobrih štirih letih odkar deluje Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL), ki avtomatizirano izdaja sklepe o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v postopkih za izterjavo nizkih terjatev niso množično predlagali izvršbe na nepremičnine, ravno nasprotno. V obdobju štirih let (1.1.2008 do 29.2.2012) je COVL izdal okrog 800.000 sklepov o izvršbi, nepremičninska izvršba za zneske do 100 evrov je bila predlagana le v 574 (0,07%) zadevah, do prodaje nepremičnine pa je prišlo le v eni taki zadevi. Če upoštevamo, da je bilo v obdobju od 1.1.2008 do 2.4.2012 vloženih 87.939 predlogov za izvršbo za terjatve manjše ali enake 100 evrov, to pomeni, da je bila pri izterjavi terjatev, manjših ali enakih 100 evrov, nepremičninska izvršba predlagana le v približno 0,6% zadevah. V obdobju od 1.1.2008 do 29.2.2012 je bilo vloženih 6.663 predlogov za izvršbo na nepremičnine za zneske do 1.000 evrov (0,8%), do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine pa je prišlo le v 31 zadevah oziroma v 0,5% od vseh predlaganih nepremičninskih izvršb. Če upoštevamo, da je bilo v obdobju od 1.1.2008 do 2.4.2012 vloženih 565.598 predlogov za izvršbo za terjatve manjše ali enake 1.000 evrov, to pomeni, da je bila pri izterjavi terjatev, manjših ali enakih 1.000 evrov, nepremičninska izvršba predlagana le v približno 1 % zadev. Iz podatkov sodne statistike izhaja, da so v izvršilnih zadevah na podlagi verodostojne listine ne glede na vrednost terjatve upniki največkrat predlagali izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na plačo in druge stalne prejemke ter na premičnine, med predlaganimi sredstvi izvršbe pa je bil le 1% izvršbe na nepremičnine. Iz podatkov zadnjih štirih let za izvršbo na podlagi verodostojne listine torej izhaja, da upniki za izterjavo terjatve, manjše od 100 evrov oziroma 1.000 evrov zelo redko predlagajo izvršbo

12 Ur. l. RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08.

7

na nepremičnine, ki je še redkeje realizirana s prodajo nepremičnine, redko pa se v teh postopkih odločajo za nepremičninsko izvršbo tudi ne glede na vrednost terjatve. V spodnji tabeli so prikazani podatki o številu realiziranih izvršb na nepremičnine v posameznih letih 2008, 2009, 2010, 2011, v katerih je vrednost izterjave manjša ali enaka 100 evrov ter večja od 100 evrov ter manjša ali enaka 1000 evrov.

LETO ŠTEVILO REALIZIRANIH IZVRŠB

VREDNOST IZTERJAVE

ŠTEVILO REALIZIRANIH IZVRŠB

VREDNOST IZTERJAVE

2008 3 <=100 28 >100 in <=1000

2009 3 <=100 31 >100 in <=1000

2010 2 <=100 14 >100 in <=1000

2011 2 <=100 6 >100 in <=1000

Nepremičninska izvršba je v primerjavi z drugimi vrstami izvršbe dolgotrajna in draga (obvezna sodna cenitev, predujem za cenitev mora založiti upnik, prodaja na javni dražbi, od razglasitve prodaje do prodaje mora preteči 30 dni, od prvega do drugega naroka mora preteči 30 dni itd.). Če nepremičnina kasneje ni prodana, bo moral upnik stroške nepremičninske izvršbe nositi tudi dokončno, kar predstavlja veliko tveganje, če gre za izterjavo nesorazmerno nizke terjatve. Nepremičninska izvršba pa po drugi strani pomeni učinkovito grožnjo dolžniku, da svoj dolg poravna. ZIZ ne določa vrstnega reda izvršilnih sredstev (gradus executionis), kar pomeni, da upnik ni omejen pri izbiri izvršilnih sredstev. Upnik lahko kot prvo izvršilno sredstvo predlaga izvršbo na nepremičnine in ni dolžan izkazovati, da bi bila izvršba z drugimi sredstvi neuspešna. Dolžnik pa ima hkrati prej opisane široke možnosti preprečiti tako izvršbo (plača, predlaga drugo sredstvo). Kadar pride v izvršilnem postopku do prodaje dolžnikove nepremičnine, je zato mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko poplačal svoj dolg ali pa z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati. V takem primeru predstavlja prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku nujen (pa tudi primeren in sorazmeren) poseg v lastninsko pravico dolžnika, da

upnik pride do poplačila svoje terjatve13

. V zvezi z medijsko odmevnim primerov izvršbe na nepremičnino se je zastavilo vprašanje, ali veljavna ureditev ZIZ, ki ne omejuje upnika pri izbiri izvršilnih sredstev, tako da lahko upnik takoj predlaga in tudi doseže izvršbo na nepremičnino tudi za izterjavo nesorazmerno nizke terjatve, nepremičnina pa je lahko prodana po polovični vrednosti, pri tem, da ima dolžnik široke možnosti, da to prepreči, nesorazmerno posega v dolžnikovo ustavno zajamčeno pravico do zasebne lastnine. Pravzaprav se je v zvezi s konkretnim primerom izvršbe v

13 Glejte Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-93/03 z dne 18.11.2004.

8

javnosti postavilo vprašanje dveh vrst nesorazmerja. Eno je nesorazmerje med vrednostjo terjatve in vrednostjo prodane nepremičnine, drugo pa nesorazmerje med ustavno

varovanimi pravicami dolžnika in upnika14

. V konkretnem medijsko odmevnem izvršilnem postopku je med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine gotovo obstajalo nesorazmerje, vendar pa je treba upoštevati, da je imel dolžnik široke možnosti, da prodajo nepremičnine prepreči, poleg tega pa se po poplačilu terjatve (ter obresti in stroškov postopka, saj je za to, da je bil potreben postopek, kriv sam

dolžnik), preostanek kupnine dolžniku vrne, tako dolžnik nikakor ne ostane brez vsega15

. Namen izvršilnega postopka seveda ni kaznovanje dolžnika, ampak zagotovitev sodnega varstva upnika. V skladu z načelom sorazmernosti nepremičnina tudi ne sme biti prodana za vsako ceno; na prvem dražbenem naroku, o katerem je dolžnik obveščen, ne sme biti prodana pod ocenjeno vrednostjo, po polovični vrednosti je lahko prodana šele na drugem naroku, ki se lahko opravi šele po 30 dneh od prvega naroka. Če nepremičnine ni mogoče prodati po polovični vrednosti niti na tretjem naroku, se nižanje cene ne nadaljuje v nedogled, temveč se izvršilni postopek pod pogoji iz 194. člena ustavi. Vse stroške zamudne in drage nepremičninske izvršbe v tem primeru nosi upnik, ki je lahko tudi sam v težkem položaju. Po ustaljeni ustavnosodni presoji lahko poseg v človekove pravice temelji le na ustavno dopustnem, stvarno upravičenem cilju, poleg tega pa je treba vselej oceniti še, ali je ta v skladu z načeli pravne države (2. člen Ustave), in sicer s tistim izmed teh načel, ki prepoveduje prekomerne posege države tudi v primerih, ko se z njimi zasleduje legitimen cilj (splošno načelo sorazmernosti). Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi

Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti16

. Izvršba že sama po sebi predstavlja poseg v dolžnikovo ustavno varovano lastninsko pravico, vendar pa je ta poseg utemeljen zaradi upnikove pravice do sodnega varstva. Kadar dolžnik svoje obveznosti, ki mu je naložena s pravnomočno sodno odločbo, ne izpolni prostovoljno, je izvršilni postopek in prek njega poseg v dolžnikovo lastnino upnikova edina možnost, da pride do poplačila svoje terjatve. Nemško ustavno sodišče pa je opozorilo tudi na zvezo med učinkovitim izvršilnim postopkom in upnikovo ustavno varovano pravico do

zasebne lastnine17

. Sodišče v izvršilnem postopku ne sme dvomiti v materialnopravno pravilnost izvršilnega naslova in ne more presojati njegove konkretne materialne zakonitosti in pravilnosti. To je predmet predhodnega, pravdnega postopka, v katerem lahko stranke izkoristijo tudi pravna sredstva, če niso zadovoljne z njegovimi rezultati. V izvršilnem postopku je uveljavljeno

14

Za odločanje o skladnosti zakonov z Ustavo je sicer pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije. 15 Če gre res le za izterjavo ene nesorazmerno nizke terjatve, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo. 16 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003. 17 Glejte Galič, Jan, Jenull: Zakon, stran 37.

9

načelo formalne legalitete. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ne more odreči

izvršilnega varstva na podlagi veljavnega izvršilnega naslova18

. Kadar pride v izvršilnem postopku do prodaje dolžnikove nepremičnine, je zaradi širokih možnosti dolžnika, da to prepreči, kot že navedeno, mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko poplačal svoj dolg ali pa z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati, zato je prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku nujen poseg v lastninsko pravico dolžnika, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Ureditev, ki dopušča prodajo dolžnikove nepremičnine za manj, kot je ugotovljena vrednost, vendar ne za manj od polovice te vrednosti, sama po sebi ne predstavlja takšnega posega v dolžnikovo lastninsko pravico, da bi bilo mogoče reči, da je njegova pravica bistveno prizadeta in da upravičuje omejitev upnikove pravice do učinkovite

izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva19

. Pri presoji razmerja med upnikom in dolžnikom v izvršilnem postopku oziroma položaja dolžnika v izvršilnem postopku je treba razlikovati med položaji, ko dolžniku objektivni razlogi (na primer slabo premoženjsko stanje) preprečujejo, da bi lahko v celoti in brez ogrožanja svoje eksistence izpolnil obveznost na eni strani, in položaji, ko gre zgolj za lastno dolžnikovo odločitev, da ravnanja, ki ga od njega zahteva izvršilni naslov (kar je praviloma pravnomočna sodba), ne bo opravil. V prvem primeru iz načel socialne države izhaja, da mora izvršilni postopek upoštevati tudi načelo varstva dolžnika. Ravnanja dolžnika, ki zavestno noče izpolniti tistega, kar mu sodna odločba nalaga, pa na ustavnopravni ravni ni treba

zavarovati20

. Ob presoji primera, v katerem je znesek sodnih penalov, ki jih je dolgoval dolžnik, dosegel višino, ki ni bila v sorazmerju z vrednostjo obveznosti, ki je bila predmet spora v motenjski pravdi, je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da v primerih, ko zaradi dolžnikove odločenosti, da sodne odločbe ne bo izvršil, nastane očitno nesorazmerje med vrednostjo nedenarne obveznosti in višino sodnih penalov, sklepi o določitvi sodnih penalov ne postanejo nezakoniti ali protiustavni, saj bi dolžnik v nasprotnem primeru vedno lahko izsilil svojo

zmago v pravdi, ki jo je sicer izgubil21

. Evropsko sodišče za človekove pravice je že odločalo o zatrjevanem posegu v človekove pravice, kot jih določajo Evropska konvencija o človekovih pravicah in njeni protokoli, zaradi sodne prodaje dolžnikove nepremičnine za poplačilo njegovega dolga v bagatelnem

znesku22

. Vendar pa po proučitvi sodbe ugotavljamo, da se dejanski stan zadeve pomembno razlikuje od dejanskega stanu konkretnega primera prodaje nepremičnine v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije meni, da je veljavna ureditev neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev, ob širokih možnostih dolžnika, da prepreči izvršbo na nepremičnine 18 Sklep II Ips 207/2006. 19 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-93/03 z dne 18.11.2004. 20 Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-344/06 z dne 20.11.2008. 21 Odločba Ustavnega sodišča št. Up-181/99 z dne 17.1.2000. 22 Zadeva Zehentner proti Avstriji (št. 20082/02, sodba z dne 16. julija 2009); glejte Pravna praksa št. 14/2012- Priloga.

10

ustrezna, zato predlaga izboljšanje veljavne ureditve zgolj z dodatnim opozorilom dolžniku. Pri predlaganih spremembah je bilo upoštevano tudi stanje plačilne nediscipline v državi, na katero gotovo vpliva tudi učinkovitost izvršilnega postopka. 1.2. Izvršba na podlagi verodostojne listine Izvršba na podlagi verodostojne listine predstavlja posebno vrsto postopka, ki združuje

postopek dokumentiranega plačilnega naloga kot ga ureja Zakon o pravdnem postopku23

in izvršilnega postopka. Namen takšne ureditve je v pospešitvi in odpravi dvojnosti postopka, v primerih, ko je terjatev upnika razmeroma zanesljivo izkazana (z verodostojno listino) dolžnik pa takšni terjatvi ne ugovarja.

Z novelo ZIZ-E24

je bila uvedena informatizacija in pospešitev izvršilnega postopka. Uvedena je bila možnost elektronskega vlaganja predlogov za izvršbo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Predlogi iz cele države se od 1.1.2008 vlagajo pri enem centralnem oddelku, COVL, ki je izključno pristojen za vložitev izvršilnih predlogov na podlagi verodostojne listine. Predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba več prilagati listin in dokazov, saj se vsa relevantna dejstva in okoliščine zgolj določno označijo in vpišejo v obrazcu. Za resničnost izjav, navedenih v predlogu, upnik odgovarja kazensko in odškodninsko. Sklepe o izvršbi samodejno izdeluje informacijski sistem. Dolžnik ima možnost proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložiti ugovor. 61. člen ZIZ ureja ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Dolžnik mora ta ugovor vložiti v roku osem dni, v meničnih in čekovnih sporih pa v roku treh dni. Ugovor mora biti obrazložen, v ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Neobrazložen, prepozen, nepopoln ali nedovoljen ugovor sodišče zavrže ali zavrne. V primeru obrazloženega, pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora COVL izda sklep po 62. členu ZIZ in zadevo odstopi pravdnemu sodišču. Izvršilno sodišče vsebinsko ne odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Glede na naravo verodostojne listine in razlike med verodostojno listino in izvršilnim naslovom, o tem odloči pravdno sodišče. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (za razliko od izvršbe na podlagi izvršilnega naslova) pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni bilo odločeno. Upnik z verodostojno listino izkazuje zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče šele naloži dolžniku, da plača terjatev ter hkrati dovoli izvršbo za poplačilo te terjatve. Če dolžnik ugovarja (pravočasno, popolno, obrazloženo, dovoljeno) zoper sklep o izvršbi v celoti oziroma sklepu ugovarja v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, postane obstoj te terjatve sporen. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, ter postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ), kar pomeni da se o obstoju upnikove terjatve odloča v pravdi.

23

Ur.l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in nasl. 24 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, 115/06).

11

Od začetka letošnjega leta do 24.10.2012 je COVL prejel 157.757 predlogov, od tega je bilo 99,25% predlogov vloženih v elektronski obliki. V enem tednu je izdanih 86% sklepov o izvršbi. Odstotek pritožb in ugovorov je konstanten od začetka delovanja COVL v letu 2008, in sicer 1,% pritožb ter 10,71 % ugovorov. Zaradi pospešitve postopka odločanja o ugovorih na podlagi verodostojne listine je bil z novelo ZIZ-H določen rok za opravo procesnega dejanja pravdnega sodišča v postopku, ki izvira iz ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sodišče mora v pravdnih postopkih po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kadar v skladu z zakonom ne odloči brez naroka, opraviti poravnalni narok oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor (11. člen ZIZ). Okrajno sodišče v Ljubljani je leta 2010 zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 11. člena zakona zaradi zatrjevane neskladnosti z 2., 14. in 22. členom Ustave Republike Slovenije, o kateri pa Ustavno sodišče Republike Slovenije do danes še ni odločilo. Vlada Republike Slovenije meni, da izpodbijana določba ni v nasprotju z Ustavo, saj predstavlja izvedbo načela hitrosti postopanja v izvršbi in z namenom pospešitve pravdnih postopkov, ki se vodijo po dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku, določa instrukcijski rok za opravo procesnega dejanja pravdnega sodišča.

Z novelo ZIZ-I25

so bili sprejeti ukrepi za odpravo prakse takoimenovanih pavšalnih ugovorov dolžnikov proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim si dolžniki samo kupujejo čas. Olajšani so bili pogoji, pod katerimi lahko upnik po dolžnikovem pavšalnem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobi predhodno odredbo, in s tem zavarovanje svoje terjatve, saj upniku ni treba izkazovati nevarnosti, da je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kar je pogosto zelo težavno. Upnik mora izkazati le, da je dolžnik vložil pavšalen ugovor, ki je bil predložen v pravdo, in predložiti npr. pogodbo z dolžnikom, ali drugo listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja z dolžnikom. Na podlagi tako pridobljene predhodne odredbe so lahko na primer (odvisno od predloga) dolžnikova sredstva na banki blokirana do višine denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, dolžnikove premičnine zarubljene itd. in s tem upnikova terjatev zavarovana. S predhodno odredbo je upnik zavarovan tudi v razmerju do drugih upnikov. Od uveljavitve novel ZIZ-H in ZIZ-I še ni minilo veliko časa, kljub temu pa s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije prihajajo opozorila, da je za pospešitev izvršbe na podlagi verodostojne listine treba sprejeti dodatne ukrepe. Po opozorilih iz prakse dosedaj sprejeti ukrepi za povečanje učinkovitosti postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine ne rešujejo v zadostni meri problema dolgotrajnih pravdnih postopkov, ki izvirajo iz postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, zato je nujno treba sprejeti ostrejše ukrepe za zagotovitev hitrejšega poplačila upnika.

25 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, 26/11).

12

1.3. Izvršba in zavarovanje preživninske terjatve Ustava določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Otroci uživajo posebno varstvo in skrb.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih26

določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner. Za preživljanje otrok so torej v prvi vrsti odgovorni starši, država pa posreduje, kadar starši tega ne storijo. Z namenom povečati socialno varnost otrok, katerih starši ne preživljajo, je bil v preteklosti ustanovljen preživninski sklad, ki otrokom izplačuje nadomestilo preživnine. V kolikor eden od staršev ne more sam izterjati preživnine od drugega starša oziroma zavezanca, (če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece) država oziroma sklad izplača nadomestilo preživnine in nadaljuje s postopki izterjave zavezanca. Eden od instrumentov, ki ga je država sprejela z namenom zagotovitve čim večje odgovornosti preživninskih zavezancev do preživninskih upravičencev (otrok), je tudi kazenski pregon neplačnikov preživnine. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je zaradi spremljanja stanja na področju izterjave preživnin v letu 2012 opravilo analizo izterjave preživnin glede na podatke sodišč za leto 2011. Potrebne podatke je ministrstvo pridobilo na podlagi zaprosila Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, pod okriljem katerega deluje Center za informatiko, ki je v skladu s Sodnim redom poročevalska enota za podatke iz informatiziranih vpisnikov, saj so podatki glede izterjave preživnin del izvršilnega vpisnika, ki je informatiziran. Kot izhaja iz analize so okrajna sodišča v Republiki Sloveniji v letu 2011 v reševanje prejela 2591 zadev zaradi izterjave preživnin, od katerih so rešila 46,6% vseh zadev, nerešenih je ostalo 53,4 %. Primerjava gibanja in reševanja preživninskih zadev na okrajnih sodiščih med letoma 2008 in 2011 pokaže, da so okrajna sodišča v letu 2011 v reševanje prejela skupaj 10,4 % več zadev kot v letu 2008. Se je pa nekoliko zmanjšalo število vseh rešenih preživninskih zadev (za 17,3 %). Višja sodišča so v letu 2011 v reševanje prejela 143 zadev zaradi izterjave preživnin, od katerih so v istem letu rešila 73,4 % vseh zadev, nerešenih je ostalo 26,6 %. Primerjava gibanja in reševanja preživninskih zadev na višjih sodiščih med letoma 2008 in 2011 pokaže, da so višja sodišča v letu 2011 v reševanje prejela skupaj 37,0 % manj zadev kot v letu 2008. Ob tem pa se je zmanjšalo tudi število vseh rešenih preživninskih zadev (za 53,7 %),

26 Ur.l. SRS 15/76 in nasl.

13

saj so v letu 2008 višja sodišča preživninske zadeve reševala tekoče, v letu 2011 pa so rešila zgolj 73,4 % od vseh v tem letu prejetih zadev. ZIZ na področju preživninskih terjatev že določa nekatere posebnosti, ki omogočajo njihovo učinkovitejšo izterjavo. Pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke imajo po veljavni ureditvi 135. člena ZIZ priviligirane terjatve, med katerimi so tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine, pri poplačilu prednost pred terjatvijo iz prepovedi izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved). Drug primer, ko zakon daje prednost preživninskim terjatvam, je določen v 197. členu ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev na nepremičnino, po določbi 165. člena ZIZ pa to velja tudi za poplačilo terjatev pri izvršbi na delež družbenika v družbi. Zakon pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke uveljavlja posebno obliko sorazmernega poplačila, kjer se priviligirane terjatve, med katerimi so tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine, poplačajo po načelu sorazmernosti ne glede na to, kdaj so posamezni upniki pridobili poplačilno pravico. Če skupen znesek njihovih terjatev presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, v skladu s 131. členom ZIZ sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve, v tem smislu pa mora sodišče tudi izdati nov sklep, če je pozneje vložen nov predlog za izvršbo take terjatve. Izvršba na plačo in druge stalne prejemke je v skladu s 102. členom ZIZ zaradi zagotavljanja socialnega minimuma dolžnika omejena. Terjatve iz naslova zakonite preživnine so priviligirane tudi v tem pogledu, saj se za njihovo izterjavo lahko seže na večji delež plače in drugih stalnih prejemkov kot pa za izterjavo drugih denarnih terjatev. V teh primerih je upnik posebej zavarovan, saj gre za izvršbo terjatev, ki so namenjene temu, da zagotovijo njegovo preživljanje. ZIZ ureja tudi posebnost glede omejitve izvršbe na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka. Ti prejemki so izvzeti iz izvršbe, nanje je v skladu s tretjim odstavkom 102. člena ZIZ mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov (102. člen ZIZ). V skladu s 106. členom ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi dolžnikovem dolžniku naloži plačevanje preživnine tako, da mora poplačati vse preživninske dajatve, ki bodo zapadle v enem letu od vložitve predloga za izvršbo brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Po določbi 259. člena ZIZ je mogoče s predhodno odredbo zavarovati tudi še ne zapadle zneske zakonite preživnine, pri čemer se domneva, da je v teh primerih podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana. Zavarovanje dovoli sodišče za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Preživninsko obveznost ZIZ posebej obravnava tudi z vidika dolžnika, saj so v skladu s 101. členom ZIZ iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova zakonite preživnine in denarna sredstva

14

izplačana s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada. Poleg tega je nezarubljivi del plače v skladu s 102. členom ZIZ sorazmerno višji, če dolžnik preživlja tudi druge osebe. Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da veljavna ureditev sicer že določa nekatere posebnosti, ki omogočajo učinkovitejšo izterjavo preživninskih obveznosti, ne glede na to pa je treba glede na trajanje postopkov in število nerešenih zadev ob pereči problematiki neplačevanja preživnin in izterjave preživnin veljavno ureditev še izboljšati z vidika učinkovitejše izterjave preživninskih terjatev. Učinkovit izvršilni postopek predstavlja del učinkovitega sodnega varstva preživninskega upravičenca, pri tem pa je zlasti pomembno, da se pri izterjavi preživnine uresničuje predvsem varstvo koristi otroka. 1.4. Druge spremembe Predlagatelj hkrati ugotavlja, da so se pri izvajanju določb ZIZ pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih je smotrno urediti in se nanašajo med drugim na razbremenitev sodnikov lažjih opravil, izboljšanje novega postopka na podlagi priložene menice, ureditev paketnega vlaganja predlogov za izvršbo, natančnejšo ureditev upravne izplačilne prepovedi, učinkovitejši postopek vpisa v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin tudi v primeru predhodnih odredb, ukrepe za učinkovitejši nadzor nad izvršitelji ter nekatere druge spremembe. 2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA Cilji: - dodatno varstvo dolžnika pri izvršbi na nepremičnine, - zagotovitev večje učinkovitost izvršbe na podlagi verodostojne listine, - povečanje učinkovitosti izvršbe preživninskih terjatev. Predlog zakona temelji na enakih načelih kot Zakon o izvršbi in zavarovanju. Poglavitne rešitve: a) Predstavitev predlaganih rešitev: - določitev opozorila dolžniku, da lahko namesto izvršbe na nepremičnino predlaga drugo izvršilno sredstvo kot obvezno sestavino sklepa o izvršbi, - določitev roka treh mesecev, v katerem mora sodišče odločiti v zadevi, ki izvira iz postopka na podlagi verodostojne listine, - določitev prednosti izterjave preživninske terjatve, - podaljšanje zavarovanja s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine za zneske, ki bodo zapadli do polnoletnosti otroka. b) Način reševanja: – Rešuje se s predlaganim zakonom. c) Normativna usklajenost predloga zakona:

15

– Predlog zakona je usklajen z obstoječim pravnim redom, s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. č) Usklajenost predloga predpisa: – s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, – s civilno družbo oziroma ciljnimi skupinami, na katere se predlog zakona nanaša (navedba odprtih vprašanj), – s subjekti, ki so na poziv predlagatelja neposredno sodelovali pri pripravi predloga zakona oziroma so podali mnenje (znanstvene in strokovne institucije, nevladne organizacije in posamezni strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti). d) Povzetek Poročila o sodelovanju javnosti pri pripravi predloga zakona: - spletni naslov, na katerem je bil predpis objavljen, - čas trajanja javne predstavitve, v katerem je bilo mogoče posredovati stališča, predloge, mnenja in pripombe, - datum in kraj morebitne javne obravnave ali druge oblike sodelovanja, - seznam subjektov, ki so sodelovali, - bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti, - bistvena stališča, predlogi, mnenja in pripombe javnosti, ki niso bili upoštevani in zakaj. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORA ČUN IN DRUGA JAVNOFINAN ČNA SREDSTVA

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva. 4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DR ŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORA ČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORA ČUN ŽE SPREJET / 5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRI LAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE 5.1. Prilagojenost ureditve pravu EU Spremembe in dopolnitve niso predmet usklajevanja z evropskim pravnim redom. 5.2. Primerjalno pravna ureditev 5.1. Avstrija

16

V avstrijskem pravu je izvršilni postopek urejen v Zakonu o izvršbi (Exekutionsordung - EO), iz leta 1896, ki je bil večkrat spremenjen. Slovenski ZIZ zgodovinsko izhaja iz avstrijske ureditve, zato ji je tudi najbližje. Avstrijska in slovenska ureditev izvršbe in zavarovanja sta si zelo podobni, s to razliko, da v Avstriji neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo sodni izvršitelji. V avstrijski ureditvi dolžnik praviloma jamči z vsem svojim premoženjem, torej z vsemi nepremičninami, premičninami, terjatvami in drugimi premoženjskimi pravicami. Izvršba na nepremičnine je dopustna tudi pri izvršbi nesorazmerno nizkih terjatev. Pri izvršbi nesorazmerno nizke terjatve upnik ni dolžan dokazovati, da druga sredstva izvršbe ne zadoščajo za poplačilo. Za izvršbo na nepremičnine ni praga. Ker izvršba na nepremičnino posebej intenzivno posega v dolžnikovo sfero, se z določbami EO poskuša zagotoviti prednost drugim oblikam. Od novele EO iz leta 2008 je treba postopek dražbe nepremičnine preložiti takrat, če je na podlagi istočasnega postopka izvršbe premičnin ali izvršbe terjatve mogoče v doglednem času pričakovati poplačilo v celoti. Zavezanec lahko po 201. členu EO namesto že odobrene prisilne dražbe povzroči prisilno upravo nepremičnine, če bi lahko s tem dosegel zadovoljitev upnika, ki je vložil zahtevo za izvršbo. Prisilne uprave nepremičnine, ki jo pozna EO, slovenski ZIZ ne ureja. Izvršba s prisilno upravo dolžnikove nepremičnine ali solastniškega deleža nepremičnine se dovoli zaradi poplačila denarne terjatve iz donosov nepremičnine, če upnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana najpozneje v petih letih. Prisilna uprava se zaznamuje v zemljiški knjigi in daje upniku pravico do poplačila iz donosov nepremičnine. Dolžnik ne sme razpolagati z donosi in ovirati upravitelja pri njegovem poslovanju . Z novelo EO iz leta 1995 je bil uveden poenostavljen postopek izvršbe, ki je primerljiv z drugo fazo slovenskega postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. Postopek poteka v elektronski obliki, predlogu za izvršbo ni treba priložiti izvršilnega naslova, sodišče pa o predlogu odloči samo na podlagi navedb v predlogu. Poenostavljeni postopek je dovoljen za poplačilo denarne terjatve do določene vrednosti, sodišče pa lahko dovoli opravo izvršbe le z nekaterimi sredstvi izvršbe. V poenostavljenem postopku odločajo sodniški pomočniki. V avstrijski ureditvi izvršbe ugovor nima suspenzivnega učinka razen, če dolžnik iz utemeljenih razlogov uveljavlja odlog izvršbe. Če ni predlagan odlog, prenos na upnika neposredno sledi vročitvi sklepa o izvršbi dolžnikovemu dolžniku. V poenostavljenem postopku dovolitve izvršbe, je lahko upnik poplačan šele štiri tedne po vročitvi sklepa dolžnikovemu dolžniku, da se lahko počaka, ali bo dolžnik vložil ugovor. 5.2. Nemčija V nemškem izvršilnem pravu je izvršilni postopek urejen v zakonu, ki ureja pravdni postopek (Zivilprozessordnung - ZPO). Za začetek izvršbe posebna odločitev izvršilnega sodišča ni potrebna. Posebnost nemškega prava je izvršilna klavzula. To je zaznamek na odpravku izvršilnega naslova, s katerim se potrjuje, da je ta odpravek izdan za prisilno izvršbo, pred njeno izdajo pa se preverijo izvršilne predpostavke.

17

Izvršba na nepremičnine je urejena v Zakonu o prisilni dražbi (Zwangsversteigerungsgesetz - ZVG). Pisilna izvršba na zemljišče se lahko opravi z vpisom hipoteke za zavarovanje terjatve, s prisilno dražbo in s prisilnim upravljanjem (§ 866 ZPO). Poznajo torej tri vrste izvršbe na nepremičnine, ki se lahko glede na upnikov predlog izvedejo vsaka zase, ali pa skupaj. Za vknjižbo "zavarovalne hipoteke" se predvideva (§ 866 ZPO) spodnja meja za izvršilno zahtevo v znesku 750 evrov, ki služi razbremenitvi sodstva in ne varstvu dolžnika. Za preostale načine izvršbe pa ni spodnje meje. § 765.a ZPO določa, da lahko na predlog dolžnika izvršilno sodišče v celoti ali delno razveljavi, prepove ali začasno ustavi kak ukrep prisilne izvršbe, če bi ukrep ob polnem upoštevanju potrebe upnika po varstvu zaradi povsem posebnih okoliščin za dolžnika predstavljal prizadetost, ki ni združljiva z dobrimi običaji. Splošno varovalno pravilo po § 765.a ZPO pride v poštev le pri prizadetosti, ki bi bila moralno nesprejemljiva (npr. pri nevarnosti samomora dolžnika) ali pri izključnem namenu upnika, da oškoduje dolžnika ali če je dolžnik star 99 let in naj bi bil po 38-letnem najemnem razmerju odstranjen iz stanovanja. Stranke lahko v izvršilnem postopku opravljajo vlaganje po elektronski poti, sodišča pa lahko izdajajo sodne odločbe v elektronski obliki. V nemškem opominjevalnem oz. poenostavljenem postopku, ki je primerljiv s slovenskim postopkom izvršbe na podlagi verodostojne listine, je večina opravil informatiziranih. Predlogi za izvršbo se vlagajo na obrazcih, ki jih informacijski sistem samostojno obdela in pošlje strankam. 5.3. Poljska Upnik lahko predlaga več sredstev izvršbe z enim predlogom, uporabiti mora tisto, ki je za dolžnika najmanj obremenjujoče. Če izvršba na določeno dolžnikovo premoženje zadošča za poplačilo, lahko dolžnik predlaga odlog izvršbe glede ostalih sredstev. Kljub temu pa lahko upnik predlaga sredstva izvršitelju in ni sankcij, če upnik izbere ostrejša sredstva. Izvršba na nepremičnino ni omejena in je dovoljena tudi za izterjavo nesorazmerno nizke terjatve. Ni prioritetnih izvršilnih sredstev, saj lahko upnik prosto izbira sredstva izvršbe. Upniku ni treba dokazati, da blažja sredstva zadostujejo za poplačilo. 5.4. Švica in Madžarska – v teh ureditvah velja podrejenost izvršbe na nepremičnine. Šele če izvršba na premičnine in terjatve ni uspešna, je možna izvršba na nepremičnine. Seveda pa nepremičnine niso v celoti varne pred izvršbo na podlagi bagatelne terjatve. 5.5. Anglija, ZDA in Kanada – v teh ureditvah ni določen vrstni red ali minimum, sodnik pa ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli. 6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA 6.1 Administrativne in druge posledice a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov:

18

Predlog zakona nima administrativnih posledic. b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona nima teh posledic. 6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike Predlog zakona nima posledic na okolje. 6.3 Presoja posledic na gospodarstvo S predlogom novele se dodatno izboljša položaj upnikov v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine, ter povečuje plačilna disciplina. 6.4 Presoja posledic na socialnem podro čju Predlog zakona nima posledic na socialnem področju. 6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega na črtovanja Predlog zakona nima posledic na nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja, na razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega proračuna, niti na razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacij. 6.6 Izvajanje sprejetega predpisa a) Predstavitev sprejetega zakona – ciljnim skupinam (seminarji, delavnice), – širši javnosti (mediji, javne predstavitve, spletne predstavitve); b) Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa – zagotovitev spremljanja izvajanja predpisa, – organi, civilna družba, – metode za spremljanje doseganja ciljev, – merila za ugotavljanje doseganja ciljev, – časovni okvir spremljanja za pripravo poročil, – roki za pripravo poročil o izvajanju zakona, doseženih ciljih in nadaljnjih ukrepih. 6.7 Druge pomembne okoliš čine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakon a

19

II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA

1. člen V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11 in 14/12) se v 6. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Strokovni sodelavci lahko v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo: - o ugovorih po izteku roka, - o ugovorih tretjega, - o ugovorih zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom, - o ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in predmeti izvršbe, - o predlogih za odlog izvršbe, - o razveljavitvah potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti, - o zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, - o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje, - o predlogih za obnovo postopka.«. Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Strokovni sodelavci lahko tudi: - po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe, ter - odločajo o zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodnik posameznik s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna.«.

2. člen Tretji odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »V pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi drugega odstavka 62. člena tega zakona, mora sodišče odločiti v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor.«.

20

3. člen V 12. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Pri poplačilu imajo prednost terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.«.

4. člen V 23. členu se v drugem odstavku za besedo »osebe« vstavi vejica in besedilo »pisni obračun plače«.

5. člen Četrti odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi. »Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik iz petega odstavka tega člena, za vlaganje večjega števila vlog preko spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik.«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo morajo vse vloge in druga pisanja, razen predloga za izvršbo na podlagi priložene menice, vložiti v elektronski obliki.«.

6. člen 29.b člen se spremeni tako, da se glasi:

29.b člen (Plačilo sodne takse)

Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

21

Ob elektronski vložitvi vloge se izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso. Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Prejšnji odstavek ne velja za vloge, pri katerih ni mogoče avtomatsko izračunati sodne takse. Ne glede na drugi in četrti odstavek tega člena mora biti sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se vlaga po elektronski poti, plačana v osmih dneh od oddaje predloga v informacijski sistem, z obvezno navedbo reference, ki je zavezancu sporočena ob oddaji predloga po elektronski poti po informacijskem sistemu. Sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski poti, se plača z navedbo reference, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki se vlaga pisno, se plača z navedbo reference, ki je navedena v sklepu o izvršbi. Če sodna taksa iz sedmega ali osmega odstavka tega člena ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo ustrezne reference, sodišče pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog s sestavinami, določenimi v zakonu, ki ureja sodne takse. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z navedbo reference, navedene v plačilnem nalogu. Sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki se vlaga elektronsko, se plača z navedbo reference, ki je navedena v nalogu za plačilo sodne takse, ki je bil stranki vročen po četrtem odstavku tega člena. V plačilnem nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tega člena.«.

7. člen V 40. členu se za drugim stavkom četrtega odstavka doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, sodišče opravi poizvedbe o poslovnih in osebnih računih dolžnika.«. Dosedanji tretji stavek postane četrti stavek.

8. člen V 41. členu se v četrtem odstavku na koncu besedila doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, sodišče opravi poizvedbe o poslovnih in osebnih računih dolžnika.«.

9. člen

22

V 41.a členu se v prvem odstavku na koncu besedila doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice je treba priložiti menico v fizični obliki.«. V tretjem odstavku se na koncu besedila doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Če je dolžnik podjetnik ali zasebnik, sodišče opravi poizvedbe o njegovih poslovnih in osebnih računih.«.

10. člen

V petem odstavku 72. člena se pred piko vstavi besedilo »in o tem obvesti sodišče«.

11. člen V prvem stavku tretjega odstavka 81. člena se beseda »odtujitve« nadomesti z besedo »razpolaganja«.

12. člen

V 101. členu se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

»prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke;«.

Na koncu 16. točke se pika nadomesti s podpičjem in doda nova 17. točka, ki se glasi:

»subvencija tržne najemnine po zakonu, ki ureja subvencioniranje najemnin.«.

13. člen 135. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Z upravno izplačilno prepovedjo dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku. Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa

23

tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.«.

14. člen Besedilo 137. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen) lahko organizacija za plačilni promet poseže po poteku enega meseca od priliva. Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, na katere je izvršba omejena (102. člen), lahko organizacija za plačilni promet poseže na prejemke, upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik prejme prejemke za več mesecev hkrati, mora organizacija za plačilni promet upoštevati omejitve za vsak tekoči mesec.«.

15. člen Za drugim odstavkom 138. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »S sklepom iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in ta znesek takoj izplača upniku.«. Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.

16. člen V drugem odstavku 147. člena se črta besedilo »(tretji odstavek 140. člena)«.

17. člen

V prvem odstavku 169. člena se pika zamenja z vejico in doda besedilo: »na kar sodišče dolžnika opozori v sklepu o izvršbi.«.

18. člen

259. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine za otroka, dovoli sodišče za zneske, ki bodo zapadli do polnoletnosti otroka. Po polnoletnosti otroka sodišče dovoli zavarovanje s predhodno odredbo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu.

24

Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske za druge oblike zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.«.

19. člen V 260. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kadar je predmet izvršbe premičnina, za katero je predpisan vpis v register in je natančno opredeljena s sklepom o izvršbi, vpis rubeža v register iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi na zahtevo sodišča na podlagi sklepa o predhodni odredbi organ, ki vodi register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona.«.

20. člen V 284. členu se črta tretji odstavek.

21. člen Za 286. členom se vstavi nov 286.a člen, ki se glasi:

»286.a člen (Razrešitev izvršitelja)

Izvršitelj se razreši: 1. če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja; 2. če da pisno izjavo ministru, pristojnemu za pravosodje, in zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja; 3. če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar ali odvetnik; 4. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja; 5. ko dopolni starost 70 let; 6. če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen; 7. če mu je izrečen pravnomočen varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe izvršitelja; 8. če opravlja posle, ki po svoji naravi niso združljivi z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ter ugledom in neoporečnostjo službe izvršitelja;

25

9. če ne dosega meril za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja ali če iz ocene dela izvršitelja izhaja, da ne opravlja vestno službe izvršitelja; 10. če ne opravi rednega preizkusa znanja po določbah tega zakona in podzakonskega akta. Zbornica izvršiteljev je dolžna obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, o nastopu razrešitvenega razloga, takoj ko zanj izve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 4., 6. in 7. točke pa ga mora obvestiti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala. Ministrstvo, pristojno za pravosodje lahko uvede postopek razrešitve, tudi če ugotovi obstoj razlogov za razrešitev pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz kazenske evidence za namene ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za imenovanje in razrešitev izvršitelja. Odločbo o razrešitvi izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Če je uveden postopek razrešitve izvršitelja, lahko minister, pristojen za pravosodje, izvršitelju izreče začasno prepoved opravljati službo izvršitelja (suspenz). Začasna prepoved lahko traja do konca postopka razrešitve.«.

22. člen V 287. členu se spremeni naslov tako, da se glasi: »(Dejanja po razrešitvi izvršitelja)«. Besedilo člena se spremeni tako, da se glasi: »Z dnem vročitve odločbe o razrešitvi izvršitelj ne sme več opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, že razpisana dejanja pa mora preklicati. Ko prejme odločbo iz prejšnjega člena, mora izvršitelj brez odlašanja izročiti zbornici izvršiteljev vse spise, vključno s spisi zaključenih zadev, vpisnike, evidence in druge knjige, listine, denar, vrednostne papirje, registrske označbe, predmete v hrambi pri izvršitelju, identifikacijske znake iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona, ter vso ostalo dokumentacijo in predmete, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, po stanju, v kakršnem se nahaja na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov zbornice izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev v osmih dneh od prevzema pošlje ministrstvu za pravosodje identifikacijske znake ter kopijo zapisnika iz prejšnjega odstavka. Predsednik zbornice izvršiteljev določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo

26

obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, v kraju, ki je temu najbližje. Zbornica izvršiteljev določi, katera dokumentacija in predmeti, ki so bili prevzeti v skladu s šestim odstavkom tega člena, se zaupajo v hrambo in poslovanje drugemu izvršitelju oziroma izvršiteljem kot prevzemnikom, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, oziroma se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev. Spisi zaključenih zadev pri razrešenem izvršitelju se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev in se jih obravnava v skladu s predpisi s področja varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivov. Na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev se objavijo podatki o osebnem imenu, sedežu in datumu razrešitve izvršitelja ter podatek o tem, da izvršitelj ni predal identifikacijskih znakov, zaradi česar so bili preklicani.«.

23. člen Drugi odstavek 294.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri svojem delu mora imeti pomočnik izkaznico, s katero izkazuje vpis v evidenco iz 295. člena tega zakona«.

24. člen V drugem odstavku 295. člena se dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita: »- podatek o varnem elektronskem predalu; - podatek o skrbniškem računu;«. Dosedanja četrta alineja postane šesta alineja. V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Evidenca iz prvega odstavka tega člena je za namene zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in varstva strank glede izvrševanja pooblastil izvršiteljev javna v delu, ki se nanaša na podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, datumu in številki odločbe o imenovanju, datumu nastopa službe izvršitelja in datumu in številki odločbe o razrešitvi.«.

25. člen Prvi odstavek 295.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za namene varnosti pravnega prometa ter preverjanja istovetnosti izvršiteljev, namestnikov izvršiteljev in pomočnikov izvršiteljev pri opravljanju

27

njihove službe upravlja evidenco izkaznic, priponk in pečatov izvršiteljev, namestnikov izvršiteljev in pomočnikov izvršiteljev.«. V drugem odstavku se tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja, osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja, osebno ime in evidenčna številka pomočnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je«.

26. člen V 297. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi: odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja izvršitelja ali ־«začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti izvršitelju odredi njihovo odpravo;«.

27. člen V 298.č členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka ali se neprimerno obnaša;«. 3. točka se spremeni, tako da se glasi: »če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja krši določbe tega zakona in pravila podzakonskih aktov;«. Za 12. točko se doda nova 13. točka, ki se glasi: »če izvršitelj oglašuje svojo dejavnost;«. Dosedanja 13. točka postane 14. točka.

28. člen V 298.d členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: "Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljen upravni spor. « Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

29. člen

28

V 298.f členu se besedilo "skrajšanega postopka iz zakona o kazenskem postopku" nadomesti z besedilom "zakona o splošnem upravnem postopku". Prehodne in kon čne dolo čbe

30. člen Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.

31. člen

Sprememba četrtega odstavka 29. člena zakona (5. člen tega zakona) se začne uporabljati z uskladitvijo Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11) z določbami tega zakona. Sprememba in dopolnitev 29.b člena zakona (6. člen tega zakona) se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njeno izvajanje. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega dalje se uporablja navedena določba. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Dopolnitev 260. člena zakona (19. člen tega zakona) in 294.b člena zakona (23. člen tega zakona) se začne uporabljati z uskladitvijo Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11) z določbami tega zakona.

32. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

29

III. OBRAZLOŽITEV: K 1. členu Po veljavni ureditvi 6. člena zakona izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik, nekatera opravila pa lahko opravijo strokovni sodelavci in sodniški pomočniki. Tako lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki: - vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, - izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe, - opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in - po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Strokovni sodelavci lahko po odredbi sodnika tudi vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe, ter odločajo o zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom. V praksi je prišlo do različnih razlag glede vprašanja, ali lahko strokovni sodelavci in sodniški pomočniki odločajo le o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali pa tudi o drugih ugovorih, ki se pojavijo tekom izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine (npr. ugovor tretjega, ugovor po izteku roka, ugovor zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu, ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe na družbenike oziroma pravne naslednike ali dediče). Vlada Republike Slovenije v želji po odpravi nejasnosti ter zaradi razbremenitve sodnikov in hitrejšega odpravljanja sodnih zaostankov predlaga spremembo opredelitve oziroma razširitev pristojnosti strokovnih sodelavcev. V izogib nekaterim nejasnostim, ki so se pojavile v praksi z vprašanjem pisnosti oziroma ustnosti odredbe, ki jo izda sodnik v zvezi z vodenjem narokov s strani strokovnih sodelavcev, je določba 6. člena zakona s predlagano ureditvijo dopolnjena tudi z izrecno navedbo, da gre za pisno odredbo. Določba 6. člena zakona se dopolnjuje tudi z ureditvijo, v skladu s katero bo lahko po vzoru veljavne ureditve v Zakonu o pravdnem postopku (366.a člen ZPP) sodnik posameznik višjega sodišče odstopil zadevo v reševanje senatu. K 2. členu Postopek na COVL, ki vodi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti, poteka zelo hitro, saj COVL izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine povprečno že v enem tednu. Kljub temu se izterjava upnikove

30

terjatve lahko zavleče, kadar se na podlagi dolžnikovega ugovora začne pravdni postopek. Zakon je bil z novelo ZIZ-H v letu 2010 dopolnjen z ureditvijo tretjega odstavka 11. člena, ki določa rok za opravo procesnega dejanja sodišča v pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi obrazloženega dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sodišče mora opraviti poravnalni narok, oziroma prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor. Navedena dopolnitev je bila sprejeta z namenom pospešitve pravdnih postopkov, ki se vodijo na podlagi obrazloženega dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Naslednji pomembnejši zakonodajni ukrep za pospešitev postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine je sprememba ureditve predhodnih odredb v zvezi s pavšalnimi ugovori, ki jo je uredila novela ZIZ-I. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opozarja, da dosedaj sprejeti zakonodajni ukrepi ne zagotavljajo zadostne hitrosti reševanja pravdnih postopkov, ki izvirajo iz postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj se določbe 11. člena zakona ne izvajajo. Okrajno sodišče v Ljubljani je zahtevalo presojo ustavnosti tretjega odstavka 11. člena zakona zaradi zatrjevane neskladnosti z 2., 14. in 22. členom Ustave Republike Slovenije. O zadevi Ustavno sodišče Republike Slovenije še ni odločilo, Vlada Republike Slovenije pa meni, da predmetna določba ni v nasprotju z Ustavo, saj predstavlja izvedbo načela hitrosti postopanja v izvršbi in z namenom pospešitve pravdnih postopkov, ki se vodijo po dolžnikovem ugovoru v izvršilnem postopku, določa instrukcijski rok za opravo procesnega dejanja pravdnega sodišča. Vlada Republike Slovenije zato v zvezi s pobudami iz prakse predlaga strožjo ureditev in sicer tako, da se določi instrukcijski rok treh mesecev, v katerem mora sodišče sprejeti odločitev. Cilje predlagane spremembe je doseči, da bodo pravdni postopki, ki izvirajo iz izvršilnih postopkov, v pogojih gospodarske krize deležni hitre obravnave, kar bo prispevalo tudi k zmanjšanju plačilne nediscipline. K 3. členu Določba drugega odstavka 12. člena zakona določa vrstni red poplačila več upnikov. Kadar je v izvršilnem postopku več upnikov, ki uveljavljajo denarne terjatve proti istemu dolžniku na istem predmetu, se ti praviloma poplačajo po načelu časovne prioritete, po katerem ima prednost tisti, ki je prej pridobil poplačilno pravico na tem predmetu, razen če zakon določa drugače. Izjemo od splošnega načela časovne prioritete predstavljajo primeri, ko zakon daje določenim terjatvam prednost pri poplačilu (po načelu stvarne prioritete). Pri izvršbi na plačo imajo po veljavni ureditvi 135. člena ZIZ priviligirane terjatve, med katerimi so tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine, pri poplačilu prednost pred terjatvijo iz prepovedi izplačila plače

31

dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik (upravna izplačilna prepoved). Drug primer, ko zakon daje prednost preživninskim terjatvam, je določen v 197. členu ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev na nepremičnino, po določbi 165. člena ZIZ pa to velja tudi za poplačilo terjatev pri izvršbi na delež družbenika v družbi.

Zakon o davčnem postopku27

v 94. členu določa prednost izterjave davčne obveznosti pred drugimi obveznostmi, razen pred obveznostmi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca. Pri izterjavi več vrst obveznosti (davčni sklepi, navadni sodni sklepi, priviligirani sodni sklepi, upravna izplačilna prepoved) prihaja do nenavadnih situacij, ko ima na primer navaden sodni sklep o izvršbi pri izterjavi prednost pred preživninskim sklepom (ker je banka sklep o izvršbi prejela prej), sklep za izterjavo davčne obveznosti ima prednost pred navadnim sodnim sklepom, preživninski sklep pa ima prednost pred davčnim sklepom. ZIZ sicer na področju preživninskih terjatev že določa nekatere posebnosti, ki omogočajo njihovo učinkovitejšo izterjavo. Pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke uveljavlja posebno obliko sorazmernega poplačila, kjer se priviligirane terjatve, med katerimi so tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine, poplačajo po načelu sorazmernosti ne glede na to, kdaj so posamezni upniki pridobili poplačilno pravico. Če skupen znesek njihovih terjatev presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, v skladu s 131. členom ZIZ sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve, v tem smislu pa mora sodišče tudi izdati nov sklep, če je pozneje vložen nov predlog za izvršbo take terjatve. Izvršba na plačo in druge stalne prejemke je v skladu s 102. členom ZIZ zaradi zagotavljanja socialnega minimuma dolžnika omejena. Terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, so pri tem priviligirane, saj se za njihovo izterjavo lahko seže na večji delež plače in drugih stalnih prejemkov kot pa za izterjavo drugih denarnih terjatev. V teh primerih je upnik posebej zavarovan zato, ker gre za izvršbo terjatev, ki so namenjene temu, da zagotovijo njegovo preživljanje. ZIZ ureja tudi posebnost glede omejitve izvršbe na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka. Ti prejemki so sicer izvzeti iz izvršbe, nanje pa je v skladu s tretjim odstavkom 102. člena ZIZ mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov. V skladu s 106. členom ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi dolžnikovem dolžniku naloži plačevanje preživnine in drugih občasnih dajatev tako, da mora poplačati vse dajatve, ki bodo zapadle v enem letu od vložitve predloga za izvršbo brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. Po določbi 259. člena ZIZ je mogoče s predhodno odredbo zavarovati tudi še ne zapadle zneske zakonite preživnine in drugih terjatev, pri čemer se domneva, da je v teh primerih

27 Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12.

32

podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (kar predstavlja pogoj za izdajo predhodne odredbe), če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana. Zavarovanje dovoli sodišče za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Preživninsko obveznost upošteva ZIZ tudi z vidika dolžnika, saj so v skladu s 101. členom ZIZ iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova zakonite preživnine in denarna sredstva izplačana s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada. Poleg tega je nezarubljivi del plače v skladu s 102. členom ZIZ sorazmerno višji, če dolžnik preživlja tudi druge osebe. Ne glede na to, da veljavna ureditev že določa nekatere posebnosti, ki omogočajo učinkovitejšo izterjavo preživninskih obveznosti, Vlada Republike Slovenije meni, da je treba zaradi še vedno pereče problematike neplačevanja preživnin in izterjave preživnin veljavno ureditev izboljšati z vidika učinkovitejše izterjave preživninskih terjatev. V teh primerih se uresničuje predvsem interes otroka, ki uživa posebno varstvo in skrb. Zaradi zagotovitve učinkovitejše izvršbe preživnine, pa tudi drugih priviligiranih terjatev (terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal), se tako predlaga določitev prednosti pri poplačilu teh terjatev pri vseh sredstvih in predmetih izvršbe, torej na splošno, s tem pa se ZIZ hkrati usklajuje z Zakonom o davčnem postopku. K 4. členu Zakon o delovnih razmerjih nalaga delodajalcu obveznost, da na dogovorjeni oziroma določeni plačilni dan delavcu zagotovi izplačilo plače, povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov preko bančnega računa delavca. Delodajalec mora delavcu izdati pisni obračun do konca plačilnega dne in predpisuje, kateri podatki morajo biti iz njega razvidni. V praksi prihaja do primerov, ko delodajalci ne izpolnijo zakonske obveznosti zagotovitve plačila za delo, zato je treba omogočiti, da bo lahko delavec v primeru neizplačila plače ali drugih prejemkov na podlagi obračuna plače vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pri pristojnem sodišču. Določitev obračuna plače kot verodostojne listine in s tem podlage za izvršbo tako določa predlog novega Zakona o delovnih razmerjih, ki je v zakonodajnem postopku (135. člen). S predlogom se v tem smislu dopolnjuje tudi 23. člen ZIZ, ki ureja vrste verodostojnih listin. K 5. členu Predloge za izvršbo na podlagi verodostojne listine je možno vlagati na tri načine in sicer na podlagi pisnih vlog, po elektronski poti preko pripadajočih aplikacij na spletnem portalu e-Sodstvo (posamično elektronsko vlaganje) ter z uporabo možnosti paketnega vlaganja, prav tako elektronsko preko spletnega portala e-Sodstvo.

33

Pristojne službe Ministrstva za pravosodje in javno upravo na podlagi določb četrtega odstavka 29. člena zakona in relevantnih določb Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in

poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka28

prosilcem izdajajo dovoljenja za istočasno vlaganje večjega števila predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine preko spletnega servisa v upravljanju pristojnih služb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (paketno vlaganje). Paketna oblika vlaganja omogoča vlaganje večjega števila izvršb istočasno, preko povezanosti informacijskih sistemov upnika in spletnega servisa e-Sodstvo pa je na ta način dosežen občuten prihranek pri administriranju ter s tem kadrovski obremenitvi pristojnih oseb upnika, saj drugače, kot pri posamičnem vlaganju, ni potreben vnos vseh potrebnih podatkov v elektronske obrazce, saj se ta pri paketnem opravi avtomatično. Po drugi strani pa ta način poslovanja glede na veljavno ureditev 29. člena zakona od upnika zahteva, da poleg pridobitve kvalificiranega digitalnega potrdila predhodno pridobi tudi posebno dovoljenje Ministrstva za pravosodje in javno upravo za takšen način poslovanja. Glede na obrazložitev 9. člena novele ZIZ-E, kot ta izhaja iz zakonodajnega gradiva k

noveli29

, je namen takšne normativne ureditve poslovanja in paketnega vlaganja vlog v lažji oziroma zanesljivejši identifikaciji upnikov, ki predlagajo začetek postopka dovolitve izvršbe na podlagi verodostojne listine. Glede na dejstvo, da je predpogoj za paketno elektronsko vlaganje tudi predhodna pridobitev elektronskega podpisa, kot ga opredeljuje Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem

podpisu30

, katerega osnovni namen je enoznačna identifikacija nosilca, predlagatelj meni, da zahteva po pridobitvi posebnega dovoljenja za paketno elektronsko vlaganje izvršb na podlagi verodostojne listine predstavlja administrativno obremenitev, ki bi jo bilo mogoče odpraviti. S spremembo zakona bodo vsi zainteresirani subjekti lahko vlagali paketne elektronske predloge za izvršbo na podlagi verodostojne listine neposredno preko ustreznih aplikacij portala e-Sodstvo, pri čemer pa bodo seveda še vedno potrebovali predhodno pridobitev varnega elektronskega podpisa od pooblaščenih izdajateljev. Odprava navedene obveznosti za upnike je tudi v skladu z nacionalnimi akcijskim načrtom za odpravo administrativnih ovir. Za izvajanje predlaganih sprememb je potrebna še predhodna uskladitev podzakonske ureditve, zato je v prehodni določbi določeno, da se začne sprememba četrtega odstavka 29. člena zakona uporabljati z uskladitvijo Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka z določbami zakona. Osmi odstavek 29. člena zakona določa, da morajo odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo vse vloge in druga pisanja vložiti v elektronski obliki. Kot določa deseti odstavek 29. člena, se v nasprotnem primeru za vlogo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže. Navedeni določbi o obveznem elektronskem vlaganju se še ne

28 Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11. 29 Poročevalec Državnega zbora št. 92/XXXII z dne 8. 9. 2006. 30 Uradni list RS, št. 98/04-UPB1 in 61/06-ZEPT.

34

uporabljata, saj se bosta začeli uporabljati na podlagi sklepa ministra za pravosodje in javno upravo, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (kot določa 36. člen ZIZ-H), predlagatelj pa ocenjuje, da je treba pred tem v določenih segmentih spremeniti veljavno ureditev. 41. a člen ZIZ ureja predlog za izvršbo na podlagi priložene menice. Če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, lahko upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je izpostavilo vprašanje tolmačenja 41.a člena ZIZ v povezavi z osmim in desetim odstavkom 29. člena ZIZ, saj se v zvezi s tem postavljata dve možni nasprotni razlagi. Po prvi bi obveznost vlaganja po elektronski poti za osebe iz osmega odstavka 29. člena ZIZ po začetku uporabe navedenih določb veljala tudi za predloge za izvršbo na podlagi priložene menice. Po drugi razlagi je v postopku po 41.a členu ZIZ nujno potrebna fizična priložitev menice k predlogu za izvršbo, zaradi česar v tem postopku ni možno elektronsko vlaganje. Pri prvi razlagi obstajajo pomisleki iz razloga pravne varnosti. Menica je verodostojna listina, zato ne gre zgolj za poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, temveč za poplačilo pred pravnomočnostjo plačilnega naloga. V takšnih primerih gre za preverjanje menice, ki je zasebna listina. Težave pa so tudi v posledicah za dolžnika. Če upnik menico po plačilu indosira na novega imetnika, bo novi indosant upravičen vnovič zahtevati plačilo menice, kar je za dolžnika ponovno breme, kljub možnosti odškodninskih in obogatitvenih zahtevkov proti indosantu. Postopek izvršbe na podlagi priložene menice je bil kot poseben postopek izvršbe uveden z novelo ZIZ-H z namenom določiti za upnika učinkovitejši postopek izvršbe na podlagi menice. Upnik ima možnost na podlagi menice kot verodostojne listine, ki je priložena predlogu za izvršbo, doseči rubež sredstev pri organizacijah za plačilni promet in poplačilo še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (46. člen ZIZ), kar prispeva k pospešitvi izvršbe. Obveznost priložitve menice je tudi po uveljavitvi novele ZIZ-H predvidena le v primeru, da želi upnik na podlagi menice doseči poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Upnik lahko tudi po uveljavitvi novele ZIZ-H vloži predlog za izvršbo na podlagi menice enako kot predlog na podlagi drugih verodostojnih listin, torej po določbi 41. člena ZIZ, ki določa, da verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora upnik le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve, na podlagi takega predloga za izvršbo pa ni možno poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Vlada Republike Slovenije meni, da je treba s predlagano spremembo zaradi odprave vseh dvomov v zakonu izrecno izključiti možnost elektronskega vlaganja v postopku na podlagi priložene menice. K 6.členu

35

29.b člen zakona ureja plačilo sodnih taks v postopku izvršbe in zavarovanja. Plačilo sodne takse je določeno kot procesna predpostavka za odločanje predlogu za izvršbo, ugovoru in pritožbi, urejene pa so tudi nekatere posebnosti v zvezi s plačevanjem sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Za primer, ko se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži v elektronski obliki, je posebej urejen postopek plačila sodne takse. Zaradi avtomatizirane obdelave takega predloga mora biti sodna taksa plačana v osmih dneh od oddaje predloga v informacijski sistem, pri plačilu pa je treba obvezno navesti referenco, ki je zavezancu sporočena ob oddaji predloga po elektronski poti. V tem primeru sodišče taksnemu zavezancu ne pošlje plačilnega naloga, saj vse potrebne podatke za plačilo prejme po elektronski poti preko informacijskega sistema. Prvi odstavek 41. člena zakona določa, da je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen, ko je sodna taksa plačana. Po vzoru plačila takse v zemljiškoknjižnem postopku se predlaga ureditev, po kateri se ob elektronski vložitvi vloge izda nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu. Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. K 7. členu Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, in je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Ker organizacije za plačilni promet pri rubežu denarnih sredstev na transakcijskih računih posežejo le na podjetnikove poslovne račune, ne pa na osebni račun fizične osebe (prej podjetnika), le-to upnike ovira pri izterjavi plačil. V primeru, ko je upnik neuspešen pri izvršbi na poslovni račun podjetnika, mora posebej zaprositi za pridobitev podatka o številki osebnega transakcijskega računa, kar tako upniku kot sodišču povzroča dodatne (nepotrebne) aktivnosti in stroške. Zaradi tega se predlaga razširitev oprave poizvedb o podatkih s strani sodišča, ki že po veljavni ureditvi pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti v elektronsko dosegljivih evidencah opravi poizvedbe o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. K 8. členu 41. člen zakona ureja predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po veljavni ureditvi upnik v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve, saj v tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.

36

Kot izhaja tudi iz obrazložitve k prejšnjemu členu, se s predlagano spremembo razširja poizvedovanje sodišča v elektronsko dostopnih evidencah o poslovnih in osebnih računih v primerih, ko je dolžnik podjetnik ali zasebnik. K 9. členu Glej obrazložitev k 5. členu predloga zakona (sprememba 29. člena zakona) v zvezi s priloženo menico. Kot izhaja tudi iz obrazložitve k prejšnjima členoma, se s predlagano spremembo razširja poizvedovanje sodišča v elektronsko dostopnih evidencah o poslovnih in osebnih računih v primerih, ko je dolžnik podjetnik ali zasebnik.

K 10. členu

Upnik ima po veljavni ureditvi možnost predlagati odlog izvršbe, kar stori predvsem v primerih, ko ugotovi neplačevitost dolžnika, vendar želi z odlogom izvršbe preprečiti njeno ustavitev zaradi neuspešnosti izvršbe s posameznimi izvršilnimi sredstvi. Če se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo na predlog upnika le, če se z odlogom strinja dolžnik.

Če gre za izvršbo na premičnine, na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ali na izpraznitev in izročitev nepremičnin, izvršitelj pa je zadevo že prevzel, mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju. Izvršitelj mora predlog za odlog takoj poslati v odgovor dolžniku in mu določiti rok za odgovor. Če se je dolžnik v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, izjavil proti odlogu, izvršitelj predlog za odlog skupaj z izjavo dolžnika takoj odstopi sodišču, ki o predlogu za odlog odloči v skladu z drugim odstavkom tega člena. Če dolžnik s predlogom za odlog soglaša ali če se v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, ne izjavi o predlogu za odlog, izvršitelj v spisu in vpisniku evidentira čas odloga.

Kadar dolžnik s predlogom upnika za odlog soglaša, oziroma se v roku o njem ne izjavi, sodišče ni obveščeno o odlogu izvršbe, zato predlagamo, da se veljavna ureditev dopolni tako, da bo sodišče obveščeno o odlogu izvršbe pri izvršitelju. K 11. členu 81. člen ureja izvršilna dejanja pri izvršbi na premičnine. Tretji odstavek 81. člena določa, da se rubež in prepoved odtujitve vpiše v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, če se ta vodi. 86. člen ZIZ določa, da je dolžniku prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi, razpolaganje pa vključuje tako odtujitev kot obremenitev. Glede na to predlagamo redakcijski popravek določbe 81. člena zakona. K 12. členu 3. točka 101. člena ZIZ določa, da so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Navedena določba se navezuje na Zakon o

37

socialnem varstvu ZSV31

, v katerem je bila do uveljavitve Zakona o socialno varstvenih

prejemkih32

urejena denarna socialna pomoč. Glede na to, da je po spremembi predpisov matični zakon, ki ureja denarno socialno pomoč, ZSVarPre in ne več ZSV, je treba ustrezno prilagoditi 3. točko 101. člena ZIZ.

Pred uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev33

so bile subvencije najemnin nakazane na račun najemodajalca, po uveljavitvi ZUPJS pa se subvencije nakazujejo na račun najemnikov, kar v primeru, da je najemnik dolžnik, pomeni, da mu organizacije za plačilni promet zarubijo subvencijo ter jo nakažejo upniku. V skladu z 41. členom veljavnega ZUPJS se subvencije najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja in bivalne enote izplačujejo izvajalcu, to pa je v skladu s 3. členom ZUPJS lastnik stanovanja, medtem ko se subvencije najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih izplačujejo najemniku stanovanja. Po veljavni ureditvi ZUPJS torej subvencija najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih spada v premoženje dolžnika, v skladu z 32. členom ZIZ pa se lahko z izvršbo poseže na vse dolžnikovo premoženje, kolikor ni z zakonom izvzeto iz izvrše, ali je izvršba nanj omejena. Glede na to, da prejemki iz naslova subvencije najemnine pri tržnih stanovanjih po veljavni ureditvi niso izvzeti iz izvršbe, lahko banka ob upoštevanju 101. člena ZIZ pri izvajanju realizacije sklepa o izvršbi z dolžnikovega računa rubi subvencionirano tržno najemno za stanovanje, katero plačuje občina, in do katere je dolžnik upravičen na podlagi odločbe Centra za socialno delo. Zaradi opisane situacije se predlaga izvzetje subvencije tržne najemnine iz izvršbe. K 13. členu Upravna izplačilna prepoved pomeni, da delavec z izjavo, ki jo potrdi njegov delodajalec, dovoljuje, da se mesečno del njegove plače izplačuje upniku. Ta izjava ima v skladu z določbo 135. člena ZIZ pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. V praksi so se pojavila vprašanja, ali mora delodajalec kot izplačevalec plače pri izvrševanju upravno izplačilne prepovedi upoštevati tudi druge določbe ZIZ, predvsem določbe o omejitvi izvršbe, zlasti 102. člen ZIZ, ki določa minimum, ki je potreben za preživljanje delavca in njegove družine. Iz dostopne sodne prakse izhaja, da se sodišča do izpostavljenega vprašanja niso izrecno opredelila, vendar pa bi lahko iz evidenčnega stavka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Ip 274/2008, posredno sklepali, da sodišče meni, da se tudi pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ. Sodišče namreč pove, da se vprašanje vrstnega reda zastavi (tudi če sklepu o izvršbi konkurira upravna izplačilna prepoved), kadar »razpoložljiva sredstva dolžnika« ne zadoščajo za poplačilo. Po nekaterih stališčih pravne teorije je razmerje med delavcem in delodajalcem v primeru upravne izplačilne prepovedi prostovoljne narave in ga ZIZ ne ureja. Upravna izplačilna prepoved je uvrščena v ZIZ izključno zaradi določitve njenega vrstnega reda, medtem ko

31

Ur. l. RS, št. 3/2007-UPB2 in nasl.; v nadaljevanju: ZSV. 32Ur. l. RS, št. 61/10, 40/11, 110/11-ZDIU12 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju ZSVarPre. 33 Ur.l. RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljevanju: ZUPJS.

38

njena materialna pravna narava v ZIZ ni urejena in je za rešitev spornih vprašanj nujno uporabiti institute drugih pravnih področij. Določbo 135. člena ZIZ o tem, da ima upravna izplačilna prepoved pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, je treba zato razlagati tako, da se upravna izplačilna prepoved glede določitve vrstnega reda obravnava enako kot sodni sklepi o izvršbi, »prehitijo« pa jo sklepi o izvršbi za priviligirane terjatve (drugi odstavek 135. člena ZIZ) in sklepi o davčni izvršbi v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku. To pa pomeni, da po veljavni ureditvi delodajalci pri izvrševanju upravne izplačilne prepovedi niso dolžni neposredno uporabiti drugih določb ZIZ, predvsem določb o omejitvah izvršbe iz 102. člena in se lahko upravna izplačilna prepoved torej izvrši tudi v breme minimalne plače, saj naj bi lahko delavec prostovoljno razpolagal s svojo plačo in jo lahko v celoti porabil za tisto, kar želi. Vlada Republike Slovenije meni, da je treba v zvezi z izpostavljenim vprašanjem vendarle upoštevati tudi pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave Republike Slovenije in ratificirano Konvencijo o zaščiti plač, ki v 10. členu določa, da se plače se lahko zarubijo ali odstopijo samo na način in v mejah, kakor jih predpisuje notranja zakonodaja in da se plače zaščitijo pred rubežem ali odstopom v obsegu, potrebnem za preživljanje delavca in njegove družine. Plače je treba torej v skladu z navedeno konvencijo zaščititi ne le pred rubežem (torej v primeru prisilne izvršbe), temveč tudi pred »odstopom«, torej tudi prostovoljnim - pogodbenim razpolaganjem, v obsegu, ki je potreben za preživljanje delavca in njegove družine. Glede na navedeno se s predlagano spremembo ureditev upravne izplačilne prepovedi dopolnjuje tako, da mora dolžniku pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi ostati minimalna neto plača in znesek po merilih za dodelitev denarne socialne pomoči v primerih preživljanja. S predlogom se veljavna ureditev dopolnjuje tudi glede določitve trenutka pridobitve učinka sklepa o izvršbi oziroma pridobitve vrstnega reda. K 14. členu Po veljavni ureditvi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec. V praksi se pojavljajo primeri, ko upravičenci večkrat prejmejo prilive za več mesecev skupaj iz razlogov, ki niso na njihovi strani, na primer prejmejo plačo z zakasnitvijo zaradi slabe solventnosti delodajalca, tudi zaradi daljših postopkov pri odločanju o pravicah npr. izpolnitev pogojev za upokojitev in višina pokojnine, nadomestila na zavodu za zaposlovanje, otroški dodatki ipd.). Po veljavni zakonodaji morajo banke v teh primerih rubiti prilive, ki niso nakazani za tekoči mesec, kar ni socialno pravično. Vlada Republike Slovenije meni, da bi bilo ustrezneje zagotoviti, da lahko osebe, ki iz razlogov izven njihove pravne sfere ne prejmejo prilivov pravočasno, s temi razpolagajo, v kolikor izkažejo, da so jih prejele za več obdobij skupaj, in sicer za vsako obdobje znesek, s

39

katerim bi lahko razpolagale, v kolikor bi ga dobile v mesecu, v katerem so bile upravičene do njega. Če dolžnik s prostimi sredstvi v roku meseca dni ne razpolaga, se ti prilivi spremenijo v sredstva, ki so po zakonu rubljiva, saj je v primeru, ko dolžnik sredstev ne potrebuje, primerno, da se nakažejo za poplačevanje obveznosti po sklepih o izvršbi. K 15. členu 138. člen ZIZ ureja sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet. Z novelo ZIZ-H je bila razširjena možnost poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na vse izvršilne naslove. S predlagano dopolnitvijo 138. člena zakona z novim tretjim odstavkom se jasneje določa, da se v tem primeru znesek upniku ne izplača šele po pravnomočnosti, kot določa prvi odstavek, temveč takoj. K 16. členu Gre za redakcijo. Glede na to, da je bil z novelo ZIZ-H črtan 140. člen zakona, je treba črtati tudi navedbo 140. člena v 147. členu. K 17. členu Kot je podrobno obrazloženo v uvodni obrazložitvi k predlogu zakona veljavna ureditev v skladu z načelom dispozitivnosti upniku nalaga obveznost, da v primeru, ko predlaga izvršbo proti svojemu dolžniku, predlaga tudi izvršilna sredstva, pri izbiri sredstev pa ni omejen, zato lahko v vsakem primeru predlaga izvršbo na nepremičnine. Veljavna ureditev hkrati dolžniku omogoča, da namesto izvršbe na nepremičnine predlaga drugo izvršilno sredstvo, ki bo zadoščalo za poplačilo dolga, ali pa le-tega plača. Po veljavni ureditvi lahko dolžnik, kadar upnik predlaga izvršbo na nepremičnine, v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče namesto izvršbe na nepremičnine dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine. Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu samo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu. Če dovoli sodišče za izvršbo drugo sredstvo, ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana (169. člen). S predlagano spremembo se določa dodatno izrecno opozorilo dolžniku, da s predlogom za izvršbo na drugo sredstvo nepremičninsko izvršbo prepreči, ki ga vsebuje sklep o izvršbi. Ob tem poudarjamo, da je že po veljavni ureditvi dolžnik o začetku postopka o vsaki načrtovani javni dražbi v izvršilnem postopku obveščen; seveda pa mora pokazati toliko skrbnosti, da

40

vsaj sprejme pisanje, ki mu ga posreduje sodišče in posledično deluje v skladu s pravnim poukom. K 18. členu Predhodne odredbe so z zakonom taksativno našteti ukrepi časovno omejenega zavarovanja, katerega namen je zagotoviti možnost oprave bodoče izvršbe v času, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, vendar še ni izvršljiva. S predhodno odredbo je mogoče zavarovanje le denarne terjatve. Po veljavni ureditvi dovoli sodišče zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa dolžnost preživljanja staršev do otrok, otrok do staršev in zakoncev po razvezi zakonske zveze. O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine od 1. maja 2004 odločajo sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini. O preživnini otrok do staršev in preživnini med zakonci prav tako odloča sodišče, stranke pa lahko o preživnini tudi sklenejo sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Glede na to, da je o obstoju preživnine praviloma pravnomočno odločeno, polnoletnost pa je razmeroma enostavno dokazovati, se zaradi varstva otroka kot preživninskega upravičenca predlaga podaljšanje zavarovanja s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske preživnine do polnoletnosti otroka. Po polnoletnosti se zavarovanje enako kot po veljavni ureditvi dovoli za eno leto. S predlagano spremembo se določa poenostavitev postopka za podaljšanje pravice do preživnine na sodišču z določitvijo daljšega roka zavarovanja, kar izhaja iz akcijskega programa za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za obdobje 2012 in 2013. Namen spremembe je z vidika odprave administrativnih ovir v čim večji meri pomagati preživninskim upravičencem oziroma njihovim zakonitim zastopnikom, ki ponovno oziroma večkrat zaporedno vlagajo predloge za izvršbo in zavarovanje preživninske terjatve, v primerih, ko gre za preživljanje otrok. K 19. členu Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o zastavnih pravicah na premičninah, ki so (sporazumno) neposestno zastavljene po določbah SPZ ali pa so (prisilno) zarubljene po določbah ZIZ. V zadnjem primeru je to takrat, ko se v postopku zavarovanja s predhodno odredbo ali zaradi izterjave denarne terjatve z izvršbo na premičnine opravi rubež, ki se skupaj s prepovedjo odtujitve vpiše v register. V tem primeru pridobi upnik zastavno pravico z vpisom v register. Register podrobneje ureja Uredba o registru neposestnih zastavnih

pravic in zarubljenih premičnin34

. 34

Ur.l. RS, št. 23/04, 66/06, 16/2008 in 62/2011.

41

Z vzpostavitvijo novih tehničnih možnosti je bilo sodiščem omogočeno, da bi tudi sama lahko vlagala zahteve za vpis v register, kadar je predmet predhodne odredbe premičnina, za katero je določen vpis v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, natančno opredeljena že s sklepom o predhodni odredbi (vsebuje njen enolični identifikacijski znak). Imenovanje izvršitelja, ki bi v takih primerih zgolj vložil zahtevo za vpis v register, bi postopek neutemeljeno podaljšalo in upniku zagotovilo manjšo stopnjo pravne varnosti, hkrati pa bi v postopku nastali tudi nepotrebni dodatni stroški. Zaradi tega se predlaga, da vpis v register v takem primeru predlaga sodišče. K 20. členu Tretji odstavek 284. člena določa, da nastop službe izvršitelja objavi minister, pristojen za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije. Javnosti je o tem, katere osebe v Republiki Sloveniji opravljajo službo izvršitelja, obveščena tudi preko evidence izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev, ki jo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo vodi na podlagi 295. člena ZIZ in je v delu, ki se nanaša na podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, javna in objavljena na spletni strani ministrstva, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev. Glede na tako ureditev menimo, da objava nastopa službe izvršitelja v Uradnem listu Republike Slovenije ni potrebna, z njo pa so povezani tudi določeni nepotrebni stroški, zato se predlaga črtanje te obveznosti. K 21. členu Zaradi večje preglednosti se predlaga, da se veljavni 287. člen razdeli na dva dela in sicer 286.a člen in 287. člen. Novi 286.a člen bo urejal razrešitev izvršitelja, 287. člen pa dejanja po razrešitvi izvršitelja. S predlagano ureditvijo se dodatno daje podlaga, da lahko ministrstvo, pristojno za pravosodje, obstoj razlogov za razrešitev izvršitelja ugotovi tudi pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona in ne le preko Zbornice izvršiteljev Slovenije, sodišča, ali disciplinske komisije, kot določa veljavna ureditev. S predlagano ureditvijo se daje tudi potrebna zakonska podlaga za vpogled ministrstva, pristojnega za pravosodje v kazensko evidenco za potrebe postopka razrešitve, ter podlaga za izrek začasne prepovedi opravljati službo izvršitelja (suspenz) v postopku razrešitve. K 22. členu Glej obrazložitev k prejšnjemu členu. Izrecno se tudi določa, da z dnem vročitve odločbe o razrešitvi izvršitelj ne sme več opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, že razpisana dejanja pa mora preklicati.

42

K 23. členu Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli pomočnike izvršitelja, ki delujejo v imenu in za račun izvršitelja, pri svojem delu pa morajo imeti potrdilo o vpisu v evidenco iz 295. člena tega zakona. Po veljavni ureditvi zakona (294. člen in 294.b člen) ter Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (7. člen) se izvršitelj in namestnik izvršitelja izkazujeta z izkaznico, pomočniki izvršitelja pa se izkazujejo s potrdilom o vpisu v evidenco izvršiteljev, ki ga morajo pokazati na zahtevo strank in drugih. Iz praktičnih razlogov se predlaga sprememba ureditve tako, da se bodo tudi pomočniki izvršitelja izkazovali z izkaznico in ne več s potrdilom iz evidence. Z novo ureditvijo je treba uskladiti Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. K 24. členu Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in namene varstva ter pomoči strankam upravlja evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev. V navedeni evidenci se obdelujejo določeni podatki o izvršiteljih in namestnikih izvršiteljev, evidenca pa je v določenem delu javna. V delu v katerem je evidenca javna, se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev. S predlagano spremembo se veljavna ureditev širi glede podatkov, ki se vodijo v evidenci. Varen elektronski predal je elektronski naslov uporabnika v informacijskem sistemu za varno elektronsko vročanje. K 25. členu Po predlagani spremembi 294.b člena zakona se pomočniki izvršiteljev ne bodo več izkazovali s potrdilom o vpisu v evidenco, temveč z izkaznico. Posledično je treba zaradi varnosti pravnega prometa ter preverjanja istovetnosti pomočnikov pri opravljanju njihove službe urediti vpis izkaznic pomočnikov v evidenco, ki jo v skladu s 295.a členom vodi Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. K 26. členu Po veljavni ureditvi nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje, po uradni dolžnosti ali na predlog predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodišča, predsednika zbornice, državnega tožilca, državnega pravobranilca in osebe, ki izkaže pravni interes.

43

V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za pravosodje: odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja izvršitelja ali ־začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi; ;zahteva od izvršitelja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah ־ ,pridobiva od pristojnih organov in organizacij podatke o poslovanju izvršitelja, od bank ־hranilnic in pristojne davčne uprave pa podatke o njegovem finančnem poslovanju; .uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja ali začasnega namestnika ־ Predlagana sprememba dopolnjuje veljavno ureditev z izrecno podlago, po kateri lahko minister, pristojen za pravosodje, odredi izvršitelju odpravo nepravilnosti, ugotovljenih pri pregledu poslovanja. K 27. členu Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če pri opravljanju svoje službe krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov, ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled službe izvršitelja. Disciplinske kršitve se delijo na hujše disciplinske kršitve, ki so urejene v 298.č členu zakona, in kršitve ugleda izvršiteljev, ki jih določa statut Zbornice izvršiteljev Slovenije. S predlagano spremembo 298.č člena se ustrezneje določajo nekatera dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve. K 28. členu Po veljavni ureditvi je pravica do sodnega varstva v zvezi z disciplinskimi postopki zoper izvršitelje določena v podzakonskem aktu - Pravilniku o disciplinskem postopku zoper izvršitelja; zakon pa te pravice izrecno ne ureja. Menimo, da gre v tem primeru za zakonsko materijo, zato predlagamo ustrezno dopolnitev 298.d člena. K 29. členu Po veljavni ureditvi se v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti izvršiteljev o vprašanjih, ki niso urejena z ZIZ in Pravilnikom o disciplinskem postopku zoper izvršitelja smiselno uporabljajo določbe skrajšanega postopka iz Zakona o kazenskem postopku, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, napoved pritožbe, zahtevo za varstvo zakonitosti in izredno omilitev kazni. Zaradi učinkovitejše in hitrejše izvedbe disciplinskega postopka se predlaga sprememba ureditve tako, da se bodo v disciplinskem postopku podrejeno uporabljale določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. K 30. členu Predlaga se, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.

44

K 31. členu Za začetek izvajanja predlagane spremembe ureditve paketnega vlaganja (5. člen tega zakona) je treba uskladiti določbe Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11) z določbami tega zakona. Predlagane spremembe ureditve plačila sodnih taks (6. člen tega zakona) se bodo začele uporabljati, ko bodo zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Minister, pristojen za pravosodje, bo ob tehnični izpolnitvi pogojev izdal sklep, v katerem bo določil datum, od katerega dalje se bo uporabljala navedena sprememba, sklep pa bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Za začetek izvajanja predlaganih sprememb, ki se nanašajo na predhodne odredbe (19. člen tega zakona) in izkaznico pomočnika izvršitelja (23. člen tega zakona) je treba uskladiti določbe Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11) z določbami tega zakona. K 32. členu Določen je splošen petnajstdnevni rok uveljavitve zakona (vacatio legis).

45

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO

6. člen (Sestava sodišča)

Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik. Strokovni sodelavci in sodniški pomočniki lahko: - vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, - izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe, - opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in - po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Strokovni sodelavci lahko po odredbi sodnika tudi: - vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe, ter - odločajo o zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom. O pritožbah odloča višje sodišče po sodniku posamezniku. V senatu treh sodnikov višje sodišče odloča o pritožbah: - zoper sklepe v izvršilnem postopku, ki so izvršilni naslov, razen sklepov o stroških, - zoper sklepe, s katerimi sodišče odloči o ugovoru v postopku na podlagi verodostojne listine, o ugovoru v izvršbi na nepremičnine ali na stavbno pravico ali na delež družbenika, v izvršbi za izterjavo nedenarnih terjatev, - zoper sklepe o določitvi sodnih penalov in - zoper sklepe v postopkih zavarovanja.

11. člen (Hitrost in vrstni red postopanja)

V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče postopati hitro. Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. V pravdnih postopkih, ki se vodijo na podlagi drugega odstavka 62. člena tega zakona, mora sodišče, kadar v skladu z zakonom ne odloči brez naroka, opraviti poravnalni narok oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo najpozneje v treh mesecih od prejema odgovora na ugovor.

46

12. člen

(Vrstni red poplačila več upnikov) Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače.

23. člen (Verodostojna listina)

Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve. Verodostojna listina je v smislu tega zakona faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.

29. člen (Vloge)

V izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge pošiljajo na obrazcih, in vsebino teh obrazcev, vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge vlagajo po elektronski poti in obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano, ter potek takega postopka. Če je v zakonu ali predpisu iz prejšnjega odstavka določeno, da se vloge vlagajo samo v predpisani obliki ali na predpisanem obrazcu ali s predpisano vsebino obrazca, sodišče ravna z vlogo, ki ni vložena v predpisani obliki, na predpisanem obrazcu ali s predpisano vsebino, kot z nepopolno vlogo, če zakon ne določa drugače. Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in ji je ministrstvo, pristojno za pravosodje, izdalo posebno dovoljenje za pošiljanje vlog in drugih pisanj sodišču v elektronski obliki, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik. Minister, pristojen za pravosodje, določi seznam vlog in drugih pisanj, ki se lahko pošiljajo po elektronski poti podpisane na načine iz prejšnjega odstavka, ali seznam strank, ki lahko pošiljajo vloge in druga pisanja po elektronski poti, podpisane na načine iz prejšnjega odstavka, in način identifikacije strank v teh primerih.

47

Vloga v elektronski obliki se šteje za vloženo z dnem, ko informacijski sistem samodejno potrdi prejem vložniku, če zakon ne določa drugače. Pri avtomatizirani obdelavi vlog v informacijskem sistemu se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata; podpis ni potreben. Odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo morajo vse vloge in druga pisanja vložiti v elektronski obliki. Osebam iz prejšnjega odstavka ni treba predložiti pooblastila. Če odvetnik, notar, izvršitelj ali Državno pravobranilstvo ne ravna v skladu z osmim odstavkom tega člena, se za vlogo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže. Če morajo biti listine predložene v izvirniku in se vloga vlaga po elektronski poti, mora vlagatelj pretvoriti listine v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom ter priložiti vlogi.

29.b člen (Plačilo sodne takse)

Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Ne glede na drugi odstavek tega člena mora biti sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se vlaga po elektronski poti, plačana v osmih dneh od oddaje predloga v informacijski sistem, z obvezno navedbo reference, ki je zavezancu sporočena ob oddaji predloga po elektronski poti po informacijskem sistemu. Sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski poti, se plača z navedbo reference, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine se plača z navedbo reference, ki je navedena v sklepu o izvršbi. Če sodna taksa iz petega ali šestega odstavka tega člena ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo ustrezne reference, sodišče pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog s sestavinami, določenimi v zakonu, ki ureja sodne takse. Za nepravočasno

48

plačilo sodne takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z navedbo reference, navedene v plačilnem nalogu. V plačilnem nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tega člena.

40. člen (Vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova)

V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova morajo biti navedeni: - upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena tega zakona, - izvršilni naslov, - dolžnikova obveznost, - sredstvo ali predmet izvršbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. Če upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi. Če upnik predlaga izvršbo na premičnine, mu jih v predlogu za izvršbo ni treba natančno označiti. Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. Upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, za tuji izvršilni naslov pa, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, pooblastila ni treba predložiti, ampak se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano in v kakšnem obsegu. Ne glede na določbi petega in šestega odstavka tega člena je upnik dolžan listine, na katere se je skliceval v predlogu za izvršbo, takoj predložiti sodišču, če se pojavi upravičen dvom o njihovi verodostojnosti, sicer se šteje, da je predlog za izvršbo umaknil. V predlogu za izvršbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvršitelja, ki naj ga sodišče določi za opravo teh dejanj, sicer sodišče s predlogom ravna kot z nepopolno vlogo.

49

Če upnik zahteva izvršbo s sredstvi ali predmeti izvršbe, pri katerih se v času vložitve predloga za izvršbo ne ve, ali bo treba določiti izvršitelja, upnik izvršitelja navede v določenem roku med postopkom po pozivu sodišča, v katerem ga sodišče opozori, da bo sklep o izvršbi v celoti ali delno s sklepom razveljavilo ali ne bo opravilo posameznega dejanja izvršbe, če v določenem roku ne bo navedel izvršitelja. Zoper sklep, s katerim se sklep o izvršbi v celoti ali delno razveljavi, ali se odloči, da se posamezno dejanje izvršbe ne opravi, ni pritožbe.

41. člen (Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v elektronski obliki je vložen, ko je sodna taksa plačana. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti navedeni: - upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena, - verodostojna listina, - dolžnikova obveznost, - sredstvo ali predmet izvršbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in - zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v predlogu za izvršbo. Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Verodostojne listine, na podlagi katere zahteva izvršbo, upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve. Za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega, šestega, osmega in devetega odstavka 40. člena tega zakona. Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem

50

sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti tudi listino o sporazumu o krajevni pristojnosti.

41.a člen (Predlog za izvršbo na podlagi priložene menice)

Če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih, lahko upnik pri sodišču iz četrtega odstavka 40.c člena tega zakona vloži predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. V predlogu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni: - upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena, - menica, - dolžnikova obveznost, - sredstvo ali predmet izvršbe, - drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi, in - zahteva, naj sodišče naloži dolžniku, da v treh dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Upnik v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če upnik predlaga izvršbo tudi na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, se uporablja četrti odstavek 41. člena tega zakona. Za predlog po tem členu se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega, šestega, osmega in devetega odstavka 40. člena tega zakona ter tretjega in sedmega odstavka 41. člena tega zakona. O predlogu po tem členu mora sodišče odločiti v petih delovnih dneh.

72. člen (Na predlog upnika)

Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela. Če se je izvršba že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odlogu, sodišče zavrne predlog za odlog. Če gre za izvršbo na premičnine, na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ali na izpraznitev in izročitev nepremičnin, izvršitelj pa je zadevo že prevzel, mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju. Izvršitelj mora predlog za odlog takoj poslati v odgovor dolžniku in mu določiti rok za odgovor.

51

Če se je dolžnik v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, izjavil proti odlogu, izvršitelj predlog za odlog skupaj z izjavo dolžnika takoj odstopi sodišču, ki o predlogu za odlog odloči v skladu z drugim odstavkom tega člena. Če dolžnik s predlogom za odlog soglaša ali če se v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, ne izjavi o predlogu za odlog, izvršitelj v spisu in vpisniku evidentira čas odloga. Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.

81. člen Izvršba na premičnine se opravi z rubežem in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva le rubež in cenitev, vendar mora v tem primeru v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari, sicer sodišče ustavi izvršbo. Rubež ter prepoved odtujitve se vpiše v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, če se ta vodi. Vpis opravi na zahtevo izvršitelja, na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika, organ, ki vodi register. Organ, pristojen za vodenje registra iz prejšnjega odstavka, po uradni dolžnosti pošlje podatke o rubežu in prepovedi odtujitve organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine. Dolžnik je dolžan predložiti listine za vpis v treh dneh po prejemu zahteve od organa, ki vodi takšno uradno evidenco, sicer organ obvesti izvršitelja, ki dolžniku odvzame listino in registrske označbe za premičnino ter jih izroči temu organu. V uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic se poleg identifikacije premičnine, rubeža in prepovedi odtujitve vpišejo podatki o izvršilni zadevi, poteku postopka ter o dolžniku in upniku (osebno ime, prebivališče, rojstni datum in enotno matično številko fizične osebe ali firmo, sedež, matično in davčno številko pravne osebe). Organ, pristojen za vodenje tega registra, lahko pridobiva te podatke tudi iz obstoječih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Podatki iz registra so javni. Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vrste premičnin, za katere se vzpostavi register iz tretjega odstavka tega člena, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, postopek in vsebino vpisov v uradne evidence in listine, način vodenja, povezovanja in iskanja podatkov po registru ter tarifo za vpise v register.

101. člen (Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)

52

Iz izvršbe so izvzeti: 1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; 2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo; 4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka; 5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom; 6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije; 7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj; 8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb; 9. dodatek za pomoč in postrežbo; 10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve; 11. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije; 12. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost; 13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode; 14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 – uradno prečiščeno besedilo in 43/10), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 – uradno prečiščeno besedilo in 43/10); 15. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti; 16. denarna sredstva, izplačana s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo).

135. člen (Izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo)

Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo

53

zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

137. člen (Omejitev izvršbe)

Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.

138. člen (Sklep o izvršbi)

S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. S sklepom, ki ga izda na podlagi predloga iz 41.a člena tega zakona, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi, in po poteku roka, določenega na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega zakona, ta znesek izplača upniku. Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen oziroma po poteku roka, določenega na podlagi tretjega odstavka 44. člena tega zakona, sodišče o tem obvesti organizacijo za plačilni promet. O opravljenem poplačilu upnika organizacija za plačilni promet takoj obvesti sodišče. Sklep iz prvega odstavka tega člena ima učinek rubeža in prenosa v izterjavo. Če organizacija za plačilni promet zapre račun ali pošlje sodišču obvestilo iz tretjega in četrtega odstavka 141. člena tega zakona, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti drugi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun, in sicer od dneva, ko je novi organizaciji za plačilni promet vročen sklep o izvršbi.

147. člen (Odgovornost organizacije za plačilni promet)

Glede odgovornosti organizacije za plačilni promet za opuščeni rubež, prenos in izplačilo zapadlih zneskov se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 134. člena tega zakona. Organizacija za plačilni promet je odgovorna tudi za škodo, ki je nastala upniku, ker ni ravnala po sklepu o izvršbi oziroma je kršila določbe tega zakona o posredovanju podatkov (tretji odstavek 140. člena), vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi.

54

Organizacija za plačilni promet je na zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi, ter ali in kako je upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev.

169. člen (Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva

ali na drugo nepremičnino) Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini. Sodišče vroči predlog upniku, ki se lahko o njem izjavi v osmih dneh od vročitve. Ko se upnik izjavi ali ko izteče rok za izjavo, izda sodišče sklep o predlogu. Zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine. Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu. Če dovoli sodišče za izvršbo drugo sredstvo, ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana.

259. člen (Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)

Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu. V primerih iz prvega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.

260. člen (Vrste predhodnih odredb)

Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe: 1. rubež premičnin in vpis rubeža v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona, če se ta vodi; 2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari; 3. rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic;

55

4. prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo; 5. vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev na nematerializiranem vrednostnem papirju; 6. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini. Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.

284. člen (Nastop službe izvršitelja)

Izvršitelj nastopi službo po pravnomočnosti odločbe o imenovanju za izvršitelja z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izreče in podpiše naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in službo izvršitelja opravljal vestno, pošteno in nepristransko." Če izvršitelj ne priseže v roku oziroma na dan, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje, odločba o imenovanju preneha veljati, razen če minister, pristojen za pravosodje, na predlog izvršitelja iz opravičenih razlogov določi nov rok oziroma dan za prisego. Nastop službe izvršitelja objavi minister, pristojen za pravosodje, v Uradnem listu Republike Slovenije.

287. člen

(Razrešitev izvršitelja) Izvršitelj se razreši: 1. če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja; 2. če da pisno izjavo ministru, pristojnemu za pravosodje, in zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja; 3. če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar ali odvetnik; 4. če mu je izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja; 5. ko dopolni starost 70 let; 6. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen; 7. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe izvršitelja; 8. če opravlja posle, ki po svoji naravi niso združljivi z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ter ugledom in neoporečnostjo službe izvršitelja;

56

9. če ne dosega meril za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja ali če iz ocene dela izvršitelja izhaja, da ne opravlja vestno službe izvršitelja; 10. če ne opravi rednega preizkusa znanja po določbah tega zakona in podzakonskega akta. Posamezni razrešitveni razlogi iz prejšnjega odstavka nastopijo: razlog iz 1. točke z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj več ne izpolnjuje ־pogojev za imenovanje za izvršitelja; razlog iz 2. točke trideseti dan od dneva, ko minister, pristojen za pravosodje, prejme pisno ־izjavo izvršitelja; razlog iz 3. točke z dnem, ko izvršitelj nastopi funkcijo, plačano službo ali začne opravljati ־pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali začne opravljati odvetniško dejavnost ali je imenovan za notarja; ;razlog iz 4. točke s pravnomočnostjo odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu ־ ;razloga iz 6. in 7. točke s pravnomočnostjo sodbe ־ ,razlogi iz 8., 9. in 10. točke s pravnomočnostjo odločbe ministra, pristojnega za pravosodje ־o ugotovitvi razrešitvenega razloga. O nastopu razrešitvenega razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena obvesti zbornica izvršiteljev ministrstvo, pristojno za pravosodje, takoj, ko zanj izve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 4., 6. in 7. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala. Odločbo o razrešitvi izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Ko prejme odločbo iz prejšnjega odstavka, mora izvršitelj brez odlašanja izročiti zbornici izvršiteljev vse spise, vključno s spisi zaključenih zadev, vpisnike, evidence in druge knjige, listine, denar, vrednostne papirje, registrske označbe, predmete v hrambi pri izvršitelju, identifikacijske znake iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona, ter vso ostalo dokumentacijo in predmete, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, po stanju, v kakršnem se nahaja na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov zbornice izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev v osmih dneh od prevzema pošlje ministrstvu za pravosodje identifikacijske znake ter kopijo zapisnika iz prejšnjega odstavka. Predsednik zbornice izvršiteljev določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, v kraju, ki je temu najbližje. Zbornica izvršiteljev določi, katera dokumentacija in predmeti, ki so bili prevzeti v skladu s šestim odstavkom tega člena, se zaupajo v hrambo in poslovanje drugemu izvršitelju oziroma izvršiteljem kot prevzemnikom, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, oziroma se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev. Spisi zaključenih zadev pri razrešenem izvršitelju se

57

vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev in se jih obravnava v skladu s predpisi s področja varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivov. Na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev se objavijo podatki o osebnem imenu, sedežu in datumu razrešitve izvršitelja ter podatek o tem, da izvršitelj ni predal identifikacijskih znakov, zaradi česar so bili preklicani.

294.b člen (Pomočnik izvršitelja)

Za pomoč pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje pa največ deset oseb (v nadaljevanju: pomočnik izvršitelja). Pomočnik mora imeti pri svojem delu potrdilo o vpisu v evidenco iz 295. člena tega zakona. Pomočniki izvršitelja delujejo v imenu in za račun izvršitelja. Izvršitelj je odgovoren za morebitno škodo, ki jo pri opravljanju posameznih dejanj povzročijo njegovi pomočniki.

295. člen (Evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev)

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu, zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in namene varstva ter pomoči strankam upravlja evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev. V evidenci iz prejšnjega odstavka se obdelujejo naslednji podatki: ,osebno ime, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ־telefonska številka, naslov elektronske pošte in sedež izvršitelja ter osebno ime, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonska številka, naslov elektronske pošte in davčna številka njegovega namestnika; datum imenovanja in datum nastopa službe izvršitelja oziroma namestnika, datum prisege ־ter datum razrešitve; ;disciplinski ukrepi, ki so bili izrečeni izvršitelju oziroma namestniku ־ število pomočnikov izvršitelja, njihovo osebno ime, rojstni datum in datum sklenitve in ־prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Izvršitelji so dolžni v osmih dneh sporočiti vsako spremembo podatkov, o katerih se vodi evidenca. Evidenca iz prvega odstavka tega člena je za namene zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in varstva strank glede izvrševanja pooblastil izvršiteljev v delu, ki se nanaša na podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske

58

pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, javna. Za učinkovito izvrševanje namenov iz prejšnjega stavka se evidenca v delu, ki je javna, objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev.

295.a člen (Evidenca izkaznic, priponk in pečatov)

Ministrstvo za pravosodje za namene varnosti pravnega prometa ter preverjanja istovetnosti izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev pri opravljanju njihove službe upravlja evidence izkaznic, priponk in pečatov izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev. V evidenci izkaznic se obdelujejo naslednji podatki: - tekoča številka izkaznice; - osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je; - datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju oziroma namestniku izvršitelja; - datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi izkaznice. V evidenci priponk se obdelujejo naslednji podatki: - tekoča številka priponke; - osebno ime in sedež ter evidenčna številka izvršitelja, ki priponko uporablja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je; - datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja oziroma namestnika izvršitelja; - matrica priponke; - datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je ministrstvo prejelo obvestilo o izgubi priponke. V evidenci pečatov se obdelujejo naslednji podatki: - tekoča številka pečata (evidenčna številka); - datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju; - odtis pečata; - osebno ime in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja; - datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum uničenja pečata.

297. člen (Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja)

Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja in delom zbornice izvaja minister, pristojen za pravosodje, po uradni dolžnosti ali na predlog predsednika okrajnega, okrožnega ali višjega sodišča, predsednika zbornice, državnega tožilca, državnega pravobranilca in osebe, ki izkaže pravni interes. V okviru pooblastila iz prejšnjega odstavka lahko minister, pristojen za pravosodje:

59

odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja izvršitelja ali ־začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi; ;zahteva od izvršitelja vse potrebne podatke o njegovem poslovanju in zaposlenih osebah ־ ,pridobiva od pristojnih organov in organizacij podatke o poslovanju izvršitelja, od bank ־hranilnic in pristojne davčne uprave pa podatke o njegovem finančnem poslovanju; .uvede disciplinski postopek zoper izvršitelja ali začasnega namestnika ־

298.č člen (Hujše disciplinske kršitve)

Dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, so: 1. če izvršitelj krši pravilo vrstnega reda izvršilnih zadev; 2. če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka; 3. če se izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja nedostojno in neprimerno obnaša in ne ravna vestno, pošteno in skrbno po določbah zakona in po pravilih podzakonskih aktov ali če oglašuje svojo dejavnost; 4. če izvršitelj z dolžnikovim premoženjem ne ravna v skladu z določili zakona in po pravilih podzakonskih aktov ; 5. če izvršitelj ne začne z opravo izvršilnih dejanj takoj oziroma najkasneje v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja, ali če takoj po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ne sestavi poročila in obračuna; 6. če izvršitelj zahteva višjo varščino, zaračuna višje plačilo za svoje delo ali večje stroške, kot mu dejansko pripadajo po tarifi; 7. če izvršitelj neupravičeno zavlačuje opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja; 8. če izvršitelj ne predlaga izločitve, ko so za to podani zakonski razlogi; 9. če izvršitelj ne izpolnjuje obveznosti strokovnega izobraževanja; 10. če izvršitelj v roku ne predloži podatkov za evidence, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ali če ne vodi evidence zadev, ki jih prejme v izvršitev; 11. če izvršitelj ne posreduje zahtevanih podatkov ali ne predloži zahtevanih listin ali ne predloži letnega poročila ali odkloni sodelovanje pri nadzoru opravljanja službe izvršitelja ali ne izvrši ukrepov, ki so bili pri nadzoru odrejeni po določbah tega zakona; 12. če izvršitelj ne opravi druge dražbe ali ponovne prodaje z neposredno pogodbo najpozneje v dveh mesecih po prejemu upnikovega obvestila; 13. če izvršitelj načina in datuma prodaje stvari ne določi in zabeleži v rubežnem zapisniku takoj po opravljenem rubežu oziroma po prejemu sklepa o prodaji stvari.

298.d člen (Disciplinski postopek)

V disciplinskem postopku mora izvršitelj, zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi. V disciplinskem postopku na prvi stopnji odloča minister, pristojen za pravosodje.

60

Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, lahko izvršitelj v roku 15 dni od njene vročitve vloži pritožbo, o kateri odloča disciplinska komisija pri zbornici. Disciplinsko komisijo sestavljata dva sodnika višjega sodišča z območja, na katerem ima izvršitelj sedež in predstavnik zbornice. Sodnika višjega sodišča, člana disciplinske komisije, se določita z letnim razporedom dela višjega sodišča, predstavnika zbornice pa izvoli skupščina zbornice za dobo dveh let. Predsednik disciplinske komisije je sodnik. O pritožbi odloča disciplinska komisija brez ustne obravnave. Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka predpiše minister, pristojen za pravosodje.

298.f člen (Smiselna uporaba zakona)

V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom in predpisom iz šestega odstavka 298.d člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe skrajšanega postopka iz zakona o kazenskem postopku, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca, napoved pritožbe, zahtevo za varstvo zakonitosti in izredno omilitev kazni.

61

V. PREDLOG, DA SE PREDLOG ZAKONA OBRAVNAVA PO NUJNE M OZIROMA SKRAJŠANEM POSTOPKU

/ VI. PRILOGE