Predizvici na novata me|unarodna politika

str. 1Godina 3, br. 10, juni 2005 Skopje

Predizvici na novatame|unarodna politika

Nastanite {to se slu~ija po-slednive meseci, pred s¢ neuspe{-nite referendumi za evropskiotustav vo Francija i Holandija ineuspe{niot ekonomski samit, jastavaat Evropa pred edengolem predizvik. Segatreba da se odgovori naedno su{testveno pra{a-we: dali evropskata in-tegracija e samo ednamaska od periodot nastudenata vojna za da seprikrie amerikanskatadominacija nad nejziniotzapaden del, prostor kojgo izrazuva{e odbiva-weto na sovetizacijatana kontinentot; ili ne{to mnogupogolemo od seto toa: izraz na sto-godi{nata ‘elba za obedinuvawena kontinentot {to vo sovremeniuslovi edinstveno ovozmo‘uvanejzin opstanok i garantira so~uvu-vawe na nejzinata raznovidnost ikreativna mo}.

Politi~arite postojano imaasvoi pri~ini da ja izbegnat javnatadebata za celta na evropskotoobedinuvawe. Po dvojnoto "ne# naFrancija i Holandija del od evrop-skite gra|ani sakaat da znaat kadetreba da vodi evropskiot proekt,koj dnevno vlijae vrz nivniot ì-

vot. Tie sega baraat evropskoto obe-dinuvawe da se povrze so politi~-kata perspektiva. Evrokratitepropu{tija blagovremeno i jasno dagi definiraat ovie sporni mo-menti. Ednostavno ne sakaa da gozagrozat udobniot birokratskimodel na obedinuvawe odozgora.

Inaku, evropskiot tereni bez poslednite nastanive}e e miniran od pro-tivre~nite interesi nabogatite i siroma{nite,golemite i malite, sta-rite i novi zemji-~lenki,mitovite za me|usebnosprotivstavenite nacio-nalni istorii.

Sakale da go priznaattoa ili ne, sepak, pore~isi polovina vek na

studena vojna, SAD bea tie {to japottiknuvaa evropskata integra-cija. Tie bea ubedeni deka obedi-neta Evropa bi pretstavuvalapodobar ekonomski partner, no ipoliti~ki sojuznik. Vojnata vo Irakdonekade gi iskomplikuva takviteo~ekuvawa. Nastana eden krizenperiod, kako rezultat na razli~nipoliti~ki filozofii, so ocenki zapostoewe na "stara# i "nova# Evropa.Novite ~lenki na EU potsetija dekaglavnoto pra{awe vo vremeto nasozdavaweto na EU ne be{e zaed-ni~kiot pazar, tuku pra{aweto zavojnata i mirot. Spored taa "nova#

Prof. d-r \orge Ivanov

Politi~ka mislastr. 2

\orge Ivanov

Evropa pra{awata za vojnata, mi-rot i bezbednosta i denes imaatfundamentalno zna~ewe. Zatoanovite ~lenki projavija i interesza amerikanskoto prisustvo vo ev-ropskata politika.

Ni se dopa|alo toa nam ili ne,seedno, svetot onakov kakov {to estanuva s¢ poopasno mesto za ‘ive-ewe. Vojnata vo Irak i globali-zacijata doveduvaat do zgolemu-vawe na me|unarodniot terorizami mo‘nosta toj da dobie nova sila.Irak ve}e stanuva magnet i rasad-nik na me|unarodni teroristi~kiaktivnosti. Tamu se obu~uvaat iborat raznovidni ekstremisti, koipotoa odat vo drugi dr‘avi kadesproveduvaat atentati i diverzii.Irak s¢ pove}e stanuva u{te ednohroni~no ‘ari{te, pokraj izrael-sko-palestinskiot konflikt, ̂ e~e-nija, Kavkaz, Filipini, {irej}i ja"radikalnata islamska ideologija#.Ova ve}e se tretira kako scenarioza sozdavawe na "nov kalifat# kogaislamskiot fundamentalizam gizagrozuva zapadnite vrednosti. Toabi dovelo do razidinuvawe naevropskite, amerikanskite, ruskitei kineskite interesi davaj}i imgolem prostor za dejstvuvawe nateroristite. Globalnite, pak, napo-ri da se spre~at teroristi~kiteakcii i prometot na oru‘je za ma-sovno uni{tuvawe }e podigne gole-mi barieri koi direktno }e jaonevozmo‘uvaat globalizacijata.Poinaku ka‘ano, zakanata od me|u-naroden terorizam napravi presvrtna celiot kontekst na me|unarod-nata politika.

Globalizacijata, barem zasega,po~na da go prenesuva te‘i{teto namo}ta vrz Azija, zagrozuvaj}i ja nad-

mo}ta na Amerika. Zasega najgole-mata korist od globalizacijata jaimaat Kina i Indija, koristej}i giprednostite na ogromna evtinarabotna sila i pristapot do viso-kite tehnolo{ki mo‘nosti. Seocenuva deka za edna do dve dece-nii bruto doma{niot proizvod naKina }e bide zna~itelno pogolem odkoja bilo druga zapadna zemja, aIndija }e ja nadmine evropskataekonomija. Se o~ekuva najgolemekonomski rast da do‘iveat iBrazil i Indonezija. Zatoa Evropa,no i Rusija so site svoi problemi,stanuvaat va‘ni partneri za SAD,kako vo borbata protiv terorizmot,taka i kon napreduvaweto na infor-macisko-komunikaciskata revolu-cija.

Na me|unaroden plan ve}e sesozdavaat alijansi na grupi od kri-minalci. Tie s¢ po~esto nastojuvaatda gi korumpiraat liderite nanestabilnite, ekonomski oslabnatidr‘avi, prodiraj}i vo nivnitebanki i biznisi koi se vo lo{asostojba, koristej}i informaciskitehnologii i sorabotuvaj}i so grupii dvi‘ewa koi kontroliraat odre-deni teritorii. Vakvite kriminal-ni strukturi mo‘at da prezemaatvirtuelna kontrola nad celi teri-torii na "neuspe{ni i nedovr{enidr‘avi# kade centralnata vlast nee vo sostojba da gi sproveduvasvoite nadle‘nosti.

Serioznite analizi na oviefenomeni ve}e uka‘uvaat na blis-kite vrski me|u strukturite na orga-niziraniot kriminal i teroris-tite. Me|utoa organiziraniot kri-minal e motiviran samo od parite,dodeka teroristite, barem zasega,izbegnuvaat povrzuvawe so lu|e bez


Voved

ideologija, zatoa {to toa gi zgole-muva mo‘nostite za prodirawe napolicijata vo nivnite redovi.

Na{iot region kako da go gubizna~eweto za SAD i EU. Tie se s¢pomalku zainteresirani za nasbidej}i si postavuvaat pred sebedrugi prioriteti.

Regionot e pred golemi prediz-vici. Pretstoi re{avawe na sta-tusot na Kosovo. Novi proekcii zaBosna i Hercegovina. Referendumvo Crna Gora. Pregovorite na EU soTurcija i Hrvatska. Odgovor na ma-kedonskata kandidatura. Vklu~uva-we na Bugarija i Romanija vo EU.

Seto toa bara pogolema svest zaregionot, zatoa {to mnogu lesnomo‘e da ostane podolg periodnadvor od Evropskata unija. Kolkuse podgotveni balkanskite poli-ti~ari da se soo~at so golemitepredizvici na me|unaroden i regio-nalen plan, zasega ne mo‘e da sepredvidi. Najgolem del od poli-ti~kite eliti nemaat realna mo}sami da gi re{at brojnite otvorenipra{awa i zatoa so lesnotija giprimaat inicijativite toa da go sto-ri nekoe me|unarodno telo.

Abstract

Events in the last months, especially the unsuccessful referenda on theEuropean Constitution in France and Holland and the fail of the Economicsummit, set big challenge to Europe. Aware or not, after half of century coldwar USA were the ones who were supporting European integration in order tofind an equal economic and political partner in the United Europe. However,the war in Iraq did not match these expectations. This war, together with theglobalization, increased international terrorism and the possibility for it to gaina new power. Globalization has started to move the power to Asia, endangeringthe influence of the States. The biggest benefit of globalization, for the timebeing, goes to China and India as they have advantage using cheep labormarket and higher technological achievements. All of this sets other prioritiesto the USA and the EU and place the Balkan region in a less important position.Considering that the region is facing big challenges in the forthcoming period,the Balkan politicians should be aware of the new situation in order not toleave the region on the doorstep of the European Union.


SODR@INA / CONTENTS

Voved\orge Ivanov

IntroductionGjorge Ivanov

Predizvicite na novata me|unarodna politika/Challenges of the new interChallenges of the new interChallenges of the new interChallenges of the new interChallenges of the new international politicnational politicnational politicnational politicnational politic

Bezgrani~na euforija za Kina?Zavr{en zbor za edna zemja na superlativi odeden poumeren agol _____________________________________________ 11[tefan Fridrih

Unlimited Euphoria for China?Closing Words for a Country of Superlative from a Moderate AngleStefan Friedrich

Me|unarodnata politika na Evropskata unija ________________21Dane Taleski

Internacional Policy of the European UnionDane Taleski

Voenoto javno informirawe na NATO,negovata uloga vo sovremenite bezbednosni krugovii odnosite so mediumite ___________________________________31Hans Peter Buh

NATO’s Military Public Information, Its Role in the ModernSecurity Environment and Its Relationship with the MediaHans Peter Buch

Me|u multilateralizmot i unilateralizmot:Turskata politika kon ira~kata kriza kako test _____________37Erman Top~u

In-between Multilateralism and Unilateralism:Turkey’s Policy towards Iraqi Crisis as a Test-CaseErman Topcu

Po izborot na Benedikt [esnaesetti za papa, katolicizmotsvrten kon izvornite vrednosti na hristijanstvoto __________49Aneta Stojanovska

After the Election of Pope Benedict XVI, theCatholicism Turned to the Authentic Values of ChristianityAneta Stojanovska


Aktuelno/CurrentCurrentCurrentCurrentCurrent

Debata za ratifikuvawe na Evropskiot ustavNa pat kon dobar ustav? ____________________________________55Andreas [vab

Debate for Ratification of the European ConstitutionTowards Good Constitution?Andreas Schwab

Crnogorskata pravoslavna crkva i referendumotza nezavisnost na Crna Gora ________________________________61Aleksandar Spasenovski

The Montenegrin Orthodox Church and the Referendumfor Independence of MontenegroAleksandar Spasenovski

Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/Me|unarodni organizacii/InterInterInterInterInternational Ornational Ornational Ornational Ornational Organizationsganizationsganizationsganizationsganizations

OON 2005:Promeneto vreme ili vreme na promeni _____________________65Kiril Nejkov

United Nations 2005:Changed Times or Time for ChangesKiril Nejkov

Predizvici i perspektivi/Challenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and PerspectivesChallenges and Perspectives

Imeto kako star povod _____________________________________77\uner Ismail

The Name as an Old MotiveGjuner Ismail

Nezavisnost - opcija za (ne)re{avawe nakone~niot status na Kosovo_________________________________81Sa{o Dodevski

Independance - an Option for (Un-)Solvingthe Final Status of KosovoSaso Dodevski


Teorija/TheoryTheoryTheoryTheoryTheory

Imeto Makedonija__________________________________________91\orge Ivanov

The Name MacedoniaGjorge Ivanov

Portreti/PPPPPortrai tsortrai tsortrai tsortrai tsortrai ts

Xon Majnard Kejns - s¢ u{te ekonomski (r)evolucioner________97Ulrih Klepman

John Maynard Keynes – Still an Economical (R)EvolutionaryUlrich Kleppmann

Recenzii/RecensionsRecensionsRecensionsRecensionsRecensions

Na {to mislime nie, koga velime "nie#? ____________________101Leona Straha

What Do We Think, When We Say "We#?Leona Straha

Dokumenti/DocumentsDocumentsDocumentsDocumentsDocuments

Izvadok od izve{tajot na Kofi Anan za reformi vo OON:Pogolema sloboda (21 mart 2005) ___________________________107Excerpt of Kofi Annan’s Report on UN Reform:In Larger Freedom (March 21, 2005)

Za avtorite/Za avtorite/Za avtorite/Za avtorite/Za avtorite/About the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authorsAbout the authors _______________________________________________________________________________________________ 109


Godina 3Br.10juniSkopje 2005ISSN 1409-9853

Spisanie za politi~ko-op{testveni temi

Izdava~i :d-r \or|e Ivanov

Ulrih KlepmanUrednici :Dane Taleski

m-r Sandra Koqa~kovam-r Nenad Markovi}

m-r Ivan Damjanovskim-r Vladimir Boìnovski

Goce Drtkovski

Adresa :Fondacija "Konrad Adenauer#

Maksim Gorki 16 kat 3MK-1000 Skopje

Tel.: 02 3231 122Faks: 02 3135 290

Email: [email protected]: www.kas.de

Institut za demokratija,solidarnost i civilno op{testvo

ul. Metropolit Teodosij Gologanov 59 / 1 / 6 -13MK - 1000 Skopje

Tel. / Faks :02 3217 080Email: [email protected]

Internet: www.idsco.org.mk

Pe~at:Vinsent grafika

Dizajn:Natali Nikolovska

Organizacija:Daniela Trajkovi}

Tehni~ka podgotovka:Pepi Damjanovski

Prevod:Perica Sarxoski,

Oliver Jordanovski, Tina FarniLektura:

Sneàna Orlovi} Stojanovi}

Year 3N∫ 10June

Skopje 2005ISSN 1409-9853

Magazine for political-societal subjects

P u b l i s h e r s :Dr. Gjorge IvanovUlrich KleppmannE d i t o r s :Dane TaleskiSandra Koljackova M.A.Nenad Markovic M.A.Ivan Damjanovski M.A.Vladimir Bozinovski M.A.Goce Drtkovski

A d d r e s s :Konrad-Adenauer-Stiftungul. Maksim Gorki 16 / 3MK-1000 Skopjephone: 02 323 11 22fax: 02 313 52 90email: [email protected]: www.kas.de

Institute for Democracy, Solidarityand Civil Societyul. Metropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13MK-1000 Skopjephone/fax: 02 321 70 80email: [email protected]: www.idsco.org.mk

P r i n t i n g :Vinsent grafikaDesign :Natali NikolovskaO rg a n i z a t i o n :Daniela TrajkovikTechnical preparation :Pepi DamjanovskiTr a n s l a t i o n :Perica Sargzoski,Oliver Jordanovski, Tiina FahrniProof reading:Snezana Orlovik Stojanovik

Stavovite izneseni vo spisanieto ne sestavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i

Institutot za demokratija, solidarnost icivilno op{testvo, tuku se li~ni

gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraatza gre{ki napraveni pri prevodot.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im sedostavuva na politi~kite subjekti,

dràvnite institucii, univerzitetite,stranskite pretstavni{tva vo

Republika Makedonija.

The viewpoints expressed in the magazine are notthe viewpoints of the Foundation "KonradAdenauer# and the Institute for Democracy,Solidarity and Civil Society. They are personalviews of the authors. The publishers are not liablefor the translation errors.

The magazine is published 4 times a yearand it is distributed to political subjects, stateinstitutions, universities andforeign representatives inthe Republic of Macedonia.


Bezgrani~na euforija za Kina?Zavr{en zbor za edna zemja nasuperlativi od eden poumeren agol

Povisoko, pobrzo, podaleku - se~ini taka glasi mototo na dene{naKina. Carstvoto na sredinata sakapovtorno da go zazeme svoeto mestovo centarot na svetot, i toa ne vodale~na idnina, tuku najdobro u{teutre ako mo‘e. Na ovaa bezuslovnavolja naiduva direktno i nepo-sredno nabquduva~ot na lice mestovo metropolite kako [angaj, Pekingili Kanton. No, i tie {to ne bilevo "novata Kina#, }e bidat zafateniod ovaa euforija. Prvata trka naformula-1 na kinesko tlo, prviotKinez vo vselenata, prviot komer-cijalno upravuvan transrapid,kineskite firmi {to pritiskaatna svetskiot pazar, slednite Olim-piski igri vo Peking, EKSPO 2010vo [angaj - s¢ ova se primeri zastreme‘ot na Kina da zazeme vode~-ka pozicija vo svetot. Kina ve}e jaima ovaa polo‘ba kaj mediumite. Se~ini deka Germanija e zafatena odvistinska treska za Kina. Vesni-cite Spiegel, Wirtschaftswoche, durii visoko glamuroznoto spisanieMAX, im posvetija celi specijalniizdanija, ili vo najmala raka nas-lovni prikazni na zemjata na ekono-mskoto ~udo Kina i na gradot [an-gaj. Se ~ini deka Kina, skoro dva-eset i pet godini od po~etokot napolitikata na reformi i na otvo-rawe, kone~no go predizvika vnima-

nieto na Germancite {to odamna gozaslu‘uva.

Vo sekoj slu~aj, mora da se zabe-le‘i deka del od optimizmot zaKina e vo dobra merka ispolnet sonaivnost. Od ~ista euforija, ~estopati, se zaboravaat opasnostite iproblemite so koi{to se bori ovaaogromna zemja. Ova va‘i za german-skite multinacionalni koncerniili sredni pretprijatija, kako i zanekoi individui. Taka na primer,nekoj student koj gi napu{til stu-diite i koj{to dosega nemal nika-kov kontakt nitu so Kina nitu sokineskiot jazik, ubeden e vo me|u-vreme, deka vo Kina e polesno dase sozdade profesionalniot po~e-tok, za koj vo Germanija se smetadeka ne mo‘e da se sozdade.

Toa mo‘e da uspee, ama i nemora, no vo nikoj slu~aj ne e polesnootkolku vo Germanija. Zatoa priseta euforija nikako ne smee da sezaboravi deka razvojniot pat naKina e povrzan so rizici. Ne samostapkata na porast i brzinata napromenata vo Kina, tuku i rizicitedobivaat takvi dimenzii, {to odvajmo‘e da se zamislat i ne smee dase zanemarat dokolku se razgleduvaovaa zemja. Zatoa {to }e ima povrat-ni reakcii vo razvojniot proces.Tie bi mo‘ele, dokolku ne se uo~atnavreme, odnovo da dovedat do toa,Germanija i Zapadot razo~arano da

[tefan Fridrih

Pr

ed

iz

vi

ci

te

na

no

va

ta

me

|un

ar

od

na

po

li

ti

ka


[tefan Fridrih

se ottrgnat od Kina, isto kako vo1989 godina, po krvavite nastani naPlo{tadot na nebesniot mir. Toanikomu ne bi mu koristelo, nitu naGermancite, a najmalku na Kinezite.

Sledniov napis treba da prediz-vika senzibilitet za ova pra{awe.Toj treba da ottrgne od stereoti-pite, ismevawe na Kina nasprotieuforija za Kina. Se bara umerenorazgleduvawe na {ansite i na rizi-cite, na pozitivnite i na negativ-nite razvojni opcii na ovaa zemja.Se razbira deka toa ne mo‘e da seskicira vo kratok napis so grubicrti. Sepak, treba da postoi obidso primeri od tri centralni aspek-ti, imeno od aspekt na ekonomskata,na vnatre{nata i na nadvore{natapolitika.

Visok porast - golemi problemi

Noviot ekonomski razvoj vo Kinae navistina zabele‘itelen. Od1979 godina, Narodnata republikaostava vpe~atok so stapkite naporast od prose~no 8,5 procenti. Serazbira deka e zna~ajno da se uka‘edeka Kina ovie stapki na razvoj gipostigna od relativno nisko nivo,no vo me|uvreme Narodnata repub-lika stigna i so apsolutnite brojkido vrvot na trgovskite nacii vosvetot. Na toj na~in, vo 2003 godinataa go dostigna mestoto na {estanajgolema nacionalna ekonomija.Kako trgovska nacija, Kina stoi na~etvrto mesto {irum svetot. Vo2002 i vo 2003 godina na Narodnatarepublika £ uspea so pove}e odpedeset milijardi amerikanskidolari da gi potisne SAD od prvotomesto na zemji so najgolemi stran-

ski direktni investicii (SDI) {i-rum svetot. Ovoj fakt, na vpe~atlivna~in, ja naglasuva atraktivnostana Kina kako mesto na proizvodstvoza stranski pretprijatija. Duri ipojavata na bolesta na belodrob-noto zaboluvawe SARS vo po~e-tokot na 2003 godina, koja go sti{ijavniot ‘ivot vo mnogu metropoli,ne mu na{teti na dinami~niotrazvoj na kineskoto stopanstvo.Mo‘ebi najvpe~atliv e uspehot nakineskiot ekonomski razvoj so toa{to bruto doma{niot proizvod vo2003 godina, za prvpat, ja nadminagranicata od iljada amerikanskidolari po glava na ‘itel. Za najgus-to naselena zemja vo svetot, sopove}e od 1,3 milijardi lu|e, ova eogromna rabota, koja{to ne mo‘edovolno visoko da se kategorizira(sporedi so napisot na Margot[iler).

Ovie golemi uspesi nosat, vosekoj slu~aj, problemi so sebe. Tukarazlikuvame akutni, dolgoro~ni istrukturni problemi.

Vo akutnite problemi spa|a iopasnosta od pregrevawe na kines-koto stopanstvo. Vo 2003 godinadostignatiot visok porast od 9,1procent gi nadmina planirawata nacentralata vo Peking za pove}e od2 procenta. Za da se dejstvuvaprotiv opasnosta od pregrevawe,posebno vo sektorot na nedvi‘-nosti i vo avtomobilskata indus-trija, kineskoto rakovodstvo pre-zede drasti~ni protivmerki voapril 2004 godina. Me|u drugoto, sezaostrija uslovite za dodeluvawena krediti i cela edna niza nagolemi grade‘ni proekti, vklu~u-vaj}i gi i presti‘nite gradbi za


Bezgrani~na euforija za Kina?

Olimpiskite igri vo 2008 godina,privremeno se stopiraa. Prinu-dnite isklu~uvawa na proizvod-stvenite pogoni vo ime na stopi-rawe na energijata letoto 2004 god.,od koi{to bea pogodeni i stran-skite firmi, ne £ slu‘ea samo nacelta za {tedewe na struja, tuku ina streme‘ot na Peking da sedejstvuva protiv pregrevawe naekonomijata (sporedi so napisot naKerstin Lose). Objasnetata cel na"ne‘no sletuvawe# se ~ini deka konkrajot na 2004 god., i pokraj o~eku-vaniot porast od preku devet pro-centi, se pomesti vo opiplivablizina za kineskoto stopanstvo.Ova sigurno treba da se vrednuvakako uspeh na "makro-politi~kotonaso~uvawe#, koe odvaj mo‘e da sezamisli vo zapadnite zemji. Vo sekojslu~aj, ovie merki imaat i svoikontraefekti. Zapadnite proizvo-diteli na avtomobili, koi mina-tata godina masivno gi zgolemijasvoite kapaciteti, sega sedat sosvoite rezervi i se izlo‘eni naenormna bitka na ceni. Na kineskastrana, pak, od postrogite krite-riumi za davawe na krediti pose-bno se pogodeni malite i srednitepretprijatija, iako i stabilnitepretprijatija odvaj mo‘e da dobijatkrediti od dr‘avnite banki, ipokraj toa {to samo vo privatniotsektor se sozdavaat novi rabotnimesta. So vakva zadnina vo momen-tov voop{to ne mo‘e da se dadeprocenka kolku e visoka cenata sokoja e iskupen prividniot uspeh napolitikata na ko~ewe.

Vo dolgoro~nite problemi nakineskata ekonomija pripa|a izgolemenata polarizacija na kines-

koto op{testvo. Razlikite me|ubogatiot isto~en breg i siroma{-nite vnatre{ni provincii, me|ugradskite ‘iteli i naselenieto naselo, stanaa ogromni. Kina, vome|uvreme, stana zemja, vo koja imalista na top-bogati lu|e, koi nagolemo gi nadminuvaat pretstaviteza bogatstvo vo Germanija. Pokrajniv ima nezamisliv stepen nasiroma{tija, duri i vo mega-grado-vite kako [angaj i Peking. Koefi-cientot-gini, zna~i op{toto voobi-~aeno odreduvawe na razlikata naprihod me|u najbogatite i najsiro-ma{nite dvaeset procenti na nase-lenieto, vo Kina vo 1978 god. izne-suva{e 0,21. Vo momentov toj izne-suva 0,46; {to soodvetstvuva naedna od najgolemite vrednosti zaneednakva podelba na prihod {i-rum svetot. Podelbata na razvojotvo Isto~na i vo Zapadna Kina nemo‘e{e jasno da se sopre nitu sogolemata investiciona programa zaotvorawe na vladata vo 1999 godina"Izgradba na Zapadot#.

Na kineskata ekonomija najgo-lemi strukturni pote{kotii £ pod-gotvuva kombinacijata na najmalkutri su{tinski problemi, {to seme|usebno isprepleteni i {tome|usebno se zasiluvaat: prestruk-turiraweto na dr‘avnite pretpri-jatija, reformata na finansiskiotsektor, kako i golemata nevrabo-tenost. Prestrukturiraweto nadr‘avnite pretprijatija u{te odpo~etokot na reformskata poli-tika e del od celite na rabotatana vladata. Privatizacijata seodviva pote{ko. Od druga strana,mnogu pretprijatija, poradi svojatapaleta na proizvodi, kako i poradi


[tefan Fridrih

prevrabotenosta, ne se konkurent-ni. Ponatamu, mnogu privilegii nasorabotnicite od vremeto na soci-jalizmot, kako povolnite tro{ociza ‘iveewe, zdravstvenoto i pen-ziskoto osiguruvawe i drugi vodatdo toa tro{ocite za vakvoto preze-mawe da bidat te{ko isplatlivi zaprivatnite investitori. Obiditena kineskoto rakovodstvo da gitransformira pretprijatijata voakcionerski dru{tva se samo de-lumno uspe{ni. Iako golem brojporane{ni dr‘avni pretprijatijaso godini se na kineskite berzi,dr‘avata ~esto dr‘i pove}e odsedumdeset procenti. Dokolku taase obide da prodade paket akcii napazarot, toga{ soodvetnite glasini}e go potresat kursot na akciite napretprijatijata.

Tesno povrzan so ova e, se raz-bira, celiot finansiski sektor,posebno bankarskiot sistem. êti-rite golemi dr‘avni banki, koidominiraat so kineskiot bankarskisektor, va‘at za de fakto bankrot.Vo izminatite godini se napravijaogromni napori preku formirawena takanare~enite pretpriema~kidru{tva da se dojde poblisku dosanacija na dr‘avnite banki. Vopo~etokot na 2004 god. kineskiotdr‘aven sovet objavi deka }e pod-gotvi dve od ovie banki za izle-guvawe na berza so pomo{ na silnifinansiski inekcii. Kone~no, ne ena povidok efektivna sanacija naovaa oblast, bidej}i dr‘avnitebanki, od edna strana, davaat zna-~itelni sredstva za odr‘uvawe naneprofitabilnite dr‘avni pret-prijatija, a od druga strana, po dvegodini, po istekuvaweto na roko-vite od STO za nivna transfor-

macija, mora da se izlo‘at na me|u-narodnata konkurencija. Va‘napri~ina za toa {to bankarskiotsistem do sega se poka‘a kakostabilen treba da se bara vo fak-tot {to Kina ja poka‘a najgolematakvota na {tedewe vo svetot, dekaza obi~nite gra|ani odvaj da pos-tojat alternativi za da gi vlo‘atsvoite pari i deka doverbata vosposobnosta na vladata da go upra-vuva ovoj proces s¢ u{te ne e naru-{ena.

Vozdr‘anosta na kineskoto ra-kovodstvo za reforma na dr‘av-nite pretprijati ima, se razbira,mnogu dobri pri~ini. Edna od su{-tinskite e gri‘ata deka bi do{lodo dopolnitelni masovni otpu{-tawa, koi bi gi zaostrile op{tes-tvenite napnatosti. Na krajot na2003 godina, Narodnata republikaima{e, spored oficijalnite poda-toci, stapka na nevrabotenost od4,3 procenti. Ovaa brojka zboruvamalku, minimum poradi dve pri-~ini. Prvo, so ovoj podatok seopfateni isklu~ivo nevrabotenitevo gradovite, a vtoro nezavisniprocenki, na primer na Aziskatabanka za razvoj, poa|aat od toa dekavrednosta iznesuva 8,5 procenti vogradovite i okolu trieset procentina selo. Brojkata na takanare~e-nite patuva~ki rabotnici se proce-nuva od 120 do 150 milioni.

Ovie brojki treba da ja razjasnatdimenzijata na predizvikot predkoj se nao|a kineskoto rakovodstvo.I pokraj site pozitivni ekonomskirazvoi pri razgleduvaweto nazemjata ne smee da se previdatgorenavedenite problemati~nioblasti.



Vnatrepoliti~ki razvoi -uspe{na smena na generacii

Imaj}i gi zad nas goreopi{aniteekonomski predizvici stanuvarazbirlivo za{to "stabilnosta#ima ekstremno visoka vrednost zakineskoto rakovodstvo. Vo ovojkontekst, pozitivno e da se naglasikolku lesno se slu~i so godinipodgotvuvanata promena na vrvot napartijata vo dràvata. Vo noemvri2002 godina se postavija site prav-ci na partisko nivo i vo mart 2003godina takanare~enata ~etvrtaliderska generacija gi zazedesoodvetnite pozicii na dràvnonivo. Vo noemvri minatata godinaporane{niot dràven i partiski{ef Jiang Cemin ja napu{ti svojataposledna slu`ba: pretsedatel-stvoto na voenata komisija. So toa,za prvpat vo pomladata kineskaistorija se sprovede seopfatna iregulirana generaciska smena.

Novoto rakovodstvo mo‘e{e dapostavi novi akcenti vo nekoicentralni oblasti po po~etokot nasvojata slu‘ba (sporedi so napisotna Xoni Irling). Sega ne se orien-tira s¢ spored ekonomskiot porast.Ovaa promena se sprovede za vremena diskusijata za mo‘no pregre-vawe na kineskata ekonomija. Odlu-~uva~kata posledica proizleze odizbivaweto na belodrobnoto zab-oluvawe SARS, ~ija{to razornagolemina stana poznata kratko postapuvaweto na dol‘nost na novatavlada. Ottoga{ faktorite {to nese vbrojuvaat neposredno vo broj-kite za porast na BDP, kako na pri-mer razvojnata sostojba vo zdrav-stvoto, doa|aat pove}e vo centarot

na vnimanieto pri izgradbata naedno moderno op{testvo. Na sli~enna~in, novoto rakovodstvo si zemazada~a da stori pove}e za "malitelu|e#. Vo ovoj kontekst se poa|a, odparolata za "op{testvo na malatablagosostojba# (xiaokang shehui).Pokraj toa, novoto rakovodstvozapo~na severoisto~na inicijativaza da gi zgolemi {ansite za razvojna ovoj region, koj porano be{ekova~ot na ~elikot vo Kina, a denesstrada od procesot na prestruk-turirawe.

So site ovie inicijativi poli-ti~koto rakovodstvo reagira nanezadovolstvoto na naselenieto.Izbivaweto na SARS-ot ne samo{to gi poka‘a javno slabostite nazdravstveniot sistem, tuku i tie napoliti~kiot sistem, koj prvo reagi-ra{e so zatajuvawe, so {to samo gopoddr‘a pro{iruvaweto na zara-zata. Rakovodstvoto saka i sosvrtuvaweto kon "malite lu|e# i soseveroisto~nata inicijativa dadejstvuva protiv vpe~atokot dekatie {to go izgubija procesot nareformacija se zaboraveni i deka}e se gri‘at samo za novata grupana kapitalisti. Tie pak, od 16.Sobranie na partijata vo noemvri2003 god. mo‘e i oficijalno dastanat ~lenovi na KP na Kina, ednasli~no neortodoksna i revolu-cionerna odluka na KP kako iodreduvaweto na privatnata sop-stvenost vo ustavot vo mart 2004godina. Ovie merki se pravilni ise za pozdravuvawe. Se postavuvapra{aweto dali poedine~nitekorekcii na kursot }e bidat dovol-ni za dolgoro~no da se odr‘istabilnosta na op{testvoto.


[tefan Fridrih

Vo poslednite meseci pove-}epati dojde do spontani protestniakcii od besni gra|ani, razgoreninaj~esto od sitni nastani, kakoarogantnost na lokalnite partiskikadri vo kontaktot so "obi~nitelu|e#, korupcija, lo{ menaxment ilisli~no. Vo zapadnokineskiot gradHong-king vo noemvri 2004 godinabe{e napadnata edna zgrada navladata. Ovie nastani ne se samoizraz na zgolemenata podelba me|usiroma{nite i bogatite, tuku naedno "difuzno nezadovolstvo# vonaselenieto, kako {to go nare-kuvaat kineskite partneri. Vokrajna linija, tie se znak dekanapnatosta vo op{testvoto i pona-tamu raste, a istovremeno instru-mentot za nivno nadminuvawe ne edovolno razvien. I me|u novotorakovodstvo dosega ne e pokaànavolja za politi~ki reformi. Napro-tiv: vo nekoi oblasti se zabele-ùva pokruto drèwe otkolkuporano. Mediumite se izloèni napostrogo nabquduvawe. Vo izmina-tite meseci pove}e intelektualcibea zarobeni i del od niv osudenina dolgogodi{ni zatvorski kazni;hrabri urednici i novinari, kako iuniverzitetski profesori, beaotpu{teni. Primer za ovaa poli-tika e odnosot so lekarot JiangJanuong, koj javno ja objavi celatagolemina na prikrivaweto na po~e-tokot na epidemijata na SARS-ot.Toj be{e uapsen na 15. den odpo~etokot na nastanite na 4 juni1989 god., otkako so javno pismo,obra}aj}i mu se na rakovodstvoto,se izjasni za novo ocenuvawe natoga{noto studentsko dvièwe.Drug primer e propagandniot napad

protiv takanare~enite "javni inte-lektualci#: vo noemvri 2004 godina{irum zemjata se kritikuva{e ednoniskotira`no spisanie deka napra-vilo lista na pedesette najzna~ajni"javni intelektualci# vo Kina. Vo{angajskiot dneven vesnik JiefangRibao (Liberation Daily), blizok do KP(podocna bukvalno ispe~atena vonajrasprostranetite dnevni ves-nici {irum zemjata Renmin Ribao iGuangming Ribao), se kritikuva{eovaa lista na eden jazik, koj nekoiglasa~i gi potseti na stilot nakampawite od pedesettite godini.Ostrata kritika be{e objasneta sotoa {to nitu edna grupa ne smee dase postavi me|u partijata i narodot.Bez razlika dali toa be{e cel naonie koi sakaa da go prenesatkonceptot na "javni intelektualci#vo Kina, kritikata ukaà to~no naedinstveniot problem na dene{naKina: interesite na razli~nitegrupi zna~itelno se izdiferen-ciraa vo odnos na ekonomskitereformi; svetot stana pokomplek-sen, i vo Kina isto taka. No, doseganedostigaat instrumenti na posre-duvawe me|u poedine~nite akteri.Tokmu tie mu se neophodni na kines-kiot sistem za da moè dolgoro~noda ja osigura tolku va`nata stabil-nost za ponatamo{niot razvoj (spo-redi so napisot na Jang Peng).

Pogolema nadvore{no-politi~kaodgovornost

Nadvore{nata politika na Kinazna~itelno se promeni vo izmi-natite godini. Ako Narodnata re-publika prethodno sekoga{ prida-va{e zna~ewe na toa da mo‘e da



neguva maksimum fleksibilnost vonejzinite nadvore{ni odnosi i dane sozdava dolgoro~ni obvrzuva~kiobvrski, denes Peking e podgotvenme|unarodno da se anga‘ira i daprezeme odgovornosti. Toa se poka-‘uva vo razgovorite so SevernaKoreja, pri koi{to Narodnata re-publika ja prezema ulogata naorganizator i na medijator. Inajnovite razvoi vo pravec naetablirawe na slobodna trgovskazona vo Azija se nadovrzuvaat naeden predlog {to go dade toga{niotpremier na Kina Cu Rongji vo noemv-ri 2002 god. na zasedanieto naAJIAN. Vo ramki na [angajskataorganizacija za sorabotka ([OS),proizlezena od "[angaj 5#, organot,koj prvobitno ima{e zada~a priraspadot na Sovetskata unija da goregulira tekot na s¢ u{te neopre-delenata granica pome|u Kina isosednite ZND dr‘avi, Narodnatarepublika prezema aktivna uloga{to prethodno ne se o~ekuva{e odnea, pri {to doa|a do izraz dekaSekretarijatot na [OS go imasvoeto sedi{te vo Peking. Vo ramkina OON, Narodnata republikaispra}a i policiski trupi i nabqu-duva~i vo me|unarodnite kriznioblasti. Siot ovoj razvoj e pozdra-ven od me|unarodnata zaednica,bidej}i edna zemja so golemina izna~ewe kako Narodnata repub-lika, so postojano sedi{te voSovetot za bezbednost na OON,mo‘e i treba da bide zna~aenstabilizator na regionot, no stabi-lizator i za drugi pra{awa {irumsvetot.

Istovremeno, edna zemja kakoKina poseduva sposobnost da delu-

va destabilizira~ki na regionot inadvor od nego. Sigurno toa ne bibilo vo interes na kineskoto rako-vodstvo, bidej}i miroqubivotome|unarodno opkru‘uvawe va‘i zazna~aen preduslov za ponatamo{-niot ekonomski razvoj. I pokraj toa,ima oblasti {to se tolku va‘ni zaKina {to Peking bi zemal predvidi krizen razvoj. Primerot na {te-dewe na energija i na surovi mate-rijali ve}e be{e spomnat. Faktot{to Peking vo 2004 god. vo Sovetotza bezbednost na OON se izjasniprotiv sankcii za Sudan, nedvoj-beno proizleze od toa {to Kina imastrate{ki interesi vo ovaa zemja -proizveduva~ na nafta. Ako vak-vite primeri mo‘e da se ocenatkako voobi~aeno odnesuvawe naedna golema sila so globalni inte-resi, toga{ slu~ajot so Tajvan especifi~en kineski problem: Kinago nabquduva re{avaweto na taj-vanskoto pra{awe kako vnatre{nopoliti~ki problem, no posledicite- dokolku pra{aweto ne se re{i pomiren pat - sigurno }e imaat reper-kusii i nadvor od granicite naKina. Iako Peking vo najnovata belakniga za odbranbena politika (de-kemvri 2004) odnovo se izjasni zamiroqubivo re{enie na tajvan-skoto pra{awe, vo nea se sodr‘e{ezakanata voeno da se uni{ti sekoja"zavera za nezavisnost# na Tajvan.Osven ova, kineskiot parlamentpredlo‘i "Zakon za antiotcepu-vawe# protiv Tajvan, koj treba dabide usvoen vo mart 2005 godina.Iako dosega ne se poznati poe-dinosti, se ~ini deka Peking sakavoenata opcija, koja dosega be{esamo zakana, da ja odredi i zakon-


[tefan Fridrih

ski. Ova odnovo ja naglasuva zagri-‘enosta na Kina vo odnos na najno-viot razvoj na situacijata vo Tajvani vo odnos na politikata na pretse-datelot Hen [uibian {to vodi vopravec na nezavisnost. Vo ovojkontekst, Zapadot ne treba da sisozdava nikakvi iluzii deka Na-rodnata republika bi se povleklaod voen napad vrz Tajvan poradipresti‘ (Olimpiski igri 2008,Ekspo 2010 itn.), ili od ekonomskirazmisluvawa (zna~eweto na SDI ina izvozite). Od edna strana, legi-timacijata na kineskoto rako-vodstvo e neizvesna (duri i kogarakovodstvoto bi se izjasniloprotiv, naselenieto se ~ini bipobaralo takva voena akcija, zatoa{to toa so vekovi izrasnalo somislata deka Tajvan e sostaven delna Kina), od druga strana pak, sekojkineski politi~ar }e se konfron-tira so problemot deka uspe{notootcepuvawe na Tajvan bi mo‘elo dapredizvika drugi streme‘i zaotcepuvawe (na primer Tibet iliHinjiang). Toa nema da go dozvolinitu edno kinesko rakovodstvo,nezavisno od toa kolku e visokacenata.

Prestrukturiraweto na kines-kiot ekonomski sistem od planskovo pazarno stopanstvo e vo poln ek.Pritoa se postignati golemi uspesi,{to posebno se manifestiraat vometropolite vo zemjata. Eden odnajgolemite e {to na kineskotorakovodstvo mu uspea vidlivo da gopoka~i ‘ivotniot standard nagolem del od naselenieto. Da senadevame i da posakame ekonom-skiot razvoj da prodol‘i na sli~en

na~in. Toa bi bilo za dobroto naKina, no i na svetot (tokmu denesmo‘e da se vidi kolku mnogu nade-‘ite na svetskata ekonomija po~i-vaat na kontinuiraniot porast voKina). No, pri seta euforija trebada se imaat predvid rizicite odovoj razvoj. Minatata godina ni gipoka‘a ogromnite pote{kotii nakineskata vlada. Dodeka Narodnatarepublika se bore{e protiv pregre-vawe na ekonomijata, taa be{e isto-vremeno predupredena da postignepomalku od sedum procenti porast.Taa brojka va‘i za magi~na vred-nost za da mo‘e da se sozdadatdovolno rabotni mesta i na ovojna~in da se spre~i izbuvnuvawetona seopfatni socijalni napnatosti.Za postojana ekonomska kriza ne bibila podgotvena posebno mladatageneracija vo Kina, koja dosega gozapozna samo napredokot i koja ipokraj ova iskustvo delumno sezadol‘i. Socijalnite protesti {tose zgolemija od 1999 godina, naj-verojatno bi preminale od siro-ma{nite, zaostanati oblasti koncentarot na ekonomskiot razvoj. Netreba da se potcenat nitu rizicite{to mo‘e da proizlezat od ener-getskata kriza vo zemjata, a posebnood nere{enoto pra{awe so Tajvan.Najgolemata opasnost se nao|a voprodol‘enoto razvlekuvawe naoptegot od najuspe{nite ekonomskireformi od edna strana i najgo-lemoto vozdr‘uvawe pri sprove-duvaweto na politi~koto moder-nizirawe od druga strana.

Ve}e ima euforija za postig-natoto i vlo‘enoto vo Kina, kako inade‘ vo sposobnosta za pridonesna kineskoto rakovodstvo. No, toa



"Bigger, faster, more# seems to be China`s current slogan. The purposeof this article is to dispel stereotypes and to shed a light on China`s economic,internal and foreign policy. The success of the Chinese economicdevelopment is coupled with short term, long term and structural problems.Acute problems include above all the overheating of the Chinese economy.One of the most crucial long term problems is the increasing polarisationamong the Chinese society. The discrepancy between the rich east coastand the poor central provinces, between urban and rural population hasgrown enormously. At least three core problems form the structurally largestdifficulties of Chinese economy: the restructuring of the state enterprises,the reform of the financial sector and the high unemployment rate. Newgoals in central issues have been set by the new government. The outbreakof SARS was crucial for the consideration of aspects such as health care forthe development of a modern society. The concerns of different groups ofsociety have come to diverge very much in the course of the economicreforms, but there is a lack of means of mediation between them. Peking isnow far more inclined to international commitment and responsibility than inthe past decades. At the same time, China is in the position to destabilizethe region and beyond. It is necessary to consider China in all its aspects inorder to benefit of all its possibilities and be aware of possible drawbacks.

Abstract

ne smee da bide slepa ili naivnadoverba. Kina e pregolema za dabide ednodimenzionalno perce-pirana. Neophodno e zemjata da senabquduva vo svojata mnoguslojnost,za da mo‘e da se iskoristat ponude-nite {ansi, a istovremeno da sebide podgotven za mo‘ni povratniudari.


Me|unarodnata politika na Evropskataunija

Dane Taleski

Debatite i pra{awata na koi sefokusirame naj~esto se formiranipod direktno vlijanie na na{iteinteresi. Taka vo Republika Make-donija, koga se zboruva za Evrop-skata unija site pra{awa i debatise niz vizirot na na{ite interesi.Evropskata unija ja gledame kakorazvien i funkcionalen politi~kii ekonomski sistem na koj {tosakame da pripa|ame zaradi na{apodobra idnina1. Op{tata javnostvo Makedonija, kako i politi~katajavnost, a do nekade i nau~nata,mnogu malku govorat i se intere-siraat za posebnostite i speci-fikite na EU.

Vo ovoj esej }e se potrudam da japretstavam ulogata {to Evropskataunija se trudi da ja igra vo global-niot svet denes. ]e go pretstavamrazvojot na kapacitetite na Unijataza vodewe na me|unarodna poli-tika. Ponatamu }e ja objasnam struk-turata i instituciite na takvitepolitiki. Debatata za ulogata na EUvo me|unarodniot sistem bi bilabezpredmetna bez primeri za pri-menlivosta na takvata politika. ]egi objasnam klu~nite strategii ipristapi na EU kon svoite sosedi,kon Rusija i SAD. Vo zaklu~okot }ese obidam da gi dolovam konturitena modelot na dejstvuvawe na EU vome|unarodnata politika i }e gi

poso~am najva‘nite teoretskiobjasnuvawa na dejstvuvaweto naEU vo me|unarodnata politika.

Vo svojata su{tina esejot, za‘al, }e bide pove}e opisen otkolkuanaliti~en. Namerno go koristamovoj pristap bidej}i smetam deka zada ja po~neme debatata za me|una-rodnata politika na Evropskataunija, mora prvo da se informiramei zapoznaeme so modelot na dejstvu-vawe, strukturata i procesite naodlu~uvawe, kako i so relevant-nite dokumenti spored koi Evrop-skata unija ja kreira svojata me|una-rodna politika.

Razvojot na politi~katasorabotka na me|unaroden planvo EU

Koga se zboruva za me|unarod-nata politika na EU mora da sepravi razlika pome|u ekonomskatai politi~kata dimenzija na taapolitika. Dvete dimenzii zaednoja formiraat me|unarodnata poli-tika na EU, no bidej}i prostorot eograni~en esejot }e se fokusirasamo na politi~kata dimenzija.Me|unarodnata politika na EU voovoj esej }e se tretira vo taasmisla.

Ekonomskata dimenzija e mnoguporazviena i politikite vo ovaasmisla se pokoherentni. EU imavlijanie na me|unarodnata ekonomi-ja so samoto formirawe na Evrop-

Pr

ed

iz

vi

ci

te

na

no

va

ta

me

|un

ar

od

na

po

li

ti

ka

1 IDSCO, maj 2004, Javnoto mislewe vo RepublikaMakedonija i Evrointegraciskite procesi, Tele-fonska anketa


Dane Taleski

skata ekonomska zaednica i vove-duvaweto na zaedni~kata nadvo-re{na tarifa i zaedni~kata poli-tika na trguvawe2. Denes aktiv-nostite vo ovaa sfera se glavno vodomenot na Komisijata na Evrop-skata unija, koja preku to~no opre-delena procedura3 dobiva ovlas-tuvawe od zemjite-~lenki na Unija-ta da ja kreira me|unarodnatatrgovska politika na EU so drugizemji i me|unarodni organizacii4.

Razlikata so politi~kata di-menzija e pove}e zna~ajna. Prvo, voekonomskata sfera zemjite-~lenkina Unijata ve}e vo golema mera seimaat otka‘ano od svojot suvere-nitet. Vo politi~kata dimenzijanacionalnite interesi s¢ u{teigraat klu~na uloga. Ponatamudodeka vo ekonomskiot del name|unarodnata politika glavnauloga ima Komisijata na Evropskataunija so odobrenie na Sovetot naministri, vo politi~iot del glav-niot akter e Evropskiot sovet.Dodeka Evropskiot parlament tre-ba da bide konsultiran za eko-nomskite politiki, za politi~kitere{enija treba da bide samo izves-ten. Od formalno praven karakterZaedni~kata nadvore{na i bezbed-nosna politika (ZNBP) e vo posebendel, odvoen od ekonomskite politi-ki na EU na me|unaroden plan5.

Voobi~aeno e kli{eto deka EUe tvorba na ekonomska integracijavrz koja se gradi politi~ka sora-botka. No ako se poglednat motivitei konstelacijata na odnosi vo 1950.

}e se vidi deka politi~kata sora-botka sekoga{ bila va‘na i nejzi-noto ostvaruvawe sekoga{ e del oddebatata okolu EU. Imeno posledogovorot od Pariz za Evropskazaednica za jaglen i ~elik (EZJ^),vtoriot nacrt-predlog za novasorabotka se odnesuva na Evropskaodbranbena zaednica. Dogovorot epotpi{an vo 1952 od toga{nitezemji-~lenki na EZJ^, no ne gopominuva procesot na ratifikacijavo Francija "koja e nervozna zaradimo‘noto vooru‘uvawe na Germanijai otka‘uvaweto od kontrolata nadsvoite vooru‘eni sili#6.

Politi~koto rakovodstvo naFrancija samo 10 godini podocnainicira nov plan za sorabotkapoznat kako "Planot na Fu{e#.Idejata e na pretsedatelot De Gol,a planot na negoviot minister zanadvore{ni raboti, Fu{e. Temelotna idnata sorabotka se gleda, preds¢, vo zaedni~ka nadvore{na i bez-bednosna politika. Vo toj momentsamo Germanija ja poddrùva ovaainicijativa koja nabrzo zamira vopo~etokot na 19627.

Sleden ~ekor kon pogolemakoordinacija na me|unarodnatapolitika na zemjite ~lenki e sozda-vaweto na Evropskata politi~kasorabotka (EPS) vo 1970. Iakosorabotkata ne e formalno-pravnopotvrdena, nabrzo stanuva praksada se odr‘uvaat sostanoci naministrite za nadvore{ni rabotina koi se diskutiraat i usogla-suvaat stavovite vo odnos na odre-deni pra{awa. Ovie sostanoci

2 Dogovor za formirawe na EEZ od Rim 1957 godina3 ~len 133 od Dogovorot za formirawe na EEZ4 Dinan, D. (2000), Encyclopedia of the European Union,

pp. 76 - 805 Dogovor za formirawe na Evropskata unija od

Mastriht 1992

6 Mek Kormik, X. (2004), Razbirawe na Evropskata unija,str. 68

7 Dinan, D. (2000), Encyclopedia of the European Union,pp. 237


Me|unarodnata politika na Evropskata unija

glasno donesuvawe na odluki; 4) po-sebni instrumenti za sproveduvawena ZNBP; 5) vklu~uvawe na pra{awaod odbranben karakter i 6) Za-padno-evropskata unija12 stanuvaintegralen del od EU.

Dogovorot od Amsterdam od 1997donesuva zna~ajni promeni voZNBP. I toa vo institucionalna ivo funkcionalna smisla. Za prv patse voveduva sistem za donesuvawena odluki so kvalifikuvano mno-zinstvo vo sferata na ZNBP, i sesozdava Visok pretstavnik zaZNBP13.

Pokraj politi~kata vo EU serazviva i voenata sorabotka. Vosamiot dogovor za EU se spomnuvarazvivaweto na Evropski bezbed-nosen i odbranben identitet. Samogodina dena posle dogovorot odAmsterdam vo Sv. Malo na Britan-sko-francuski samit, Bler i [i-rak, nosat deklaracija za zaed-ni~ki odbranbeni kapaciteti neza-visni od NATO alijansata14. Nasamitot vo Helsinki, vo 1999, ovienapori se potvrdeni i postaveni seglavnite celi i rokovi za formi-rawe na Evropska bezbednosna iodbranbena politika (EBOP). Sa-mitot vo Nica samo gi potvrduvaovie zalo‘bi, a ve}e vo 2002 voLaekenskata deklaracija institu-ciite na EBOP se proglasuvaat zaoperativni15.

~esto se odr‘uvale pred samiotSovet na ministri, a kako proizvodod niv se javuva i inicijativata dase sozdade Evropskiot sovet8. Napo~etokot na 80. ministrite zanadvore{ni raboti na Germanija iItalija, Hans Ditrih Gen{er iEmilio Kolombo, prilo‘uvaat ini-cijativa do Evropskiot parlamentza donesuvawe na Evropski akt sokoj bi se zajaknala politi~katasorabotka vo me|unarodnite odno-si9.

Iako {efovite na dr‘avi ivladi na Evropskite zaednici u{teidnata godina posle ovaa dekla-racija donesuvaat odluka za zajak-nuvawe na sorabotkata, duri soEdinstveniot evropski akt (EEA) od1986 EPS dobiva formalno-pravnopriznavawe. So EEA, vo delot III, seinstitucionalizira praksata napoliti~ka sorabotka i poramnu-vawe na stavovite na zemjite-~lenki vo sferata na me|unarod-nata politika10.

Sepak do Dogovorot za Evropskaunija od Mastriht 1992 me|una-rodnata politika na Unijata segradi vrz baza na voluntaristi~kasorabotka i poramnuvawa na sta-vovite na zemjite-~lenki. Ovaalabava i nekoherentna sorabotka estruktuirana i unapredena so vto-riot stolb na Dogovorot za EU, zaZNBP. Glavni elementi na ZNBPse11: 1) identifikacija na zaed-ni~ki celi; 2) sistematska sora-botka me|u zemjite-~lenki; 3) edno-

8 Ibid, pp. 217 - 2199 "Statement by Hans-Dietrich Genscher#, dans Official

Journal of the European Communities (OJEC). 14.10.1982,n∞ 1-289, pp.241-247

10 Nugent, N. (1999), The Government and Politics of theEuropean Union, pp. 447

11 Ibid, pp. 449

12 Sorabotka pome|u zemjite-~lenki vostanovena vo1948. Posle propa|aweto na Evropskata odbranbenazaednica, voenata sorabotka se odviva vo ramkitena ZEU, no nadvor od EU ili NATO. Kapacitetite odZEU denes se koristat za razvivawe i unapreduvawena ZNBP i EBOP

13 Cowles, M. G. and Dinan, D. (eds) (2004), Developmentsin the European Union, pp. 223

14 Britansko-francuski samit, Sv. Malo, 3-4 dekemvri1998, http://www.iss-eu.org/chaillot/chai47e.html#3(21.05.2005)

15 Cowles, M. G. and Dinan, D. (eds) (2004), Developmentsin the European Union, pp. 224


Dane Taleski

Instrumenti, institucii ikapaciteti

Vo sledniot del }e bidat poso-~eni relevantnite institucii iprocesite na odlu~uvawe vo sfe-rata na ZNBP i EBOP, kako i instru-mentite i kapacitetite za ispol-nuvawe na tie odluki. Ovie ele-menti se klu~ni za da se sfatime|unarodnata politika na EU, sosite nejzini uspesi i padovi. ]ebide zemena predvid postoe~katapravna ramka, dodeka predlog-izmenite so Ustavot na EU }e bidatpredmet na diskusija vo zaklu~okot.

Pravnata ramka se nao|a vodelot V, popularno poznat kako"Vtor stolb na EU#, od Dogovorot zaEU. Vo diskusija }e bidat zemenipredvid site dosega{ni izmeni naovoj del i negovata posledna for-ma. Vo 17 ~lena (od 11 do 28) edadena ramkata na me|unarodnatapolitika na EU. Celite na taapolitika se voop{teni i {iroki.Edinstveno takov pristap moè daobezbedi minimum konzenzus iaktivnosti vo ovaa sfera kojatradicionalno go otslikuva suvere-nitetot i integritetot na drà-vite. Po~nuvaj}i od za{tita nazaedni~ki vrednosti, zajaknuvawena bezbednosta na EU i za~uvuvawena mirot do promovirawe me|una-rodna sorabotka i razvivawe nademokratijata, vladeewe na pra-voto i po~ituvawe na ~ovekoviteslobodi i prava16.

Instrumentite preku koi sesproveduva politikata i treba dase postignat nejzinite celi se17:

generalni upatstva, zaedni~kistrategii, zaedni~ki akcii, zaed-ni~ki pozicii i sistematska sora-botka pome|u zemjite-~lenki18.Glaven zbor vo odlu~uvawe i naj-va‘na institucija vo ovoj del eEvropskiot sovet19. Ovaa insti-tucija e najvisokoto politi~ko telona EU i ima ovlastuvawe da gi nosigeneralnite upatstva i zaedni~-kite strategii na EU vo sferata name|unarodnata politika20. Dodekaupatstvata obi~no se op{ti zaklu-~oci, strategiite gi uslovuvaatsite idni aktivnosti i pozicii nasamata EU i nejzinite zemji-~lenki.

Implementacijata na odlukite iusvojuvaweto na zaedni~kite akciii pozicii e vo ingerenciite naSovetot na ministri na EU21. Zaed-ni~kite akcii se najkonkretniotinstrument na EU. Edinstveno prekuniv EU mo‘e da vodi aktivna ulogavo me|unarodnite odnosi. Sepak tiemora da proizleguvaat i da gisledat upatstvata i strategiite. Voodnos na procesot na odlu~uvaweinteresno e da se spomne dekadodeka upatstvata i strategiite senosat ednoglasno, akciite i pozi-ciite mo‘at da bidat izglasani sokvalifikuvano mnozinstvo22.

Drugite institucii na EU s¢ u{teimaat samo marginalna uloga vosferata na me|unarodnata poli-tika. Koga se raboti za zaedni~ki

16 ~l. 11 od Dogovor za formirawe na EU od Mastriht1992

17 ~l. 12od Dogovor za formirawe na EU od Mastriht1992

18 Sistematskata sorabotka se odnesuva na navremenoinformirawe i konsultirawe na zemjite-~lenki zanivnite pozicii kako bi se izbegnale konfrontaciiili udvojuvawe

19 Vo Makedonija poznat i kako Samit na {efovi nadr‘avi i vladi


21 ~l. 14 i 15 od Dogovor za formirawe na EU odMastriht 1992




akcii, Sovetot mo‘e da pobara odKomisijata na EU da izraboti pred-log, a Evropskiot parlament einformiran za razvojot na nasta-nite ama ne u~estvuva vo procesotna odlu~uvawe. Vo svojata su{tiname|unarodnata politika na EU esfera na me|uvladina politi~kasorabotka na zemjite ~lenki. Iakoe s¢ u{te te{ko da se zboruva zavistinska i koherentna me|una-rodna politika na EU, kapacitetitena istata i prepoznatlivosta sekoj-dnevno se zgolemuvaat.

Glaven stolb, koj treba da do-nese koherentnost i konzistentnostna me|unarodnata politika na EU,e Generalniot sekretar na Sovetotna ministri koj, vo isto vreme, jaima funkcijata na Visok pret-stavnik za ZNBP23. Dobro poznatiotna na{ata javnost, Havier Solanaja izvr{uva vo momentot ovaa funk-cija. Iako ja deli odgovornosta sopretsedatelot na Sovetot na minis-tri i so Komesarot za nadvore{niodnosi24, operativno me|unarodnatapolitika na EU gravitira okolunegovata funkcija.

Drugi zaedni~ki kapaciteti koigi ima EU na raspolagawe se sitediplomatski i konzularni pret-stavni{tva na zemjite-~lenki votreti zemji. Tie se anga‘iraat voimplementacijata na akciite ipoziciite25, a voedno i nudat pomo{na dr‘avjani od site zemji-~lenkina EU. Specifi~na komponenta e imo‘nosta za "pro{irena sorabot-ka#26. Konceptot se odnesuva na

pobliska sorabotka i participacijasamo na odredeni ~lenki vo zaed-ni~ki akcii i pozicii. Mo‘nosta naprv pogled oddava vpe~atok napodelba vo samata EU, no od drugastrana uslovenosta za dobivawe naodobrenie od Sovetot preku rela-tivno komplikuvana procedura janamaluva verojatnosta za koris-tewe na ovaa mo‘nost.

Zaedni~kite kapaciteti se pri-sutni i vo sferata na Evropskatabezbednosna i odbranbena poli-tika. Iako celite se naso~eni konobnova i razvoj vo post-konfliktnisituacii, idejata e da se sozdadatsamostojni odbranbeni sili koi bizastanale pod znameto na EU. Voodredena mera tie i postojat denes.Silite za brza intervencija sozda-deni vo 2003 brojat 60.000 vooru‘e-ni vojnici, a pod komanda na EU senao|aat i 5.000 policiski ofice-ri27. Kapaciteti i mo‘nostite sepodredeni na principite i pris-tapot. Vo me|unarodnata politikaEU se trudi da promovira multila-teralizam i vklu~enost na pove}eakteri. Anga‘manot e fokusiran naposreduvawe vo konflikti i obno-va vo post-konfliktni regioni.28

Strategii i politiki

“Bezbedna Evropa vo podobarsvet#29 e naslovot na strategijatakoja vo dogledno vreme }e gi uslo-vuva i diktira site akcii i pove-denija na EU na me|unaroden plan.


24 Ovoj "Trojka# sostav e zadolèn za me|unarodnatapolitika na EU



27 Hill, C. (2004) Rationalizing or Regrouping? EU ForeignPolicy Since September 2004, Journal of Common MarketStudies,Vol 42, No 1.

28 Misiite na EU vo Makedonija, Kongo, Kin{asa, Gruzija,Bosna i Hercegovina pred s¢ se naso~eni konzajaknuvawe na instituciite na sistemot.

29 Usvoena od Evropskiot sovet vo Brisel na 12.12.2003


Dane Taleski

Podgotvena od Havier Solana,strategijata e u{te poznata i kako"Dokumentot na Solana#. Vo golemamera ovaa strategija na EU ja slediNacionalnata bezbednosna strate-gija na SAD30.

Globalnite zakani i identi-fikacijata na glavnite problemi,kako i vo Amerika taka i vo EU, sesveduva na istiot vokabular31. IakoEU insistira na bliskost so SAD iza~uvuvawe na trans-atlantskatasorabotka kako eden zaedni~kiblok, sepak pravi obid za pogolemasamostojnost. Vo strategijata za prvpat se detektiraat zonite na inte-res na EU i se iscrtuva modelot nadejstvuvawe na EU vo me|unarod-nata politika. Primarna zona nainteres na EU e nejzinoto sosed-stvo32, a se pretpo~ita multilate-ralnost vo me|unarodnata politika.Pokraj multilateralnosta EU in-sistira i na preventivni anga‘-mani i na zajaknuvawe na sopstve-nite voeni i post-konfliktnikapaciteti. Ovie elementi imaatgolemo zna~ewe vo objasnuvawetona modelot na dejstvuvawe i ulo-gata koja EU ja ima vo svetot denes.

Godina dena posle donesuva-weto na ovaa strategija EU ja defi-nira svojata politika kon sosediteso instrumentot za Evropska poli-tika kon sosedite33. Vo svoitesosedi EU gi vbrojuva zemjite so koigrani~i i koi vo dogleden period

nema da stanat ~lenki na Unijata.Ovie zemji se ozna~eni kako "krugna prijateli#, a vo niv spa|aatzemjite od Severna Afrika, Blis-kiot Istok, Kavkaskiot region,Belorusija, Moldavija i Ukraina.

Idejata na politikata na EU e daja zajakne sorabotkata so svoitesosedi i da ja zajakne nivnata sta-bilnost i bezbednost. Sorabotkatase odviva vrz bilateralna osnovaso sekoja zemja oddelno vrz osnovana "Akcioni planovi#34. Akcioniteplanovi se izgotvuvaat preku pro-ces na zaedni~ka sorabotka pome|uEU i posebnata zemja. Vakviotpristap ovozmoùva da se detek-tiraat potrebite i problemite nasekoja zemja. Vo sorabotkata EUdosledno gi sledi principite zademokratija, vladeewe na pravotoi po~ituvawe na ~ovekovite pravai slobodi, i ponekoga{ ja uslovuvasorabotkata vrz osnova na po~itu-vaweto na ovie principi. Za taa celse izrabotuvat izve{tai za zemjitekoi se del od ovoj proces, i vrzosnova na tie izve{tai EU pona-tamu ja kreira i sledi imple-mentacijata na svojata politika konniv. Krajnata cel na ovaa politikae sosedite na EU da imaat pristapdo zaedni~kiot pazar na EU, i daimaat u~estvo vo bezbednosniot iop{testveniot ̀ ivot na Unijata. Sonoviot buxet na EU, koj }e bidedelotvoren od 2007 godina, ovaapolitika na EU }e dobie pogolemapoddr{ka i vidlivost.

Vtora zna~ajna komponenta name|unarodnata politika na EU eodnosot i sorabotkata so Rusija.

30 Frˆhlich, S. (2004) Euro-Atlantic Enlargement and itsimplications for ESDP, New Stimulus or IntegrationBacklash? SWP paper, Berlin, July 2004, pp.29 - 35

31 Glavni zakani i vo dvete strategii se: me|unarodniotterorizam, oru‘jata za masovno uni{tuvawe,nefukcionalni dr‘avi, me|unaroden kriminal iregionalni konflikti

32 Evropskata politika kon sosedite e instrument zasproveduvawe na politikata vo ovaa sfera

33 Dokumentot na Evropskata komisija usvoen vo maj 2004ja dava strukturata na ovoj instrument

34 Evropska politika kon soseditehttp://www.eu.int/comm/world/enp/index_en.htm



Iako denes odnosite se promenetiod vremeto na "studenata# vojna,sepak sorabotkata se odviva podkapaciteti i èlbite na dvetestrani35. Formalno sorabotkata ezapo~nata posle samitot na EU naKrf vo juni 1994 koga e donesenDogovorot za partnerstvo i sora-botka36 pome|u EU i Rusija. Dogo-vorot se odnesuva pred s¢ na eko-nomska sorabotka i ima dve celi dase vospostavi politi~ki dijalog ida se liberalizira trgovijata. Sopromenite vo Rusija vo izminatite10 godini, no i so procesot napro{iruvawe na EU vrskite i inte-resite na dvete strani s¢ pove}e sezgolemuvaat. Pokraj zaedni~katagranica, EU i Rusija imaat zaed-ni~ki bezbednosni problemi, a i sedel od "Kvartetot#37 koj posreduvavo mirovniot proces na BliskiotIstok. Za Rusija EU e eden odnajgolemite trgovski partneri, a15% od uvozot na energija vo EUdoa|a od Rusija. Imaj}i go predvidovoj razvoj na nastani vo 1999 EU jadonesuva Zaedni~kata strategija zaRusija. Samiot dokument e prv obidda se stvori pokoherentna sora-botka i da £ se "ovozmoì na Rusijada go zazeme svoeto mesto vo evrop-skoto semejstvo na narodi#38. Ovaastrategija moèbi najdobro go ocr-tuva na~inot na dejstvuvawe na EUvo me|unarodnata politika. Mnogudobri nameri, no so grandiozen,nezgrapen i retori~ki pristap.Samata strategija e pravena spored

metodot na "kitewe na elka#39.Pokraj osnovnite principi i inte-resi na EU zaradi dobivawe napoddr{ka od zemjite-~lenki sedodavaat poedine~ni stavovi iinteresi. Imeno, celi na strate-gijata se razvivawe na demokra-tijata, vladeeweto na pravoto iinstituciite vo Rusija, integracijana Rusija vo evropskiot ekonomskii op{testven prostor, zajaknuvawena stabilnosta i bezbednosta voEvropa i re{avawe na zaedni~kiproblemi od sferata na ̀ ivotnatasredina, nuklearnite predizvici ime|unarodniot kriminal. Ovoj spi-sok na èlbi ne e poddràn sokonkretni instrumenti i aktiv-nosti.

Sepak strategijata e zaslu‘na zaotpo~nuvawe na pocvrsta politi~kasorabotka pome|u EU i Rusija kojakulminira{e na saemot vo SentPetersburg vo april 2003 so zaed-ni~ko sprotivstavuvawe na SAD40.Ponatamu vospostavena e kontinu-irana sorabotka na poleto na ener-getikata, kade EU dobiva pristapdo resursite na Rusija, a Rusijainvesticii vo energetskiot sektor.Zna~ajna e i bezbednosnata sora-botka, pred s¢ na Bliskiot Istok ina Balkanot. Policiskata misija voBosna od 2003 e pod kontrola na EU,a vo nea aktivno u~estvo imaat iruski pripadnici.

Iako vrskite se pobliski i inte-resite zaedni~ki zaradi nekohe-rentnosta na EU i integritetot naRusija s¢ u{te postojat mnogu razi-duvawa i pre~ki vo zaedni~katasorabotka.

35 Lynch, D. (2003), Russia Faces Europe, Chaillot Papers,No 60, ISS, May 2003

36 Ibid, pp. 5537 Ad hok me|unarodno telo sostaveno od: SAD, ON, Rusija

i EU38 Lynch, D. (2003), Russia Faces Europe, Chaillot Papers,

No 60, ISS, May 2003, pp. 56

39 Haukkala, H. (2000), The Making of the European Union’sCommon Strategy in Russia, UPI Working Papers 28, 2000

40 Moravcsik, A. (2003), Striking a New Transatlantic Bargain,Foreign Affairs, July / August 2003, pp.80


Dane Taleski

Vo sekoj slu~aj sorabotkata soRusija ne e ni bleda slika nasorabotkata na EU so SAD. Trans-atlantskata sorabotka dolgi godi-ni be{e sinonim na eden zaedni~kizapaden blok, blokot na NATOsilite. I denes sorabotkata efrapantna. EU i SAD vo prosekimaat trgovska razmena od okolu 2.5trilioni dolari preku koja rabotaimaat okolu 12 milioni lu|e41. Iakoekonomskata sorabotka e na najvi-soko nivo, politi~kata sorabotkavo poslednite godini ima pove}eproblemi. Od Kjoto protokolot zaemisija na gasovi i Me|unarodniotsud za pravda, pa s¢ do ulogata naNATO i unilateralnosta na SAD,Evropskata unija i SAD imaatsprotivstaveni stavovi. Sepakinteresno e da se spomene deka EUne ja temeli politi~kata sorabotkaso SAD vrz baza na zaedni~kastrategija ili upatstvo, tuku vrzbaza na Novata trans-atlantskaagenda od 1995 godina42. Ova povtor-no uka‘uva na bliskosta i kompakt-nosta na akterite, iako EU voposlednite godini se obiduva s¢pove}e da razvie sopstveni kapa-citeti i da ima individualna ulogavo me|unarodnata politika. Ova seodnesuva, pred s¢, na razvivawetona sopstveni voeni kapaciteti, noi na samostojnoto u~estvo vo raz-re{uvaweto na me|unarodnite kon-flikti i krizni situacii43.

Razvivaweto na samostojnostana EU i razdvojuvaweto so SAD

kulminira{e posle napadot na SADna Irak. Iako se stvorija mnogupodelbi i vo samata EU, pred s¢pome|u starite i novite zemji-~lenki44, ovoj konflikt ja potvrdiambicijata na EU da ja zajaknesvojata pozicija na me|unarodnatascena. EU se promovira{e kako nov,samostoen i nezavisen akter. Sosamoto toa dade do znaewe, kako{to veli Kap~an, deka e kraj na"liberalniot internacionalizam#kade EU ja sledi SAD vo me|una-rodnata politika45. Evropskataunija ima drug pristap i ideologijavo kreiraweto i implementira-weto na me|unarodnata politika.

Zaklu~ok

Evropskata unija denes imabilateralni vrski so re~isi sitezemji vo svetot i e vklu~ena vo siteme|unarodni razgovori i re{avawena konflikti vo Afrika, Azija iJu‘na Amerika. Sepak vo najgolemdel od ovie procesi EU iako eprisuten ne e tolku vlijatelenpoliti~ki ~initel. Ekonomskatasila vo me|unarodni ramki dobivanaj~ista politi~ka forma vo odno-site so svoite sosedi, Rusija i SAD.Prvite dve zaradi teritorijalnatabliskost i potencijalnite bezbed-nosni i drugi interesi, a so SADzaradi bliskosta postignata prekuistoriskiot razvoj na odnosite.

Iako e te{ko da se ka‘e deka EUigra vlijatelna uloga vo me|una-rodnata politika, ne e te{ko da se

41 Hamilton, D. Quinlan, J. (2004) Partners in Prosperity, TheChanging Geography of the Transatlantic Relations, SAIS- John Hopkins University 2004, ch. 1 - 3

42 Zaedni~ka deklaracija na EU i SADhttp://ue.eu.int/uedocs/cmsUploadNewTrasatlanticAgendafromPresCon.pdf

43 Frohlich, S. (2003) The US, the EU and Globalization, KASArbeitspapier No 106/2003

44 Missiroli, A. (ed) (2002), Bigger EU, wider CFSP, strongerESDP? Occasional Papers No 34, ISS 2002

45 LaFranchi, H. Bush visits a Europe even further away, TheChristian Science Monitor, February 18, 2005 http://www.csmonitor.com/2005/0218/p01s04-usfp.html



podvle~at nekoi od karakteris-tikite na taa politika. Prvo,me|unarodnata politika na EUproizleguva od vnatre{niot kon-senzus na zemjite-~lenki po odre-deni pra{awa. Toj konsenzus, do-kolku se stvori, dobiva silenproceduralen legitimitet. Vtoro,pristapot na EU se temeli na razvi-vawe ekonomska sorabotka so dru-gite akteri preku obezbeduvawe nainterakcija so sistemot na Evrop-skata unija. Zaradi ovie dva momen-ta me|unarodnata politika na EU~esto e "retroaktivna#, namesto"proaktivna#.

Evropskata unija vo me|una-rodnata politika dosega e opi{u-vana kako "civilna sila#46, "voenasila#47 i "normativna sila#48. Ovieidealno tipski modeli moàt da serazgleduvaat samo od teoriskiaspekt. Sekoj od niv stava akcentna razli~en element od me|una-rodnata politika na EU. No vosvojata praksa Unijata se trudi dadeluva i preventivno i vo post-konfliktni obnovi, kako i da gradisopstveni voeni i bezbednosnikapaciteti, a vo sekoe vreme da gipo~ituva me|unarodnite i sopstve-nite standardi i normi.

Od pragmati~en aspekt nesom-neno e deka EU ima najrazvieni

civilni kapaciteti i deka imakomparativna prednost vo progra-mite za obnova i razvoj. Zatoa denesvo teoretskite debati za idninatana trans-atlantskite odnosi mo‘atda se slu{nat mislewa deka SADtreba da gi razviva svoite voeni, aEU svoite civilni kapaciteti49. Voovoj slu~aj realno bi bile centarotna gravitacija na svetot vo me|una-rodnata politika. Od druga stranazagovornicite na samostojnosta naEU vo me|unarodnata politikaupatuvaat na model na "koope-rativna sigurnost# koj EU bi tre-balo da go gradi vrz normativnaosnova, so proporcionalni akcii,preku vklu~uvawe na razli~niakteri preku me|unarodnite organi-zacii i institucii50.

Idninata e neizvesna, a deba-tite prodol‘uvaat. Za nas, vomomentov, e zna~ajno toa {to Repub-lika Makedonija s¢ pomalku ja imavo me|unarodnata politika na EU,a s¢ pove}e vo delot na integraciii pro{iruvawa na Unijata. Sporedtoa treba da se prisposobuvame konna{iot iden status i da go menuvamefokusot na interesi od objekt na,vo u~esnik vo kreiraweto na me|u-narodnata politika na EU.

49 Moravcsik, A. (2003), Striking a New Transatlantic Bargain,Foreign Affairs, July / August 2003

50 Erhart, H.G (2002) What Model for CFSP? Chaillot PapersNo 55, ISS 2002

46 Duchene, F. (1973) The European Community and theUncertancies of Interdepence, in "A Nation Writ Large?Foreign Policy Problems before the European Community#,pp. 1 - 21

47 Bull, H. (1982) Civilian Power Europe: A Contradiction inTerms? Journal of Common Market Studies Vol 1-2, 1982-83

48 Galtung, J. (1973) The European Community: ASuperpower in the Making?


Dane Taleski

Abstract

In this paper the author examines the development of EU capacities in thefield of international relations. Institutional structure, instruments and policiesof CFSP and ESDP are outlined. The paper engages in analysis of the NewNeighbourhood Policy, EU strategy toward Russia and Trans-Atlantic Relations.In conclusion theories explaning the model of EUís foreign policy and its futureare disscused.


Voenoto javno informirawe na NATO,negovata uloga vo sovremenitebezbednosni krugovi i odnosite somediumite

Hans Peter Buh

Mnogu zborovi se napi{ani voobid da se objasni istoriskatadimenzija na promenite so koiEvropa i svetot se soo~ija voperiodot od 1989. Virtualniotraspad na komunizmot, {to ja pro-meni politi~kata scena i dovede dopro{iruvawe na NATO, prvin prekuinicijativata za Partnerstvo zamir, a potoa so 10 novi zemji- ~lenkii pokraj kriznite momenti. Voperiodot koga Evropa se podgot-vuva{e da proslavi 50 godinite{ko zaslu‘en mir po dve kata-strofalni svetski vojni koi seodvivaa na nejzina po~va, krizatana Balkanot kulminira{e so voe-nata intervencija na NATO voKosovo. Ova verojatno be{e prviotpotsetnik deka mirot lesno mo‘eda se naru{i, i zatoa postojanotreba da se odr‘uva. So drama-ti~nite nastani od 11 septemvri vovrska so teroristi~kite napadi vrzSoedinetite Amerikanski Dr‘avisite somnevawa ve}e bea frleni vovoda, so {to be{e ispraten jasensignal za budewe deka konven-cionalnoto vojuvawe ne e edin-stvenata zakana za na{ata bezbed-nost. I taka svetot nepovratnovleze vo XXI vek. Populaciite koibaraat izbegnuvawe na konfliktii pogolema bezbednost i pros-

peritet vo pobogatite i op{tes-tveno stabilni zemji na Evropa iSeverna Amerika ja menuvaat socio-ekonomskata struktura na na{iteop{testva. Jazot pome|u privile-giranite i li{enite se pro{iri sotehnolo{kata revolucija, ~ii im-plikacii daleku pove}e }e gi nad-minat onie na industriskata revo-lucija vo XIX vek. Sepak ~ove{tvotote‘nee da ‘ivee vo mir i prospe-ritet, pod zakonite na demokra-tijata i ednakvosta: stra{na zada-~a.

Nekade vo kaleidoskopot nana{ite intrikantni op{testva stoiNATO. Rodena od ostatokot nahaosot i krvoprolevaweto, NATOotsekoga{ ima{e edno kredo: vza-emna odbrana na zemjite-~lenkiprotiv agresorot. Glavnite prediz-vici na NATO denes se sostojat nesamo vo toa da odr‘uva ~ekor sopostojano promenlivata bezbed-nosna sredina, tuku i da predni~i,so toa {to }e spre~i pogolem kon-flikt so toa {to }e go predvidi.Vo korenot na voenite raboti naNATO se nao|a transformacijata nakomandata i voenata struktura, dase dobie pove}e za pomalku sokoristewe na fleksibilni, brzoraspredelivi sili. Deka postoipoliti~ka volja za da se izvede ova

Pr

ed

iz

vi

ci

te

na

no

va

ta

me

|un

ar

od

na

po

li

ti

ka


Hans Peter Buh

i da se raboti zaedni~ki, ostavaj}igi porane{nite nedorazbirawa ineprijatelstva nastrana, mo‘e dase vidi od redovnite sredbi navisoko politi~ko nivo vo ramkitena NATO. Edinstvenata glavna celna alijansata i raison d’etre mo‘e dase re~e deka e odr‘uvaweto namirot. Sepak, na na{ata javnosttreba da £ se objasni kompleksnostana vnatre{noto funkcionirawe naorganizacijata za da se postigne ovaso cel da se dobie poddr{kata nanaselenieto. Ova e glavnata zada~ana vrabotenite vo kancelarijata zaVoeno javno informirawe na NATO,dobro da ja informiraat javnosta zavoenite aktivnosti na NATO.

Se ~ini deka titulata Slu‘be-nik za javno informirawe e istotolku lesna kolku {to e te{ka nego-vata rabota. Javnoto infomirawemo‘e da se definira kako znaewekoe treba otvoreno da se pro{irii spodeli so site lu|e. Te{kotiitese javuvaat koga treba da se dostavikorektna i vistinska informacija,a ponekoga{ i pod mnogu stresniokolnosti, a da se pro{iri vosoodvetno vreme, bez pritoa da sezagrozi bezbednosta na na{ite silii nivnite operacii. Vo demo-kratskite op{testva, voenite silise odgovorni pred javnosta zana~inot na koj gi izveduvaat svoitemisii. Zatoa Voenoto javno infor-mirawe na NATO e komandna odgo-vornost so najvisok prioritet.Slu‘benicite za javno infor-mirawe se portparoli na nivnitekomandanti, javniot interfejs zaoperaciite na NATO. Nivnata za-da~a ne treba da se me{a so taa naSlu‘benikot za odnosi so javnosta,~ija rabota e da odr‘uva zado-

volitelen javen imix za nivniotproizvod, kompanija ili li~nostkoja ja zastapuvaat. Sekoj saka da esakan, i da se poka‘e vo najdobrosvetlo, taka {to i NATO ne eisklu~ok vo ovaa nasoka. Sepak,razlikata e vo na~inot na koj sebara poddr{kata. Politikata naVoenoto javno informirawe naNATO e da promovira javno razbi-rawe i poddr{ka so toa {to }e jainformira javnosta adekvatno ikorektno, kako i so toa {to }e gipojasnuva intrikaciite i ‘argonotvo vrska so voenite aktivnosti.Informaciite treba da bidatdostaveni na toj na~in {to prestav-nicite na mediumite i zasegnatitegra|ani }e mo‘at samite da pro-cenat {to e mo‘no ponezavisno,duri iako toa zna~i deka }e trebada se dostavat informacii koi bipredizvikale javna kritika iliposramotuvawe. Organizacija kakva{to e NATO mora da bide {to emo‘no potransparentna vo ramkitena nejzinata bezbednost, i da giprifa}a konstruktivnite kritiki,da gi pozdravuva javnite debati zanejzinite aktivnosti i celi kakosredstvo za ponatamo{no podobru-vawe i usovr{uvawe. Zatoa {toinformacijata e reka {to te~e vodvata pravci. Kolku pove}e NATO{iri informacii, tolku pove}emo‘e da se potpre na reakciite zada gi nabquduva sopstvenite uspesii porazi.

Celite i strateigite na NATO sepostavuvaat od strana na najviso-kite politi~ki avtoriteti: Sever-noatlantskiot sovet (SAS). Gene-ralno, Javnoto informirawe sevodi od strana na SAS i negovitekomiteti. Generalniot sekretar na


Voenoto javno informirawe na NATO,negovata uloga vo sovremenite bezbednosni krugovi i odnosite so mediumite

NATO ima sopstven portparol kakoi pres i medija centar koj rabotispored Podelbata na javnata diplo-matija. Ovaa podelba e osnovniotjaven interfejs na NATO so nadvo-re{na publika, koj raboti na podob-ruvawe na profilot na NATO,obrnuva vnimanie na dostignuva-wata na Organizacijata, i gi zgole-muva javnata svesnost i znaewe zaodredeno pra{awe, koe go zasegaNATO. Slu‘bite za Voeno javnoinformirawe preku sinxir nakomandi vodstvoto go prezemaat odovaa podelba, vo tesna vrska soportparolot na Voeniot komitet,najvisokiot avtoritet na NATO.Javnoto informirawe e namenetoza po{irok spektar na publika oddoma{na (zemjite-~lenki vo Alijan-sata), preku mediumite i javnosta od"oblasta na operaciite# i po{iro-kata me|unarodna javnost. Stavot naNATO vo vrska so primenata naJavnata diplomatija i Javnotoinformirawe mora da ostane voramkite na zakonodavstvoto ifilozofijata na sekoja od zemjite-~lenki na NATO, osobeno otkakoglavnata odgovornost za podobru-vawe na profilot na NATO i razbi-rawe na negovata uloga i misiitele‘i vo samite zemji-~lenki.

Sepak, raboteweto vo opera-tivna sredina ima svoj ritam, koj vogolema mera e zabrzan vo odnos navoenoto dopisni{tvo od minatitevojni. Reporterot, koj sam na tele-fon mu gi ka‘uva informaciite nasojot urednik so popatni cenzuri, gogubi udarnoto vlijanie na negovataporaka ako prenesuva bajati vesti.Sovremenite tehnolo{ki komuni-kacii predizvikaa revolucija voritamot i mo‘nostite za izves-

tuvaweto, koe pak evolvira vo brzo,vremeno izvestuvawe za voeniteoperacii. Razlikata pome|u izves-tuvaweto za vreme na Vtorata svet-ska vojna vo 1940, vojnata vo Viet-nam vo 1960, vojnata vo Zalivot vo1980 i neodamne{nite misii naNATO e izvonredna, ne samo vopogled na navremenosta, tuku i vopromenata na stavot na javnosta.Laptop kompjuterite povrzani soInternet (World Wide Web) ja dove-doa istovremenata komunikacija nasosema drugo nivo. Ova ne samo {toima{e vlijanie vrz mediumskotoizvestuvawe, tuku sega ‘rtvite naagresija mo‘at da posvedo~at za toapreku elektronska po{ta ili mo-bilni telefoni. Od po~etokot na~ove{tvoto, mo}ta na komunika-cijata, i superiornosta na onie koija kontroliraat komunikacijata gooblikuvaat na{eto op{testvo. Pis-menosta, ili podobro re~eno nepis-menosta, e primaren izvor na itnacenzura, bidej}i prima~ot treba dago doveri pi{aniot zbor na tolku-vaweto na druga li~nost. Pristapotdo informacii preku Internetsistemite onevozmo‘uva cenzura ija pro{iruva debatata za koe biloaktuelno pra{awe ili nastan, so{to se otvora mo‘nost za kritikanaso~ena kon na{ite institucii.

Izvestuvaweto krena vo novanasoka vo 1960 i 1970. Poznato edeka sekojdnevnoto u‘asno tele-vizisko izvestuvawe od vojnata voVietnam se koriste{e kako instru-ment za da se isprovocira gnev idoma{na osuda, {to pretstavuva{epritisok vrz amerikanskata vladaza da gi povle~e trupite. Po dva-eset i pove}e godini, sofistici-ranata satelitska komunikacija ni


Hans Peter Buh

gi donese Si-En-En (CNN), glavnatateleviziska stanica od SAD koja 24~asa e posvetena na vestite odsvetot, so armija novinari, buxet imre‘a na koja mo‘e da £ pozaviduvasekoj voen komandant. Kako i kajsite dobri ne{ta, sepak i tuka imai negativnosti. So prenosot navestite se javuva i rizik od pottik-nuvawe na bes~uvstvitelnost. Sotoa se hrani osnovniot instinkt navoajerizmot. Toa e krajno hororfilm, koj pottiknuva na perverznozadovolstvo da se bide svedok navistinsko ubivawe i uni{tuvawebez da se po~uvstvuva bolka poraditoa. Vojnata od Persiskiot zaliv sigo zaslu‘i prekarot "vojna odfotelja vodena od strana na genera-li od fotelji# {to se odnesuva{ena praktikata na CNN da pokanatpenzionirani generali da davaattekovni komentari za voenata tak-tika i strategija.

Mediumite so sigurnost se naj-vlijatelnoto sredstvo za da sestavi pritisok vrz onie koi {todonesuvaat odluki, a bidej}i pove-}eto mediumi se profitabilnipretprijatija, podobro bi bilonivnite gleda~i da znaat dekaprenosot na vesti ~esto ima skri-ena agenda. Kako prvo i osnovno,novinarot mora da se obide da girazbere temite za koi izvestuva.Tokmu toa e rabotata na slu‘-benikot za Javno informirawe, damu dava informacii na novinarot,da gi re{i nedorazbirawata ikorigira pogre{noto informirawe.Kolku i da se trudi, sepak, sodr-‘inata na kolumnata {to }e sepojavi vo utre{niot vesnik ve}e enadvor od negova kontrola - isosema so pravo, se vo interes na

za{tita na slobodniot pe~at iotvorena debata. Tuka le‘i ele-mentot na doverba. Slu‘benikot zaJavno informirawe mora da imadobri odnosi so sopstvenata mre‘ana novinari, za da mu veruvaat dekaim dava doverlivi informaciidodeka toj im veruva deka korektno}e go prenesat. Na ist na~in, nego-viot pretpostaven }e vodi intervju,pismeno i usno, samo dokolku ne epogre{no citiran, ili negovitekomentari se izvadeni od kontekst.Ova e nepi{an kod na odnesuvawekoj e povolen za dvete strani i kojso sigurnost raboti vo interes najavnosta, so cel da se ima to~noinformirawe. Uspehot na naporitena NATO za vreme na kriza ilikonflikt zavisi direktno od ovaakr{liva vrska i dostignuvawata vomirni vremiwa. Za vreme na voe-nite akcii, potrebno e vnimatelnoda se odr‘uva ramnote‘a pome|ubrzata akcija i kompletnata icelosno proverena informacija. Serazbira, ova neophodno vremenskopoklopuvawe sozdava frikcija somediumite, koi se ‘edni za brziodgovori za nivnite pra{awa.Kredibilitetot na slu‘benikot zaVoeno javno informirawe go re-flektira kredibilitetot na NATOi zatoa qubomorno se ~uva od kakvibilo propagandni barawa, {to e vodomenot na Psiholo{ki operacii(PSYOPS).

Ova vodi do vrskata na Voenotojavno informirawe na NATO sofunkciite na Psiholo{kite ope-racii i Informaciskite operacii.Javnoto informirawe pretstavuvapostojan napor da se dostavatinformacii na javnosta, a pritoa dase analiziraat povratnite reakcii,


Voenoto javno informirawe na NATO,negovata uloga vo sovremenite bezbednosni krugovi i odnosite so mediumite

so zgolemena aktivnost vo vreme nakriza. PSIOPS i Informaciskioperacii se formiraat za vreme nakriza i voeni operacii, i vnama-telno se naso~eni kon protivnikotili potencijalnite protivnici.Nivnata rabota opfa}a od ~istoinformirawe do propaganda, nosekoga{ so cel na ubeduvawe. PSI-OPS mo‘e da bidat tolku suptilni{to onie koi ja primaat infor-macijata ne se svesni deka se mani-pulirani. Dodeka kaj Informaciskioperacii i Psiholo{ki operaciicelta gi opravduva sredstvata,javnoto informirawe ne mo‘e da sidozvoli da zazeme pozicija koja }emu go naru{i kredibilitetot i }emu go uni{ti vnimatelno gradeniotodnos so mediumite/javnosta. Ipokraj toa {to sekoj Komandant }ere~e deka ima potreba od tesnasorabotka pome|u site zasegnati soinformiraweto, osobeno vo po~e-tokot i za vreme na kriza, za da seizbegne konfuzija i razlevawe nakonfliktni informacii, sepak ovane treba da rezultira vo frlawe"spin#1 na Kancelarijata za javnotoinformirawe. Vo kratkoro~ni idolgoro~ni ramki, takvata manipu-lacija definitivno }e go naru{ikredibilitetot i }e ostavi dolgo-trajni katastrofalni posledicivrz Alijansata, a pritoa }e bidekontraproduktivno na koj bilokratkotraen uspeh. Za ‘al, potre-bata da se osvojat srcata i mislitene samo na protivnikot, tuku i nadoma{nata javnost, dopolneto soogromnoto vlijanie na mediumite,

dovede do ogromno isku{enie da seupravuva i kontrolira infor-macijata. Ova e razbirlivo, zatoa{to so dobivawe na informacis-kata vojna mo‘e zna~itelno da sepridonese za spre~uvawe na golemikonflikti, i seta ~ove~ka mizerija{to ja nosat so sebe. Zatoa, zamis-lete gi te{kotiite koi se javuvaatza da se ~uvaat dvete odvoeno,dodeka se raboti pod stres na voenioperacii. No mora da gi ~uvameodvoeno, dokolku sakame da goo~uvame kredibilitetot na NATO.Od konfliktot vo Kosovo, teroris-ti~kite zakani od Al Kaeda ivojnata vo Irak, isku{enieto nanekoi {tabovi da ja koristat Kance-larijata za javno informirawekako sredstvo za Informaciskioperacii go dostigna svojot zenit.Sepak, ova ne odi vo prilog naslobodniot pe~at i site principina demokratijata za koi zemjite-~lenki na NATO se soglasni da giodr‘uvaat. Mediumite ve}e senafrlija na pra{aweto za koris-tewe na javnoto informirawe kakosredstvo za umerena propaganda.Ironi~no, tokmu {irokoto vlijanie{to go imaat mediumite {to pret-stavuva strav i trepet za politi-~arite kako i za voenite lica, jasozdava potrebata za kontrola vrzistite. Slu‘benicite vo Informa-ciski operacii }e ja opravdaatsopstvenata filozofija so toa {to}e gi obvinat mediumite deka sekrajniot manipulator, bidej}i tie~esto samite ja biraat vistinatakoja sakaat da ja prika‘at. Osta-nuva da se vidi dali na krajot }epobedi prakti~nosta.1 "spin# - prevrtuvawe na informacijata na takov na~in

{to }e £ dade pozitiven imix duri i na negativnainformacija. Iako ne moè da se klasificira kakolaèwe, ~esto ekonomski vlijae vrz vistinata.


Hans Peter Buh

Na krajot, uspehot na Kancela-rijata za javno informirawe naNATO }e se reflektira vo mediu-mite. Odgovornosta na NATO kon na-selenieto vo zemjite-~lenki naAlijansata na kogo mu slu‘i e da giinformira na takov na~in na koj tiesamite }e mo‘at na demokratskina~in da donesat zaklu~ok. I pokrajtoa {to mo‘ebi ne sekoga{ }e

NATOës main objective could be simply stated as keeping the peace.The public interface for NATO¥s operations is constituted by Public Information(PI) Officers. The main task of NATOës Military PI Officers is to explain to thepublics the complexities of NATOës inner workings in order for its efforts toachieve their support. NATOës military public information policy is to promotepublic understanding and support through keeping publics adequately andcorrectly informed. The possibilities provided by the World Wide Web havetaken instantaneous communication to a totally new level. The task of aNATO PI Officer is to feed journalists with information, to correctmisunderstandings and misinformation. The PI Officer must develop a goodrelationship with his network of journalists, in order to establish a situation oftrust which is based on correct information on one side and correct reportingon the other.

NATOës Public Information is not to be confused with the actions ofPsychological Operations (PSYOPS) and Information Operations, which arecarried out specially in times of crisis and carefully targeted at the respectiveadversaries and whose purpose lies in persuasion. NATOës responsibility tothe Alliance populations it serves is to inform them in such a way that theymay democratically make their own judgement.

Abstract

bideme uspe{ni, na{ata politikai doktrina mora da prodol‘i daraboti za ovaa cel. Kako {to NATOse zanimava so s¢ poslo‘eni temi,taka i Slu‘benikot za javno infor-mirawe mora da ostane poaktivenvo objasnuvaweto na sopstvenatauloga i misija, stariot, noviot i s¢pove}e, mo‘niot pat napred.


Me|u multilateralizmot iunilateralizmot:Turskata politika kon ira~kata krizakako test

Erman Top~u1

Voved

U‘asite od 11 septemvri so sebedonesoa i pove}edimenzionalnidiskusii {to u{te pove}e se zasi-luvaat po okupacijata na Irak odstrana na SAD vo ramki na kam-pawata ÑVojna protiv terorot#.Normalno, najvpe~atlivata karak-teristika na diskustijata se kon-centrira{e na unilateralnotodejstvo na SAD {to gi trgna nastrana Obedinetite nacii i soz-dade (ili go zaostri) razdor vnatrevo Evropskata unija. Dodeka, odedna strana, Francija i Germanijase protivea na unilateralnatainvazija na Irak od strana na SADbez me|unaroden legitimitet, oddruga strana, Ñpismoto na osum-minata# potpi{ano na 30 januari2003 g. od strana na pet zemji-~lenki (Obedinetoto Kralstvo,Portugalija, [panija, Italija iDanska) i tri zemji-pristapni~ki{to vlegoa vo EU vo maj 2004 g.(Polska, Republika ê{ka i Unga-

rija) ja izrazi poddr{kata od vna-tre vo Evropa nasproti ona {toDonald Ramsfeld notorno go ime-nuva{e ÑStara Evropa#. Ova posled-noto, zaedno so pro{iruvaweto naEU {to vklu~i i tradicionalno pro-atlantski zemji, ima{e i ponata-mo{ni implikacii za Evropskatabezbednosna strategija, donesenana Samitot vo Solun od Evropskiotsovet vo 2003 g. Strategijata, pod-gotvena od Visokiot pretstavnik naEU za zaedni~ka nadvore{na ibezbednosna politika, HavierSolana, go naglasuva Ñefektivniotmultilateralizam# kako osnova nasistem zasnovan vrz Ñ...po~ituvawei razvoj na me|unarodnoto pravo#.2

Osven krizata za Sirija i Iran kojase nayira, sË pogolemata nesta-bilnost vo Irak, vo oblik na pove}ebomba{ki napadi, signalizira dekadebatata me|u unilateralizmot ilimultilateralizmot {to e vo tek inatamu }e trae.

Sigurno ne nedostasuvaat studii{to se zanimavaat so pra{aweto namultilateralizmot vo generalnaramka. Od ovaa gledna to~ka, seceli na pridones na mikro nivo vodebatata od aspekt na slu~uvawatavo Turcija vo pogled na ira~kata

Pr

ed

iz

vi

ci

te

na

no

va

ta

me

|un

ar

od

na

po

li

ti

ka

1 Avtorot e sorabotnik na Magisterski evropski studii2004-5, Zentrum f ¸ r Europ‰ische Integrationsforschung(Centar za studii za evropska integracija - ZEI),Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universit‰t Bonn. Toj bisakal iskreno da se zablagodari na prof. Ba{kinOran, g. Dane Taleski, g. Onder Bujukjilmaz, g. SerkanElmaz, g. Erkan Bil, g-|a \ok~e Sarajdin, g. MehmetKasap, g-|a Ajsun Ezgin i g-|a Derva Sargin za pottikoti komentarite pri pi{uvaweto na statijata. Sepak,gre{kite vo statijata se na avtorot.

2 Havier Solana, ÑBezbedna Evropa vo podobar svet ñEvropska bezbednosna strategija#, dekemvri 2003 g.


Erman Top~u

kriza. Poradi sojuzot so SAD i kakotatkovina na nad sedum milionigra|ani nakloneti na Kurdite,nadvore{nata politika na Turcijakon ira~koto pra{awe be{e ednaod najva‘nite determinanti vovoenite planovi na SAD. Vo ovojpogled, napisot }e se zanimava somo‘noto preobratuvawe na pred-logot od 1 mart 2003 g. koj be{eposo~en kako klu~en segment odunilateralnata kampawa na SADprotiv Irak. Vtoro, }e se ocenuva iturskata zasegnatost za formi-raweto kurdska dr‘ava. Vo ovojdel, napisot }e ja preispita mo‘-nosta za unilateralno involvira-we na Turcija vo Irak vo slu~aj dase osnova kurdska dr‘ava so Kirkukkako nejzin glaven grad.

Odnosite Turcija – Irak:Istorijat

Strate{kata lokacija na Turcijana me|nikot na pet regionalnibezbednosni zoni (mediteranskata,evropskata, srednoisto~nata, bal-kanskata i kavkaskata) nosi zna~i-telni prednosti, no i ograni~uvawaporadi turskata postavenost kakosredna sila.3 Vo ovoj pogled, se ~inideka bezbednosnata zona na Sred-niot Istok e najproblemati~na inajkompleksna za turskata nadvo-re{na politika. Sredniot Istokkako region se karakterizira sopostojani i me|usebno povrzanikonflikti ~ii koreni se vo isto-riski pri~ini. Osven toa, treba dase zabele‘i deka nitu eden kon-flikt vo regionot ne mo‘e soodvet-

no da se oceni bez da se zemepredvid dinamikata na SredniotIstok kako region. Koga stanuvazbor za Sredniot Istok, Ñzemjitemo‘at lesno da gi pretvorat neso-glasuvawata vo konflikti, koimo‘e da dovedat i do rabot navojna#.4 Postojat razli~ni pri~inivo osnovata na ovoj argument, kako,na primer, istoriski rivalitet,geopolitikata na regionot i invol-viranosta na golemite sili nizcelata istorija. Pokraj toa {toSredniot Istok ima mo{ne razno-vidna vnatre{na struktura vopogled na etnosot i religijata, u{teod 19. vek regionot e predmet name{awe od nadvor od strana nagolemite sili so ogled na s¢ pogo-lemata strate{ka va‘nost na naf-tata. Imaj}i gi predvid site oviefaktori, Sredniot Istok kako regi-on nikoga{ ne bil bez konflikti.So drugi zborovi, Sredniot Istokotsekoga{ bil olicetvorenie nanestabilnosta poradi vakvatanadvore{na i vnatre{na dinamika.Konfliktite vo kontekst na Sred-niot Istok ponatamu treba da seocenuvaat vo ovaa regionalna ram-ka.

Odnosite na Turcija so Irakimaat mnogu faktori, kako zaed-ni~ka istorija, geografija i kul-tura, koi mo‘e da poslu‘at kakovrednosti vo sorabotkata me|udvete zemji. Sepak, i vnatre{natadinamika, kako stavot na politi-~arite vo sekoja od zemjite, inadvore{nata dinamika, kako poli-ti~kite, ekonomskite i geostra-te{kite faktori {to gi formiraat

3 Erman Top~u, ÑDali religijata e faktor vo turskatanadvore{na politika#, Journal of Political Thought tom2, br. 8, str. 31-41

4 Intervju so ass. prof. d-r Ajze|ul Kibaroglu, Katedraza me|unarodni odnosi, Srednoisto~en tehni~kiuniverzitet, Turcija.


Turskata politika kon ira~kata kriza kako test

rabotite vo svetot, go spre~ijaprocutot na dobrososedskite odno-si me|u ovie dve zemji.5 Ottamu,tursko ñ ira~kite odnosi nikoga{ne odele po ednostavna {ema.

Padot na Otomanskata Imperijai nejzinoto nasledstvo se javijakako seriozen faktor vo nadvo-re{nata politika na Republikata.[to se odnesuva do arapskite zemji,otomanskoto nasledstvo go zadr-‘alo svoeto mesto vo nivnatapercepcija na novata turska dr‘a-va.6 Irak mo‘e da se smeta kakoisklu~ok vo kontekst na ovoj argu-ment vo eden podolg period dopadot na monarhijata vo Bagdad. Poosnovaweto na modernata turskarepublika (1923), glavnata cel nanadvore{nata politika vo ovaa erabe{e utvrdena kako za~uvuvawe nastatus-kvo vo sosedstvoto. Vo ovojpogled, Turcija mo‘e da se smetakako edna od status-kvo zemjite voperiodot me|u dvete svetski vojni,za razlika od revizionisti~kiottabor pod vodstvo na Germanija iItalija. Antirevizionisti~kiotstav na nadvore{nata politika naTurcija mo‘e da se objasni kakome{avina od realnost i vnatre{nireformi.7 Vo smisla na realnosta,osnova~kata elita na Republikata

be{e sosema svesna deka Turcijanema kapacitet da deluva nadvor odmomentalnite granici. Vo ovoj po-gled, spored Vilijam Hejl, Ñ...idnataturska dr‘ava }e treba da povle~ecvrsta granica okolu onie teri-torii {to realno mo‘e da o~ekuvada gi brani, dali sama ili, ako toae apsolutno nu‘no, so poddr{ka nasojuznici so sli~ni interesi#.8 Oddruga strana, vladeja~kata elitacele{e na zadr‘uvawe status-kvovo sosedstvoto, a glavna pri~ina zatoa be{e koncentriraweto na do-ma{niot reformski proces vokontekst na intenzivnata moderni-zacija pod vodstvo na MustafaKemal Ataturk. Eden prakti~enprimer na ovaa politika be{ePaktot od Saadabad (1937) potpi-{an so Irak, Avganistan i Iran.Paktot gi obvrzuva{e ~etiritezemji da gi zadr‘at zaedni~kitegranici; da ne se me{aat vo vna-tre{nite raboti na drugite; da nesozdavaat agresija edni protivdrugi i da sozdavaat osnova zakonsultirawe po pra{awa od zaed-ni~ki interes.9 Vo su{tinata naovoj Pakt se sogleduva i zagri-‘enosta za kurdskite buntovnicismesteni pokraj granicite, sostojba{to ima{e tendencija da sozdadeproblemi za potpisni~kite.

Po padot na monarhijata voBagdad, Turcija mora{e da vodidosta vramnote‘ena politika konbatskiot re‘im na Irak, vo kon-tekst na Studenata vojna. Turcija,~lenka na zapadniot tabor kakoedinstvena muslimanska zemja voOrganizacijata na severnoatlant-

5 Mustafa Sitki Bilgi, T¸rk-Irak Iliskilerinin TarihselBoyutu (1534-2002) (ÑIstoriskata dimenzija na turskoñ ira~kite odnosi (1534 ñ 2002)# vo Umit Ozdag, SedatLaxiner i Serhat Erkman (izd.), Irak Krizi (2002-2003)(ÑIra~kata kriza# (2002-2003)), (Ankara: ASAM, 2003g.), str. 234.

6 Bulent Aras, ÑTurcija i ira~kata kriza# vo BulentAras (izd.), Vojna vo vavilonskite gradini ñ SredniotIstok po Ira~kata vojna (Istanbul: TASAM Publi-cations, 2004 g.), str. 165

7 Ba{kin Oran, Turk Dis Politikasiínin Teori ve Pratigi(ÑTeorijata i praktikata na turskata nadvore{napolitika#) vo Ba{kin Oran (izd.), Turk Dis Politikasi -Kurtulus Savasiíndan Bugune Olgular, Belgeler, YorumlarCilt I: 1919-1980 (Turskata nadvore{na politika ñfakti, dokumenti, mislewa od narodnata oslobo-ditelna vojna do denes tom 1: 1919-1980 (Istanbul:Iletisim Yayinlari, 2003, 8. izdanie)

8 Vilijam Hejl, Turkish Foreign Policy 1774-2000 (London:Frank Class, 2000 g.) str. 38-39

9 isto, str. 62


Erman Top~u

skiot dogovor (vo ponatamo{niottekst: NATO), go prifati uviduva-weto deka turskiot interes naSredniot Istok se kosi so Zapadot,ottamu i so SAD.10 Vo 1957 g. Turcijai Irak go potpi{aat t.n. Dogovor zame|usebna sorabotka, podocna ime-nuvan kako Bagdadski pakt. Dogo-vorot be{e nesre}no sklopen pora-di podocne‘noto u~estvo na OK vonego, {to na arapskite zemji imdade vpe~atok deka se celi koninvolvirawe na Zapadot vo regi-onot. Sledstveniot voen udar vo1958 g. od strana na general Kasimne samo {to ja simna pro-zapadnatamonarhija, tuku i korenito ja izmeniprirodata na regionalnata poli-tika.11 Ovoj proces se zasili i sopodemot na Batite vo 1963 g. voIrak.12 Ovoj nastan deluva{e desta-bilizira~ki na tursko - ira~kiteodnosi bidej}i turskite vlastigledaa na nego kako anti-zapadenstav na batskiot re‘im.

Odnosite so batskiot re‘im voIrak vlegoa vo nova etapa so prvatazalivska kriza, koja se prifati

kako test za Ñnoviot svetski pore-dok#. Turcija ja otvori svojatateritorija (bazata ÑInxirlik#) zaamerikanskite letala, a razmis-luva{e i za u~estvo vo vojnata sosvoi vojnici, proekt {to podocnapredizvika politi~ka bura koga{efot na General{tabot NexipTorumtaj dade ostavka za da protes-tira protiv glavniot poddr‘uva~na idejata, pretsedatelot TurgutOzal. Zapameten po slavnata frazaÑbir koyup üc alacagiz / }e dademeeden, a }e vratime tri#, Ozalovatastrategija be{e naso~ena kon zdobi-vawe vlijanie vo povoen Irak,osobeno vo Mosul i Kirkuk so voenaintervencija. Iako neostvaren,planot na Ozal se protolkuva kakonapu{tawe na nevolnosta za vme{u-vawe vo srednoisto~nite raboti votekot na republikanskata era.Turcija gi po~ituva{e ekonomskitesankcii na ON protiv Irak i gizatvori dvata cevkovodi {to beavitalni vo transportot na nafta dopazarot preku Sredozemnoto More.Od voen aspekt, Turcija rasporedi150.000 vojnici na ira~kata granicakako zakana za Bagdad.

Kako rezime na ovoj istoriskidel vo vrska so razli~nite etapiod tursko - ira~kite odnosi, mo‘eda se re~e deka se soo~ivme i sostabilnost i so promeni. Vo odnosna razlikite, kurdskoto pra{awese javuva kako zna~aen faktor.Trgnuvaj}i od Paktot od Saadabad,kurdskata zaednica vo Irak iTurcija se smeta{e za vitalensegment na regionalnata stabil-nost. Dodeka vo paktot od 30. akcen-tot se stava{e na rasfrlanitekurdski buntovnici po zaedni~kite

10 Melek Firat i Omer Kurk~uoglu, Arap DevletleriyleIliskiler (ÑOdnosite so arapskite zemji) vo AtajAkedejelioglu i Omer Kurk~uoglu, Orta Dogu’yla Iliskiler(ÑOdnosi so Sredniot Istok) vo Baskin Oran, cit., str.615

11 isto, str. 63212 Batskoto dvi‘ewe e osnovano vo 1940 g. vo Damask.

So zna~ewe Ñpovtorno ra|awe#, Batizmot predviduvasoedinuvawe na arapskata nacija preku arapskisocijalizam. Vo su{tina, Batizmot gi zema Ñedin-stvoto, slobodata i socijalizmot# za svoi principikon obedineto, svetovno i socijalisti~ko arapskoop{testvo. Islamot, vo ovoj pogled, se smeta za ednaod komponentite na narodnata arapska kultura, none nu‘no i negovata religija. Batizmot go otfrlainternacionalizmot i marksizmot i namesto toa stavaakcent na Ñnacionalizacija#. Dvi‘e~koto sredstvo nebe{e Ñklasnata borba#, tuku Ñnacionalnoto edinstvo#.Vo 1968 g. so voen udar general Hasan al Bakr stana{ef na dr‘avata, a Sadam Husein ja ima{e funk-cijata potpretsedatel na dr‘avata. Batskotodvi‘ewe dobi nova dimenzija so dr‘avniot udar od1979 g. {to go donese na vlast Husein sè do negovotokone~no simnuvawe so skore{nata okupacija od SAD(za pove}e informacii, Melek Firat, Baas Hareketi(ÑBatskoto dvi‘ewe#), informacii vo Baskin Oran,cit. str. 785).



granici, internacionalizacijata nakurdskoto pra{awe od Prvatazalivska vojna navamu be{e ona {todonese masovni ubistva na Kurdi odstrana na Sadam Husein. Najnoviteslu~uvawa dovedoa do branovi namasovna migracija na Kurdite odSeveren Irak vo Turcija, kade imbe{e obezbedeno zasolni{te. Vto-ro, zaedno so prethodnoto, pojavatana kurdskiot terorizam pod imetoRabotni~ka partija na Kurdite ñPKK, vo sredinata na 90., koja japredizvika smrtta na nad 30.000lu|e, ja utvrdi Ñunitarnosta naIrak# vo sredi{teto na turskatapolitika vo narednite godini.13

Ankara po tradicija se protivi napodelbata na Irak, kako i na osno-vaweto federacija na etni~ka os-nova. Vo kontekst na posledniteslu~uvawa, se smeta deka osno-vaweto na Kurdistan so bogatiot sonafta Kirkuk kako glaven grad enajlo{oto scenario za Ankara.14

Ovoj moment }e se analizira podoluvo napisot. Treto, kako prodol-‘enie na prethodnata to~ka, Turk-menskata zaednica vo Irak, istotaka, se javi kako seriozna kompo-nenta za turskiot pro-unitarenstav. Vo ovoj pogled, mo‘e da seka‘e deka pra{aweto na etni~katapripadnost se javi kako jasen pri-mer na povrzanost me|u doma{natai me|unarodnata politika. Ovieto~ki dobivaat vo zna~ewe so po-slednata vojna vo Irak i imaat

seriozni implikacii vo odnos nareakcijata na ovoj klu~en nastan. Voovoj pogled, debatata za multi-lateralizmot za Ira~kata vojnaprirodno se razviva vo ovoj kon-tekst.

Vojnata protiv Irak ireakcijata na Turcija

Pri~inite za Ira~kata vojna vokontekst na Vojnata protiv tero-rizmot i Golemiot proekt za Sred-niot Istok (vo ponatamo{niottekst: GMEP) bea predmet na raznistudii. Iako ovaa statija se zani-mava so turskata strana na pri-kaznata, vredi da se spomene dekaIra~kata vojna poso~uva na samoeden del od sevkupnata rekon-strukcija na Sredniot Istok. Ber-nard Luis, koj se smeta za ideo-lo{ki tatko na GMEP, vo svojatastatija ÑRevoltot na Islamot#vedna{ po napadite od 11 septem-vri tvrde{e deka arapskite zemjiod Sredniot Istok vo tekot naStudenata vojna gi ostavile zapad-nite zemji edni protiv drugi, poli-tika koja pove}e ne bila mo‘na popadot na Sovetska Rusija i bi-polarnata struktura.15 Spored Luis,terorizmot ja zamenil ovaa poli-tika i so tekot na vremeto stanalintegralen del od strukturata naSredniot Istok. Ottamu, za re{a-vawe na bezbednosnite pra{awatreba da se smeni strukturata nasistemot. Od eden drug aspekt, sepredlaga deka GMEP e instrument{to ja prifa}a upotrebata na silaako toa e potrebno za SAD da ja

13 Hasan Xemal, K¸rtler (ÑKurdi#) (Istanbul: Dogan Kitap,2003 g.) str. 137-138

14 Majkl Rubin, A Comedy of Errors: US – Turkish Diplomacyand the Iraq War, Turkish Policy Quarterly, 13. april 2005g., dostapno i na American Enterprise Institute for PublicPolicy Research (AEI), napisot e dostapen i na http://www .aei .org /pub l ica t ions / f i l te r .a l l ,pubID .22437/pub_detail.asp

15 Bernard Luis, The Revolt of Islam, New Yorker,19.10.2001 g.


Erman Top~u

prodol‘i globalnata hegemonija.Vo ovaa inicijativa se poka‘uvadeka avtoritarnite re‘imi, oru‘-jata za masovno uni{tuvawe i tero-rizmot se glavnite celi na Va{ing-ton.16 Vo novata konjuktura, samotopostoewe na GMEP poka‘uva dekastrate{kite interesi na SAD sedvi‘at kon Istok. Sepak, kako {toveli Kisinxer, seopfatniot idolgoro~en miroven plan prekunadvore{en pritisok ne bi seprifatil vo geografijata na ideo-lo{ki, verski, strukturni i etni~-ki sudiri.17 Slu~uvawata vo tekotna i po Ira~kata vojna ja odrazuvaatverodostojnosta na ovie argumenti.

Debatata za vojnata i izvesnatauloga na Turcija ne be{e fenomen{to mo‘e da se pripi{e edinstvenona vladeeweto na konzervativnataPartija za pravda i razvoj (Adalet veKalkinma Partisi - vo ponatamo{niottekst: AKP). Diskusiite za ulogatana Turcija vo mo‘nata voena inter-vencija ve}e bea predmet na raspra-va vo mnogu prigodi.18 Eden rela-tivno dolg period i vladeja~kataelita i mediumite ja ignoriraa iliprenebregnuvaa mo‘nosta za vojnavo Irak. Toa be{e glavno poradidoma{nata politi~ka i ekonomskaatmosfera na turskata politika.Koalicionata vlada formirana odDemokratskata levi~arska partija(DSP), Nacionalisti~kata partijaza akcija (MHP) i Tatkovinskatapartija (ANAP), koja ve}e be{e

osudena poradi raziduva~kitepoliti~ki i ideolo{ki stavovi19,be{e na rabot na raspad po prvitesignali od Va{ington.

Vo izborite vo 2002 g. turskotojavno mnenie glasa{e za novi licavo politikata kako rezultat napove}edeceniskoto razo~aruvawe iekonomski pote{kotii. Kako rezul-tat na toa se slu~i ne{to nepri-jatno, osobeno za Va{ington, i post-islamistite, AKP, dojdoa na vlast.20

Novata vlast treba{e da se bori sokratkite rokovi za Samitot na EUvo Kopenhagen, pretstojnata vojna voIrak i me|unarodnata kriza naidentitetot. Toa ima{e kriti~niimplikacii za Vladata na SAD,osobeno po u‘asite od 11 septem-vri. Turcija, kako klu~na dr‘ava ilojalen sojuznik, po prezemaweto navlasta od strana na porane{naislamisti~ka partija se dvoume{evo predve~erjeto na vojnata voIrak.

Iako vo prvinata faza novatavlast re{i da go odbie baraweto naSAD, podocna se otkri deka sevodele pregovori me|u Va{ington iAnkara. Vo ovoj pogled, rezolu-cijata od 1 mart 2003 g., e me|nik poova pra{awe. Se planira{e rezolu-cijata da ovozmo‘i rasporeduvawetrupi na SAD na turska teritorija,so cel da se otvori severen front,kako i da se ispratat turski vojnicivo Irak, kako del od sojuzot. Edno-

16 \ulden Ajman, Büyük Orta Dogu ve Genis Avrupa’ninKavsak Noktasinda Türk Dis Politikasi (ÑTurskatanadvore{na politika na krstopat me|u po{irokiotSreden Istok i po{iroka Evropa#, Foreign PolicyTurkish Edition, april 2004 g., str. 20-21

17 Henri Kisinxer, Amerikaínin Dis Politikaya ›htiyaci Varmi? (Dali na Amerika i e potrebna nadvore{napolitika?) (Ankara: METU Press, 2001 g.) str. 178-9

18 Avtorot bi sakal da mu se zablagodari na [abanKarda{ za uka‘uvaweto.

19 Na primer, pozicijata kon EU: dodeka MHP vodeakampawa protiv mnogu reformski paketi, vklu~uvaj}igi i malcinskite prava so mo{ne populisti~karetorika; DSP ode{e po eden sreden pat {tosodr‘e{e Ñpatriotizam# i modernizacija. Drugatastrana i najmaliot koalicionen partner, ANAP, be{enajpro-evropskiot glas vo vlasta.

20 Za po{iroka analiza na post-islamistite, videte›hsan Duran Da˝ ÑPovtorni razmisluvawa za~ovekovite prava, demokratijata i Zapadot: post-islamisti~ki intelektualci vo Turcija, Kriti~nisrednoisto~ni studii, tom 13, br. 2, leto 2004.



stranata odluka na SAD za voenaintervencija vo Irak sozdade silnaantivoena klima vo Turcija, koja seizrazuva{e vo isklu~itelno nega-tivnite ispituvawa na javnoto mis-lewe. Toa sozdade u{te eden pro-blem za AKP, kako partija koja gousvoi gesloto da se bide Ñblisku donarodot#. Vo debatite, glavniotargument na onie koi go poddr‘uvaapredlogot be{e Ñda se ima silnovlijanie vo povoen Irak# vo odnosna demografskite pra{awa (Kur-dite i Turkmencite) i ekonomskatarekonstrukcija (investiciski mo‘-nosti i nafta). Od druga strana,glavniot argument na sprotiv-stavena strana be{e me|unarodnotorenome na Turcija na patot kon EU,kako i Ñda ne se nosi del od vinataprotiv muslimanska zemja#, osobenokaj konzervativcite. Na kraj, pred-logot ne mo‘e{e da dobie dovolnoglasovi od Golemoto narodno sobra-nie na Turcija. Glasovite Ñprotiv#gi so~inuvaa ~lenovite na opozi-cionata Republikanska narodnapartija (CHP) i nekolku ~lenovi navladeja~kata AKP. Prvi~no, Vla-data se smeta{e za odgovorna zaovoj neuspeh i se zasilija somne-‘ite za identitetot na AKP. Ima{epove}e pri~ini za vakvata odluka.Najnapred, turskata javnost be{e voogromen del protiv vojnata. Kakopartija {to gi dobi izborite sotvrdeweto deka e Ñblisku do naro-dot#, eventualnoto dejstvo nasprotijavnoto mislewe bi go razni{alolegitimitetot na vlasta na AKP.21

Vtoro, turskata strana sË u{te nebe{e zadovolna od pregovorite22

bidej}i ne mo‘e{e da se ispolnibaraweto na politi~kata baza, {tobe{e odluka na Kongresot na SAD.Vo ovaa faza Turcija se pla{e{eod eventualni pritisoci od stranana vlijatelni etni~ki lobi-grupi voSAD. Treto, zasramuva~kite stri-povi i napisi vo amerikanskiotpe~at bea na{iroko prika‘uvaniniz Turcija. Osobeno eden strip, kojja prika‘uva{e Turcija kako pros-titutka zatoa {to se cenka za pake-tot za ekonomska pomo{, prediz-vika burni reakcii vo Turcijaprotiv SAD.

Odbivaweto na Turcija da japoddr‘i unilateralnata okupacijana Irak od strana na SAD go zgolemime|unarodnoto renome na Ankara.Pretstavnicite na Evropskataunija dadoa poddr{ka na ~inot naTurcija i go protolkuvaa toa kakoznak na usoglasuvawe na Turcija soevropskoto multilateralno vode-we na nadvore{nata politika.23

Mnogumina, me|u koi i premierotRexep Taip Erdogan, so ovaa odlukago povrzuvaa duri i uspehot na Ser-tab Erener so nejzinata Every Waythat I can na Evrovizija vo 2003 g.24

21 E. Fuat Kejman, Türkiye’deki Politik Deprem: AKPHükümetinin bir Incelemesi (ÑPoliti~ki zemjotres voTurcija: analiza na Vladata na AKP), Stradigma,oktomvri 2003 g., tom 9, i E. Fuat Kejman i Zija Onis,ÑZadocnetiot sudir na Turcija so globalnata politikana tretiot pat: AKP i mo‘nosta za demokratizacija,Journal of Democracy, tom 14, br. 2, prolet 2003 g.

22 Spored Zejno Baran, SAD ponudile suma od {estmilijardi amerikanski dolari od koi dve milijardibi se pretvorile vo zaemi so amerikanska poddr{ka,so {to realno bi se postignala ponuda od 17milijardi amerikanski dolari. Isto taka, osno-vaweto kvalifikuvana industriska zona (QIZ), kojabi vklu~uvala tekstil, kako i vetuvaweto direktenzaem od 10 milijardi amerikanski dolari so cel dase zale~i prvi~niot impakt na vojnata, bea dogo-voreni vo pregovorite (Zejno Baran, ÑTursko per~ewenasproti amerikansko silexistvo: sudir na civi-lizacii#, Vo nacionalen interes, 12.03.2003).

23 Majkl Emerson i Natali To~i, ÑTurcija kako most i~elnik ñ integrirawe na EU i turskata nadvore{napolitika#, raboten dokument, Centar za evropskipoliti~ki studii, avgust 2004 g.

24 Ernan Top~u, ÑTurskata nadvore{na politika podPartijata za pravda i razvoj: kontinuitet i promeni,neobjaven trud, 2004 g.


Erman Top~u

Od druga strana, od Va{ingtonpristignaa izme{ani reakcii. Iakooficijalnite izjavi go odrazuvaarazo~aruvaweto od nedeluvawetona Turcija, odlukata se cene{e kakorezultat na demokratski proces.25

Sepak, so izjavite na odredenipretstavnici, kako, na primer, PolVolfovic, zamenik-sekretar zaodbrana, koi go obvinija turskiotvoen establi{ment za neizvr{uva-we pritisok vrz vlasta, stana jasnodeka turskata odluka ne be{e takatoplo pozdravena vo SAD.26 SporedTaspinar, reakcijata na Va{ingtonna turskoto odbivawe be{e lakmusza iskrenosta na SAD vo odnos nademokratizacijata na po{irokiotSreden Istok.27 Po ovie nastani, na4 juli 2003 g. se slu~i eden odnajkatastrofalnite momenti votursko ñ amerikanskite odnosi kogaamerikanskite trupi vo edna akcijaotkri 11 turski vojnici vo Sulajma-nijah vo Irak. Po zavr{uvaweto navojnata vo Irak, Donald Ramsfeldja obvini Turcija i za neotvorawetona severniot front i za toa deka eodgovorna za oddolgovlekuvawetona vojnata.

Za mnogumina toa be{e dilema,no Golemoto narodno sobranie naTurcija na 6 oktomvri 2003 g. usvoipredlog za rasporeduvawe mirov-nici vo Irak. Prifa}aj}i ja Ñnu‘-nosta za me|unaroden legitimitet#

kako dr‘avna politika vo ira~katakriza, Ankara ovoj pat upati naOdlukata br. 1483 na Sovetot zabezbednost na Obedinetite nacii.Iako odlukata be{e pozdravena odstrana na Va{ington, ponudatabe{e odbiena so protiveweto napretstavnikot na SAD vo Irak, PolBrener, koj, spored Majkl Rubin, bilgneven poradi odbivaweto na pr-viot predlog i bil silno zasegnatod kurdskite lideri.28 Na kraj,Va{ington ja povle~e ponudata.Ovoj pat ima{e razo~aruvawe odturska strana zatoa {to vlastainvestira{e zna~itelen politi~kikapital za opravduvawe na pred-logot. Posle sË, Turcija go izgubime|unarodnoto renome {to go steknaso odbivaweto na prviot predlog,iako AKP se obide da mu dadelegitimitet na vtoriot so upatu-vawe na odluka na Sovetot zabezbednost na ON.

Kirkuk kako sleden test

Vo odnosite me|u Irak, Turcijai Amerika sledi mo{ne kontro-verznoto pra{awe na Kirkuk. Spo-red Me|unarodnata krizna grupa, vosu{tinata na site diskusii zaKirkuk stoi naftata:

Naftata e vo sr‘ta na sË pogo-lemite tenzii vo Kirkuk, kriza {tomo‘e da kulminira so otvorenkonflikt me|u raznite zaednici vogradot i okolnata oblast i {tomo‘e da predizvika gra|anska vojnai intervencija od strana na sever-niot sosed na Irak, Turcija.29

25 Rubin, otv. cit.26 ÑTurcija, so muslimansko mnozinstvo i silna

demokratska tradicija, ostanuva va‘en model za delod svetot kade SAD se obiduvaat da se pridvi‘at vopozitivna nasoka. (...) Poradi nekoja pri~ina turskatavojska ne odigra silna liderska uloga koga nie toa goo~ekuvavme.# (Intervju na Si-En-En Turcija so PolVolfovic, videte i http://www.defenselink .mil /transcripts/2003/tr20030506-depsecdef0156.html)

27 Omer Ta{pinar, ÑPromenlivi parametri vo odnositeSAD ñ Germanija ñ Turcija#, 18. politi~ki izve{tajna AICGS, Amerikanski institut za sovremenigermanski studii, 2005 g.

28 Rubin, otv. cit.29 Me|unarodna krizna grupa, ÑIrak: ubla‘uvawe na

stravovite na Turcija vo vrska so kurdskite ambicii#,Izve{taj za Sredniot Istok br. 35, 26 januari 2005 g.



Odgovorot na pra{aweto daliTurcija mo‘e{e da odigra silnauloga vo povoen Irak dokolkuGolemoto narodno sobranie naTurcija go usvoe{e prviot predloge daleku od jasen. Ostanuva real-nosta deka Turcija denes edvaj imavlijanie vo vnatre{nite raboti naIrak, koi vo golema mera vlijaat naregionalnata stabilnost. Vo ovojpogled, scenarioto na kurdskadr‘ava, so bogatiot so nafta Kir-kuk kako nejzin glaven grad, pre-ovladuva vo debatite na establi{-mentot za bezbednost i ekspert-skite grupi. Izborite odr‘ani na30 januari 2005 g. i uspehot nakurdskite partii na lokalniteizbori vo Kirkuk bea trevoga zaAnkara.

Turskite somne‘i za Kirkurkmo‘e da se smetaat kako me{avinaod realnost i etni~ka pripadnost,kako {to be{e prethodno spo-menato. Etni~kiot pristap kon ovapra{awe, glavno oboen so nacio-nalisti~kiot slogan ÑKirkurk eturski!#, ostanuva ~uvstvitelen zakurdskite i turkmenskite faktori.Odredeni generali vo penzija inacionalisti~ki mediumi, kako inekolku istra‘uva~ki centri jagledaat kurdskata kontrola naKirkurk, bilo vo federalna ilinezavisna dr‘avna ramka, kakozakana za dr‘avnata unitarnost naTurcija. Od ovoj aspekt, turkmen-skata zaednica {to ‘ivee vo Kir-kurk pretstavuva to~ka na vriewekaj lu|eto {to se na ova mislewe.Faktot {to Patriotskata unija naKurdistan prisili mnogu ira~kiKurdi da se preselat vo Kirkurktokmu pred izborite osobeno be{etema na golemi raspravi vo Turcija.

Geopolitikata, isto taka, pret-stavuva del od turskite kalkulaciivo vrska so Irak. Dr‘avnata uni-tarnost na Irak kako celina sesmeta za kriti~en moment i zaturskata bezbednost i za regional-nata stabilnost. Geopoliti~katava‘nost na Kirkurk vo pogled nanegoviot bogat naften kapacitet ebitna determinanta vo ovoj pogled.Denes proizvodstvoto na nafta voKirkurk se procenuva na 350 ñ 500bareli dnevno (bd), {to e dalekupomalku od nivoto pred Zalivskatavojna od 700 ñ 800 bd.30

Vo odnos na gorenavedenoto,scenarioto za ednostrana turskaintervencija vo Irak se disku-tira{e i s¢ u{te se diskutira i name|unarodni i na doma{ni debati.Onie {to ja poddr‘uvaat potrebataod turska ednostrana voena inter-vencija stavaat akcent na osno-vaweto nezavisen Kurdistan soKirkurk kako negov glaven grad i namo‘nata gra|anska vojna po edenvakov nastan.31 Isto taka, nekoizastapnici za intervencija ja spore-duvaat momentalnata situacija sokiparskoto pra{awe. Spored niv,Turcija bi trebalo da interveniravo Irak kako {to intervenira{e voKipar, vo slu~aj da zapo~nat ma-sovni ubistva vrz turkmenskatazaednica vo kontekst na nedelu-vaweto od strana na SAD.

Iako ima poddr{ka od odredenifiguri, unilateralnoto invol-virawe na Turcija vo Irak se smeta

30 Me|unarodna krizna grupa, otv. cit. fusnota 331 Na primer, prof. Umit Ozdag, za koj se tvrdi deka se

kandidira za voda~ na Nacionalisti~kata akcionapartija (MHP) vo vremeto na pi{uvawe na ovoj trud(Nese Duzel, Gerekirse Amerika ile Catisiriz – UmitOzdag’la Roportaj (ÑAko treba }e se borime soAmerikancite ñ intervju so Umit Ozdag#), Radikal,07.02.2005


Erman Top~u

za mo{ne nerealno. Pred se, kakosredna sila, Turcija e nitu voeno,nitu ekonomski sposobna da vodivojna kade SAD najverojatno bi bileod drugata strana. Kako {to velatBak~i i Karda{, ÑTurcite imaatambiciozni i ponekoga{ preteranio~ekuvawa od me|unarodnata pozi-cija na svojata zemja, no, realnogledano, Turcija glavno deluva kakodr‘ava od klu~en interes#.32 Ovojargument e o~ebien vo slu~ajot naMe|unarodnite sili za bezbednosnapoddr{ka (ISAF). Turcija se obideda gi povede silite vo Avganistanso cel da ima pogolem zbor voregionalnata bezbednost, no predda go stori toa mora{e da pobarafinansiska pomo{ od SAD. Vtoro,posledicite od takva intervencijabi bile enormni. Na toj na~inTurcija bi se izolirala od me|una-rodnata zaednica so {to zasekoga{bi se zaprel napredokot kon EU ibi se dobile SAD, najgolematasvetska supersila, za neprijatel.Sekako, nema potreba da se izne-suvaat katastrofalnite finan-siski efekti na eden takov poteg.Treto, eventualnoto ednostranoinvolvirawe na Turcija vo kon-flikt me|u zaednicite vo Irak bisozdalo doma{ni previrawa voTurcija, so {to zemjata bi se dovelana rabot od raspad. êtvrto, kako{to be{e zabele‘ano pogore, vokontekstot na evropeizacijata,Turcija sË pove}e ja usoglasuvanadvore{nata politika so evrop-skata. Imaj}i ja predvid va‘nostana Ñmultilateralniot legitimitet#

vo Evropskata bezbednosna stra-tegija podgotvena od strana naHavier Solana, za o~ekuvawe edeka Turcija }e go ispo~ituva ovojprincip. Kako rezultat na site oviekalkulacii, mo‘e argumentirano dase ka‘e deka edna unilateralnavoena intervencija vo Irak, voslu~aj na po~etok na gra|anska vojnaili vo slu~aj da se osnova neza-visen Kurdistan so glaven gradKirkurk, e ni{to podolu od nereal-na.

Zaklu~ni zabele{ki

Ovaa statija pravi obid da giprika‘e vnatre{nite turski deba-ti za ira~kata kriza vo ramkite namultilateralizmot. Vo ovoj pogled,se soo~uvame so nekolu to~ki {totreba da se naglasat kako zaklu~ni.Pred sË, kurdskoto pra{awe ilietno-politikata e postojano pri-sutna vo tursko - ira~kite odnosi,zapo~nuvaj}i u{te od 30., ako jazememe republikanskata era kakoosnova. Vtoro, ~uvstvitelnosta naturskata dr‘ava kon kurdskotopra{awe poradi bolnite se}avawaod minatoto doveduva do somne‘ii gri‘i za idninata na ira~katadr‘ava. Vo ovoj pogled, edna fede-racija na etni~ka osnova ili raspa-|awe na Irak vo nekolku dr‘avi se~ini deka se t.n. Ñcrveni linii# zaturskata dr‘avna politika. Treto,odbivaweto na predlogot od 1 mart2003 g. od strana na Golemotonarodno sobranie na Turcija trebada se protolkuva kako rezultat naslabata amerikanska diplomatija,vnatre{ni politi~ki mahinacii idezorganiziranost na AKP. Turcijase zdobi so me|unarodno renome so

32 Husein Bak~i i [aban Karda{, ÑImpaktot po 11septemvri: povtoren osvrt na strate{kata va‘nostna Turcija#, dokument podgotven za Evropskiotbezbednosen forum CEPS/IISS, Brisel, 12 maj 2003 g.



odbivaweto da go poddr‘i ednos-tranoto deluvawe na SAD. Od drugastrana, rasporeduvaweto turskimirovnici vo Irak, koe voop{to nese slu~i, se opravduva{e so upatu-vawe na rezolucija na Sovetot zabezbednost na ON. êtvrto, }ebidat potrebni godini da se popra-vi momentalnata sostojba na turskoñ amerikanskite odnosi. Vo ovojkontekst, Kirkurk se javuva kakoseriozen test. Vo ovoj trud se tvrdideka bi bilo premnogu skapo inerealno Turcija da prezeme ednos-trana voena intervencija vo kakvibilo okolnosti.

Na kraj, treba da se zabele‘ideka Turcija na patot kon Evrop-skata unija e vo proces na ogromnipoliti~ki i ekonomski transfor-macii. Prosperitetna Turcija so

doma{na stabilnost vo u{te pode-mokratska ramka bi bila od klu~nozna~ewe i za regionalnata sta-bilnost i bezbednost. Treba da sezabele‘i deka turskiot pristapkon slu~uvawata vo Irak po tra-dicija se koncentrira na voenoinvolvirawe. Vakvata politika nedade plod. Spored Fuat Kejman,Turcija ja potkopala sopstvenatapotencijalna uloga so toa {to stavaznak ednakvo me|u ira~koto pra-{awe i kurdskiot problem.33 Sosvoeto pove}edecenisko iskustvovo modernizacijata Turcija trebalapove}e da se koncentrira na poli-ti~ka i ekonomska pomo{ i da bideregionalen akter. Pod pretpos-tavka deka vo Irak }e opstoi nesta-bilnosta, vreme e Turcija da deluvana ovoj na~in.

33 E. Fuat Kejman 11 Eylül Sonrasi Dünya, Türkiye ve DisPolitika (ÑSvetot, Turcija i nadvore{nata politika po11 septemvri), Foreign Policy Turkish Edition, dekemvri2003 g., str. 113-4.

Abstract

The main goal of this text is to contribute to the debate for the multilateralism,which was increased especially with the last USA occupation of Iraq, but noton the theoretical than more on practical level. From this view the accent isput on Turkey as close ally of USA and main actor in the region. The text isdealing with the present attitude of Turkey for Iraq question over the analysesof the historical happenings in the Turkey ñ Iraq relations. In this context thetext is giving an overview of the rejection of the proposal from 1st of Marchwhich was vital for the unilateral action of USA, as well for the screenplay forthe unilateral intervention of Turkey which was an object of an internationaland domestic debate too.


Po izborot na Benedikt [esnaesettiza papa, katolicizmot svrten konizvornite vrednosti nahristijanstvoto

Aneta Stojanovska

Na 8 april 2005 godina, vo Vati-kanskata bazilika "Sveti Petar#,vo Rim, be{e pogreban papata JovanPavle Vtori. So smrtta na 264.papa, be{e staven kraj na ednaepoha vo Rimokatoli~kata crkva.Momentite na dlaboka taga vosvetot, bea iskoristeni za povtorenosvrt kon golemoto delo na JovanPavle Vtori. Glasovite stignuvaaod site strani na svetot. I kato-licite i pravoslavnite hristijanii muslimanite i Evreite... sitezaedno ja potvrdija istoriskatauloga na Karol Vojtila. Vo taasmisla, na povr{ina izlegoa io~ekuvawata, odnosno nadeìte naprijatelite na Vatikan, deka nivo-to koe go postavi Jovan PavleVtori, koe e predmet na voshit, }ebide prodolèno. Imeno, dodekagra|anite so taga se prisetuvaa naulogata na Vojtila vo ru{eweto nakomunizmot, na primer, ednakvovozbudeno se govore{e i za noviotpapa. Neizvesnosta be{e golema,kolku i deloto na Jovan Pavle Vto-ri. No, so izborot na Jozef Racin-ger, eden od najbliskite sorabot-nici na Jovan Pavle Vtori, na pap-skiot tron, katoli~kite verniciostanaa spokojni, znaej}i deka niv-noto duhovno rakovodewe e vo race-te na eden od najprosvetlenite kad-ri na Katoli~kata crkva.

Procedurata za izbor na novpapa

Izborot na noviot papa, zapo~nana 18 april i trae{e pomalku od 24~asa. Vo Vatikan postoi jasno utvr-dena procedura za izbor na novpapa. So vekovi nanazad, noviotpapa se izbira od redovite nakardinalite, iako teoretski, sekojvozrasen katolik mo‘e da bideizbran na toa mesto. Izborot zapapa se odviva vo potpolna tajnost.Samoto ime "konklava# ozna~uvane{to tajno, ne{to {to se slu~uva"pod klu~#. Vo denovite na izbor, na115. kardinali ne im e dostapennikakov kontakt so nadvore{niotsvet. Tie se izolirani vo Konkla-vata, kade me|usebno razgovaraatkoj od niv bi bil najdobar pretstav-nik na vernicite. Kardinalite, zavreme na glasaweto, go ispi{uvaatimeto na eden od niv i go ostavaatliv~eto vo pokrien srebren pehar.Prebrojuvaweto se vr{i na tojna~in {to izbraniot glasnogovor-nik gi ~ita imiwata na site kardi-nali koi dobile glas, a potoaliv~iwata gi ni‘e na konec. Site115 kardinali, pomladi od 80godini, od 52 dr‘avi vo svetot,glasaat tajno, s¢ dodeka nekoj odkandidatite ne dobie dvotretinskomnozinstvo. Ako toa ne se slu~i,

Pr

ed

iz

vi

ci

te

na

no

va

ta

me

|un

ar

od

na

po

li

ti

ka


Aneta Stojanovska

nitu po 30 glasawa, noviot papa sebira so prosto mnozinstvo. Poprebrojuvawata na glasovite, liv-~iwata se spaluvaat. Dokolku ne seizbere papa, vo oganot so liv~iwatase stava vla‘na slama za da sepojavi crn ~ad, koj e znak dekanoviot papa s¢ u{te ne e izbran. Vosprotivno, dokolku se izbere pa-pata, liv~iwata se gorat so hemika-lija koja sozdava bel ~ad, koj,izleguvaj}i od oxakot na Sikstin-skata kapela, ozna~uva deka noviotpapa e izbran. Otkako papata }e japrifati dol‘nosta i }e izbere no-vo ime, spored koe vo idnina }e gooslovuvaat, eden od kardinaliteizleguva na balkonot od Crkvata naplo{tadot "Sveti Petar# prednasobranite vernici i so zborovite"Habemus papam#, go objavuva izbo-rot na noviot papa.

Noviot poglavar na Rimokato-li~kata crkva pred katoli~kitevernici se pojavuva, za 45 minuti,od migot koga }e se pojavi beliot~ad od oxakot na Sikstinskatakapela.

Noviot papa u{te za vremeto naKonklavata, vedna{ otkako e iz-bran, go izbira novoto duhovno ime.Potoa papata odi vo posebna pros-torija nare~ena "Soba na solzite#,kade vleguva prosleden so edenkremelin{ki kardinal i so voda-~ot na ceremonijalnata misa, kade,spored katoli~kata tradicija iApostolskiot ustav "pla~e predzada~ite {to go o~ekuvaat#. Novo-izbraniot papa potoa ja oblekuvasve~enata papska odora {to sesostoi od bela mantija, crvenapelerina, kap~e, lenti so krstovii crveni mokasini, a na rakatastava t.n. ribarov prsten. Potoa,

papata izleguva na balkonot nacrkvata "Sveti Petar# pred naso-branite vernici i im upatuva pap-ski blagoslov "Urbi et Orbi#.

Kardinalot Jozef Racingerstana Benedikt [esnaesetti

Nasproti nekoi pesimisti~kiprocenki, germanskiot kardinalJozef Racinger, na 19 april 2005godina, be{e izbran za nov Papa naRimokatoli~kata crkva. Racinger eroden na 16 april 1927 godina, vogermanskata pokraina Bavarija.Sve{tenik stanal vo 1951 godina,a vo 1977 godina e imenuvan zanadbiskup na Minhen. Vo 1981godina bil postaven za rakovoditelna vlijatelnata Kongregacija zaverska doktrina, koja reformskitekrugovi vo katoli~kata crkva jaocenuvaat kako naslednik na sred-novekovnata Sveta inkvizicija.

Racinger e poznat kako protiv-nik na ideite za ‘eni-sve{tenici,protivnik e na homoseksualnosta,na upotrebata na kontracepcija itn.Vo odnos na politi~kite pra{awaostanuvaat zabele‘ani negovitenegativni stavovi vo odnos nakomunizmot, kako protiveweto naza~lenuvaweto na Turcija vo Evrop-skata unija.

Izborot na Jozef Racinger zaPapa, be{e ozna~en vo 17:50 ~asot,po lokalno vreme, so bel ~ad odoxakot na Sikstinskata kapela, adeset minuti potoa i so biewe nakambanite od crkvata "Sveti Pe-tar#. Noviot pontif be{e izbran vo~etvrtiot krug od izborot, vo koju~estvuvaa 115 kardinali izoli-rani vo Konklavata.


Po izborot na Benedikt [esnaesetti za papa,katolicizmot svrten kon izvornite vrednosti na hristijanstvoto

Radosnata vest "Habemus pa-pam#, na nasobranite vernici im jasoop{ti ~ileanskiot kardinalHorhe Medina Esteves. Neposrednopo izborot papata, koj go izbra ime-to Benedikt [esnaesetti (latinskiBenedictus XVI) re~e: "Dragi bra}a isestri, po golemiot papa JovanPavle Vtori, kardinalite me iz-braa mene - edinstven i ponizenrabotnik, vo lozjeto na Gospoda.Veruvam vo va{ite molitvi#.

Vedna{ po izborot na german-skiot kardinal Jozef Racinger, zapoglavar na Rimokatoli~kata crkvai za duhoven lider na pove}e odedna milijarda katolici od celiotsvet, politi~kite i verskite li-deri go pozdravija izborot na novi-ot papa, Benedikt [esnaesetti.

Vselenskiot patrijarh, Varto-lomej Prvi upati povik do noviotpapa da prodol‘i dijalogot pome|uhristijanskite crkvi, pokrenat odnegoviot prethodnik, Jovan PavleVtori. Ocenuvaj}i, pritoa dekafaktot {to noviot papa, doa|a odgermanskiot narod, koj nekolkugodini ‘iveel odvoen, a sega imagolema uloga vo Evropskata unija,dava nade‘ i izvesnost deka }emo‘e da go izrazi zna~eweto naedinstvoto i mirnata sorabotka.Noviot poglavar na Rimokato-li~kata crkva be{e inauguriran nasve~enata misa, na plo{tadot"Sveti Marko#, vo Vatikan, koga mubea predadeni nametkata i prste-not so likot na Sveti Petar.

Nekolku kurioziteti povrzaniso izborot na Jozef Racinger

Pred da zapo~ne zasedanieto naKonklavata na Rimokatoli~kata

crkva, za izbor na noviot papa,oblo‘uvalnici vo pove}e evropskigradovi, objavija deka najgolemi{ansi da bide izbran za nov pon-tif, ima germanskiot kardinal,Jozef Racinger. Katoli~kata crkvagi osudi vakvite oblo‘uvawa,ocenuvaj}i gi kako "nevkusni inemoralni#. Isto taka, londonskiotvesnik, "Sandej Tajms# objavi dekavoenoto minato na Racinger bimo‘elo seriozno da gi zagrozinegovite {ansi da bide izbran zanov papa. Germanskiot kardinalRacinger, koj e poznat po prekarite"pancer kardinal# i "bo‘ji rotfaj-ler# i po negovite konzervativnistavovi, bil ~len na Hitlerovatamladina i pripadnik na ediniciteza protivvozdu{na odbrana nagermanskata armija za vreme naVtorata svetska vojna. Imeno, ves-nikot poso~i deka iako nema dokaziza negovata vme{anost vo voenizlostorstva, detalite od biogra-fijata na kardinalot Racinger, bimo‘ele negativno da se odrazat nanegovite {ansi da bide izbran zapontif. Spored germanskata agen-cija DPA, Jozef Racinger, koj va‘iza pripadnik na konzervativnotokrilo na Katoli~kata crkva, vooktomvri 2004 godina izjavil dekaCrkvata treba da ostane "podalekuod narodnite masi, bidej}i kolku{to im e poblizu, stanuva s¢ popo-vr{na#.

Bavarskiot vesnik "Abencajtung#pak, objavi intervju so Georg Racin-ger, bratot na germanskiot kar-dinal Racinger, vo koe toj izjavuvadeka se predimenzionalni {peku-laciite za mo`nosta negoviot bratda stane nov poglavar na Rimo-katoli~kata crkva, pritoa doda-


Aneta Stojanovska

vaj}i deka toj "nema nikakvi {ansi#.Georg Racinger izjavi deka ne moèda poveruva deka Germanec bimoèl da bide izbran za papa.Sli~no razmisluvawe ima{e igermanskiot prou~uva~ na sostoj-bite vo Vatikan, Volfgang Sibel,koj vo intervju za katoli~kataagencija "KNA#, ja isklu~i mo`nostanekoj od {estminata germanskikardinali, koi }e u~estvuvaat nakonklavata za izbor na nov papa, dabide izbran za poglavar na Rimo-katoli~kata crkva.

Racinger - afirmator naavtenti~nite hristijanskivrednosti

Nepoln mesec po izborot, papataBenedikt [esnaesetti go ukinapraviloto spored koe mora dapominat pet godini pred po~etokotna procedurata za proglasuvawesvetec i so toa odlu~i so zabrzanproces da go proglasi za svetecsvojot prethodnik papata JovanPavle Vtori.

Papata Benedikt [esnaesetti,vo prvite migovi od izvr{uvawetona svojata sveta dol‘nost upatiporaka i do makedonskiot narod.Imeno, na priemot na noviot amba-sador na Republika Makedonija voVatikan, od makedonskata vladapapata pobara da go odr‘i vetuva-weto za voveduvawe na veronaukavo osnovnoto obrazovanie. Bene-dikt [esnaesetti pora~a deka sta-bilizacijata i ekonomskiot progresna Makedonija }e zavisat pred s¢od naporite na vladata da go po-dobri obrazovniot sistem vo zem-jata. Spored papata, nade‘ za make-donskite gra|ani, osobeno za mla-

dite, mo‘e da donesat samo u~i-li{ta rakovodeni od profesio-nalen kadar so li~en integritet.Pritoa, Benedikt [esnaesettiizjavi deka go poddr‘uva vlezot naMakedonija vo Evropskata unija, nopredupredi deka toa ne treba da segleda kako sredstvo za nadminu-vawe na ekonomskata nema{tija.

Papite Germanci kakoreformatori

Papata Benedikt [esnaesetti eosmiot Germanec vo istorijata naRimokatoli~kata crkva koj stanalpoglavar na Svetata rimska crkva.Iako od pontifikatot na posled-niot papa Germanec do Benedikt[esnaesetti pominaa 948 godini,pome|u osnovnite obele‘ja na delu-vaweto i rabotata na sonarod-nicite i na sega{niot papa, mo‘eda se zabele‘at nekolku sli~nosti.Treba da se potseti deka vo mina-toto papite Germanci se izbiraleposle mra~en period na papstvo, vokoj papata bil "igra~ka# vo racetena rimskoto plemstvo. Mandatot napapite Germanci e obele‘en sosilna vrska pome|u Crkvata i dr‘a-vata, odnosno carot. Iako, carotbitno vlijael na izborot na papata,germanskite papi nastojuvale cvrs-to da ja zadr‘at avtonomijata naCrkvata. Papite Germanci iako nevladeele dolgo so Crkvata, sepakspored analiti~arite tie napra-vile zna~ajni reformi vo samataCrkva. Sedum prethodni sonarod-nici na papata Benedikt [esna-esetti deluvale vo periodot od 996do 1057 godina, a papa Germanec bilna ~elo na crkvata za vreme naraskolot na zapadnata i isto~nata


Po izborot na Benedikt [esnaesetti za papa,katolicizmot svrten kon izvornite vrednosti na hristijanstvoto

Crkva vo 1054 godina. Vo istorijatana Rimokatoli~kata crkva, se poka-‘alo deka papite Germanci se pos-vetile na vnatre{ni reformi naCrkvata, a toa se smeta deka }e bi-de glavna vrska pome|u papata Bene-dikt [esnaesetti i negovite sona-rodnici.

Analiti~arite uka‘uvaat dekapripadnosta na noviot papa, Bene-dikt [esnaesetti na germanskiotnarod, }e ima pozitivno vlijanie nanegoviot pontifikat i na celatakatoli~ka crkva. Samoto ime Bene-dikt ili "Blagoslov# uka‘uva nao~ekuvawata koi vernicite trebada gi imaat od noviot papa.

Jozef Racinger doa|a od redo-vite na Katoli~kata crkva voGermanija, koja po mnogu ne{ta especifi~na. Vo nejzinata istorijase slu~uvale klu~ni etapi za isto-

rijata na Crkvata, no i za op{tes-tvoto voop{to. Koga }e se zemepredvid ~istinata i kvalitetot naverata, koja Germancite, niz veko-vite uspeale da ja so~uvaat, slo-bodno mo‘e da se zaklu~i deka odnoviot papa Benedikt [esnaesettise o~ekuva ona {to vo momentotnajmnogu £ e potrebno na Crkvata.Toa e beskompromisnost, koga e vopra{awe verskata vistina, potoaotvorenost i razbirawe za bara-wata, koi so sebe gi nosi vremeto{to doa|a. Znaej}i za uspesite naKardinalot Jozef Racinger, javnos-ta e bezdrugo ubedena deka misijatana Benedikt [esnaesetti za kon-solidirawe na crkvata, za pridvi-‘uvawe na sve{tenstvoto i zaintenzivirawe na kontaktite soostanatite crkvi bezdrugo }e dos-tignat golemi viso~ini.

Abstract

White smoke rising from the Sistine Chapel chimney gave the first indicationthat the cardinals had chosen a pope of Roman Catholic Church. The conclaveof 115 cardinals had voted three times previously before selecting the newpope. On April 19, 2005, Cardinal Ratzinger of Germany was elected as thesuccessor to Pope John Paul II on the second day of the papal conclave afterfour ballots. His Holiness Pope Benedict XVI was born on April 16, 1927. Afterhis election, the new pope Benedict XVI, said: "Dear brothers and sisters,after our great pope, John Paul II, the cardinals have elected me, a simple,humble worker in Godís vineyard#. Then, he delivered his first "Urbi et Orbi#papal blessing. Before becoming pope, Cardinal Ratzinger was already oneof the most influential men in the Vatican.


Novata Evropa na 25. ~lenki senao|a pred odlu~uva~ka proba nadoka‘uvawe. Nikoga{ porano Ev-ropskata unija i nejzinite dr‘avi-~lenki ne bile izlo‘eni na tolkumnogu predizvici istovremeno. Poistekot na pauzata od Lisabonskatastrategija stana jasno koi naporiu{te se potrebni za da se ostvaratnejzinite celi: mnogu od toa {to epotrebno za postignuvawe na ovieceli mora da bide sprovedeno vozemjite-~lenki. Sposobnosta zadejstvuvawe na Evropskata unijamora da bide zasilena za da mo‘eda gi ispolni sopstvenite zada~i.

Pro{iruva~kata runda vo 2004godina e bez sli~en primer voistorijata. Po formalnoto spro-veduvawe na pro{iruvaweto zapo~-na te{kiot proces na vnatre{nakonsolidacija, koj bara najgolemovnimanie. So dogovorot za evropskiustav, Evropskata unija }e bidepodobro podgotvena da gi sovladaovie predizvici.

Evropskiot parlament so golemomnozinstvo se odlu~i za Evropskiustav i go fale{e negoviot napre-dok. Ratifikacijata na Evropskiotustav vo site zemji-~lenki mora dabide cel na site evropoliti~kiakteri vo slednite dve godini. Toazna~i da im se pristapi na stra-vovite i na gri‘ite na gra|anite ida se istaknat novite perspektivina Evropskiot ustav. Praveweto nalegendi od nekoi to~ki na Evrop-

Debata za ratifikuvawe na EvropskiotustavNa pat kon dobar ustav?

Andreas [vab

Akt

ue

ln

o

skiot ustav i negovoto prifa}aweod strana na gra|anite {totukuzapo~na. Mora da se spre~at iskri-vuvawa i pogre{ni interpretacii.Vo tekstot {to sledi treba da serazgledaat nekoi va‘ni pra{awa,koi vlijaat na debatata za ratifi-kuvawe i nejzinoto evropoliti~koopkru‘uvawe.

Ratifikuvawe so referendum

Pri debatata za prifa}awe naEvropskiot ustav pove}e pati sebara{e sproveduvawe na refe-rendum vo Germanija. Privrza-nicite na ovaa ideja naveduvaadeka na toj na~in bi se poka‘alvi{okot na vrednosti i celatarabota bi im se pribli‘ila nagra|anite. Op{toto voobi~aenopravewe na legenda od referen-dumot se javuva i vo ovoj slu~aj. Akose poglednat faktite se dobivadrug rezultat. Vo osnova va‘i dekareferendumite pretstavuvaat al-ternativna forma na demokratskou~estvo, no so niv ne se povrzuvanikakov demokratski vi{ok navrednosti. Na gra|anite im sesugerira deka na ovoj na~in bimo‘ele direktno da u~estvuvaat sosvojot glas. Vo krajna linija tiemo‘at samo da glasaat za pra{awaformulirani na drugi mesta, po-to~no za rezultatite od podolgipregovori. Parlamentite, kakodemokratski izbrani pretstavni{-


Andreas [vab

tva na gra|anite, }e bidat oslobo-deni od nivnata odgovornost.

Tokmu vo pogled na evropskiotustav se prepora~uva najgolemovnimanie, koga stanuva zbor zanacionalen referendum. So postap-kata za sobir bi se trgnalo po novpat, koj u{te pred donesuvawetoodluki bi im ovozmo‘il na gra|a-nite zna~itelno pove}e mo‘nostiza u~estvo i za informacii. Evrop-skiot ustav bi trebalo da se ocenivo odnos na sevkupnata Unija. Refe-rendumite na nacionalno nivo sosigurnost bi dovele do diskusija neza evropskite pra{awa, tuku zanacionalnite problemi. Vo idninacel treba da bide odr‘uvawe naevropski referendum za evropskiustav. Ne treba da se zaboravislednata to~ka: nacionalniot re-ferendum ne bi bil {teten samo zaevropskata dimenzija na Evrop-skiot ustav, tuku bi pretstavuval iopasnost za germanskiot fede-ralizam. Pravoto na soglasnost naSojuzniot sovet1 bi bilo obez-vredneto koga referendumot biimal prednost pred glasawata voBundestagot i vo Sojuzniot sovet.Tokmu pravoto na soglasnost naSojuzniot sovet treba da gi za~uvapokrainite od upad vo nivnatadr‘avnost. Nacionalniot refe-rendum bi dovel do toa sojuznatavlada da ne mora da gi zapazi inte-resite na pokrainite vo idnina.

Nikakov poseben germanski pat

Eden pogled vrz razli~nite pos-tapki za ratifikuvawe poka‘uvadeka Germanija ne odi po nikakov

"poseben pat#, tuku deka pokraj Ger-manija i drugi ~etirinaeset zemji-~lenki na EU, zna~i mnozinstvotovo EU na 25. ~ekori po parlamen-tarniot pat.

Kon ova se pridodava deka gra|a-nite imaat mnogu te{ka stru~naodluka. Evropskiot ustav ima vkup-no 448 ~lena, ako se ostavat nastra-na brojnite protokoli i tolkuvawa.Kako mo‘e da se oceni rezultatotna ovoj dolg proces, sodr‘an voedno pra{awe? Zad ~lenovite sekrijat komplicirani poedine~nipra{awa. Postoi opasnost za vremena nekoja debata za referendumfokusot na javnosta da se svrti konnekoi poedine~ni pra{awa {tovlijaat vrz publikata, a da sezaboravi na celinata na deloto.Populisti~kite argumenti mo‘epolesno da dobijat na zna~eweotkolku {to e toa slu~aj vo izbor-nite bitki za parlamentarni mesta,bidej}i toga{ vo centar na vnima-nieto se celite koncepti za dadenvremenski prostor. Glasaweto zanoviot Evropski ustav bi mo‘eloda im gi otvori vratite na novitepopulisti~ki dvi‘ewa. Vo odbi-vaweto na Evropskiot ustav slo‘nise i levo i desno ekstremnite sili.Stru~nata diskusija za Evropskiotustav bi bila vo seriozna opasnost.Nesporno e deka germanskata jav-nost mora zasileno da bide infor-mirana za sodr‘inite na Evrop-skiot ustav. Za taa cel potreben eanga‘man na site privrzanici.Neophodnosta od informativnakampawa ne e neposredno povrzanaso neophodnosta od referendum.

Opasnostite od populisti~koinstrumentalizirawe i iskrivenopretstavuvawe na faktite se sose-ma realisti~ni, kako {to poka‘a

1 Prim. prev. Sobranie na pretstavnici od Sojuznitepokraini na SR Germanija


Na pat kon dobar ustav?

debatata kaj francuskite socija-listi za toa dali ~lenovite imaatpravo da odlu~uvaat ili ne.

Francuskata diskusija

Internata diskusija vo Socija-listi~kata partija na Francijapovrzana so anketata na ~lenovitevo dekemvri 2004 godina be{e, vosekoj slu~aj, pou~na. Osobeno pro-tivnicite na Evropskiot ustav sa-kaa so iskriveni pretstavi da jarazni{aat realnosta. Se argumen-tira{e deka Evropskiot ustav muotvora vrata na nezako~eniot neo-liberalizam, a socijalistite voEvropa gi stava na sporedno mesto.Aktivni socijalni politiki i poli-tiki na rabotniot pazar ne bi bilemo‘ni so Evropskiot ustav. To~noe deka Evropskiot ustav se zasta-puva jasno samo za "socijalno pazar-no stopanstvo sposobno za konku-rencija# (~len I-3, stav 3). Se nave-duva i celta za ekonomsko, terito-rijalno i socijalno povrzuvawe(~len I-3, stav 3). Kako i sekoj ustavi Evropskiot ustav ostava prostorza igra za politi~ki odluki. Soogled na razli~jeto na socijalnitesistemi vo zemjite-~lenki i razli~-nite op{testveni osnovni odlukipovrzani so niv, edna evropskasocijalna politika ne mo‘e da bidealternativa. Mnogu pove}e vo smis-la na subsidijarnosta mora da senajdat, po mo‘nost, decentralni isoodvetni re{enija. Istoto va‘i iza politikata na rabotniot pazar.Skapite i naj~esto neefikasni mer-ki na aktivnata politika na rabo-ten pazar na nacionalno nivo ve}ene poka‘uvaat nikakov uspeh. Zatoane e jasno za{to tie bi mo‘ele dapomognat na evropsko nivo.

Monetarna politikaorientirana kon stabilnost

Novovovedenata otvorena meto-da na koordinirawe za socijalnatapolitika vo Evropskiot ustav nesmee da dovede do harmonizacijazad zatvorena vrata. Za vreme nadiskusijata vo Francija, isto taka,be{e spomnato deka nema politi~kakontrola nad monetarnata politikai deka Evropskata centralna banka(ECB) e obvrzana za stabilnost nacenite, no ne i za sozdavawe narabotni mesta. Ova argumentirawezaborava deka tokmu solidnitejavni finansii se osnova za sozda-vawe na rabotni mesta. Ovoj fakttreba da ima uloga pri "reformata#na Paktot za stabilnost, pri {totreba da se vnimava da se prodolìmonetarnata politika orientiranakon stabilnost. Na primer, uspe{-nata politika na konsolidacija voDanska i vo Irska dovede do vidlivekonomski porast i niska nevra-botenost. Nezavisnosta na ednacentralna banka e dokaàno najdob-rata garancija za edna neinfla-ciska monetarna politika. Da seprotrese ova pole zna~i da sepodnesat rizici od inflacija. Vo~len I-3 stav 3 nezavisnosta na ECBse garantira samo vo odnos naizvr{uvaweto na ovlastuvawata ina nejzinite finansii. Evropskiotustav pokaùva, za àl, odredeni,sepak s¢ u{te prifatlivi omek-nuvawa.

Sposobnosta za dejstvuvawe naUnijata }e se zasili so Evropskiotustav, a nema da se zako~i, kako {totvrdea nekoi kriti~ari pri fran-cuskata diskusija. Upotrebata nakvalifikuvano mnozinstvo kakopravilo za glasawe vo Sovetot na


Andreas [vab

ministri }e se pro{iri za 44 slu-~ai, dodeka, pak, praviloto za edno-glasnost }e bide isklu~ok. Pravatana Evropskiot parlament }e bidatzna~itelno zasileni.

Evropska "super dràva#?

Argumentot deka so Evropskiotustav e povrzano nastanuvaweto naevropska super dr‘ava e li{eno odsekakva osnova. Taka i ~e{kiotpretsedatel Vaslav Havel ne mo‘e-{e da mu odolee na isku{enieto dagi napravi svoite sogra|ani nesi-gurni so ovoj argument. Negoviteargumenti, izneseni vo FrankfurterAllgemeine Zeitung, od 15 mart 2005godina, za vnatre{en pazar, noprotiv edna navodna vtora faza naintegracija, kako i negoviot argu-ment deka demokratskoto op{tes-tvo e zamislivo samo vo dr‘avatase mnogu povr{ni. Osnovnoto na-~elo "edinstvo vo razli~jeto# esprovedeno na mnogu mesta vo usta-vot. Istorijata poka‘uva, isto taka,deka "dr‘avata# ne bila edinstve-niot sistem na demokratija (sporedHuber, vo Evropsko i nacionalnoustavno pravo). Zemjite-~lenkiostanuvaat i ponatamu gospodari nadogovorite. Promenite na dogo-vorite ne mo‘e da stapat na silabez soglasnost od site zemji-~len-ki. Principot na ograni~eno poedi-ne~no ovlastuvawe ostanuva dapostoi i se gri‘i Unijata da mo‘eda funkcionira samo onamu kade{to ima izrazita kompetentnost voEvropskiot ustav. Kontrolata nanacionalnite parlamenti (a vonekoi dr‘avi-~lenki preku Vtoritekomori i kontrolata na regionite)za odr‘uvawe na principot nasubsidijaritet zna~itelno se zasi-

li so voveduvawe na postapkata zarano predupreduvawe.

Finansii na Unijata

Evropskiot ustav vo ~len I-3 jaodreduva celta za stabilnost nacenite. So toa se definira ramkataza dejstvuvawe na Evropskata unija.

Vra}aweto na javnite deficitimora da ima visok prioritet preddemografskata promena. Inakuslednite generacii bi bile dvojnooptovareni, bidej}i osven zgole-menite tro{oci za penzisko osigu-ruvawe tie bi trebalo da go nosatdopolnitelno zgolemeniot dano~entovar poradi dolgovite. So Unijatase staveni tesni granici na ednavakva pre~ekoruva~ka politika napodelba. Te{kite pregovori zafinansiskiot period od 2007 do2013 godina bi trebalo da im dadatprioritet na solidnite finansiivo Unijata i na zemjite-~lenki.

Instrumentot na finansiskapretpostavka slu‘i za podobroprocenuvawe na izdatocite i zaposilna disciplina na izdatocite.Zatoa e povolno {to ovoj instru-ment sega e osnova vo Evropskiotustav. Evropskiot parlament i naova pole mo‘e podobro da gi perce-pira svoite prava na u~estvo. Sokrajot na podelbata na zadol‘i-telni i na nezadol‘itelni izda-toci, Evropskiot parlament go do-biva pravoto za soglasnost za siteizdatoci od buxetot.

Za ‘al, nasproti ovaa prido-bivka, nema soodvetna merka vooblasta na prihodite. Pravoto zau~estvo na Evropskiot parlament ivo prihodite podobro bi soodvets-tvuvalo na na~eloto za trans-parentnost i za demokratska odgo-


Na pat kon dobar ustav?

vornost. Postoe~kiot sistem na sop-stveni sredstva, i so niv povrza-nite privilegii na nekoi zemji-~lenki, vodat do neednakvi optova-ruvawa za pridones me|u zemjite-~lenki. Zasiluvaweto na direkt-nite sopstveni sredstva na Unijatai opa|aweto na privilegiite nanekoi zemji-~lenki (kako, na pri-mer, takanare~eniot "britanskirabat#) bi dovele do pove}e praved-nost me|u ~lenkite. Prv zamisliv~ekor bi bil predlo‘enoto vovedu-vawe na ist procent na nominal-niot bruto op{testven proizvod, kojproizleguva od frajbur{kiot pred-log za evropski ustav, koj }e sepresmetuva spored edinstvenikriteriumi. Pri sledniot ~ekor bitrebalo da se donese odluka zazaedni~ki izvor na danok od stranana Sovetot (ednoglasno) i na Evrop-skiot parlament. Uslov za toa e danema dopolnitelni optovaruvawaza gra|anite. Zadol‘uvaweto naUnijata }e se spre~i so propisot od~len I-53 stav 2, koj go opredeluvaizramnuvaweto na prihodite i naizdatocite.

Direktivata za solidni finan-sii ima, isto taka, golemo vlijanievrz sposobnosta za pro{iruvawe naUnijata. Vo pogled na mo‘nite pona-tamo{ni ~ekori na pro{iruvawe,treba da se trgne po odgovoren irealisti~en pat.

Novi perspektivi vo politikatana sosedite

Pro{irenata Unija mo‘e dadobie samo na vnatre{na silina ipovrzuvawe, ako se konsolidira vosega{nata forma. Se razbira dekae vo nejzin interes da gi stabi-lizira dr‘avite vo sosedstvoto.

No, vo ovaa oblast mora da se po~nepoinaku da se razmisluva. Posta-vuvaweto na isto nivo na stabi-lnosta na edna dr‘ava i na perspek-tivata za ~lenstvo ne mo‘e da bideopcija. Toa nadaleku bi go nadmi-nalo kapacitetot za primawe naUnijata i bi go zapo~nalo nejzinotoraspa|awe. So toa bi se nadminalekulturnite i geografskite granicina Evropa, {to bi imalo proble-mati~ni posledici za site op{tes-tva. Ottuka itno se baraat noviponudi vo politikata kon sosedite.Evropskiot ustav otvora novi pa-ti{ta, iako tie ne se dovolnofleksibilni vo sekoj pogled (spo-red Volfgan [ojble vo FrankfurterAllgemeine Zeitung od 28 januari 2005god.). Vo ~len I-57 stav 2 e oprede-lena mo‘nosta da se sklu~at speci-jalni spogodbi so sosednite dr‘avina Unijata. Ovaa mo‘nost bi tre-balo da se razbere kako serioznaponuda za idninata, {to otvoramnogu {ansi za sosednite dr‘avi.

Za ‘al, neodgovornite vetuvawada se zapo~nat pregovori za vlez voUnijata ne ja zemaa predvid ovaaperspektiva na ustavot. Vo Evrop-skiot ustav bi trebalo odnovo dase razmisli za sevo ova.

Kon ova se priklu~uva nepa-metnata odluka sega da se po~natpregovori za ~lenstvo so Turcija,{to ja zgolemuva opasnosta stra-vovite od vlezot na Turcija da seizme{aat so diskusijata za prifa-}awe na ustavot.

Tokmu vo aktuelnata situacija,konsolidiraweto na pro{irenataUnija i ratifikuvaweto na Evrop-skiot ustav mora da imaat prednostpred ponatamo{nite ~ekori napro{iruvawe. Sekoe preforsira-we, kako na podgotvenosta za integ-


Andreas [vab

Abstract

racija, taka i na sposobnosta za in-tegracija bi £ nanele golemi {tetina Evropskata unija. Perspektivatada se prifati zemja ~ija{to oblast,vo najgolem del, le‘i na aziskiotkontinent, na ~ii{to granici senao|aat nestabilni dr‘avi kakoIrak i Sirija i ~ij{to razvoen zas-toj e zna~aen za EU, razbirlivo pri-donesuva za nesigurnost.

Gra|anite so pravo o~ekuvaatrazvojot na evropskoto edinstvo daostane razbirliv i doverliv. Po-trebni se zasileno posreduvawe i

trpenie. Gradeweto na evropskasvest e s¢ u{te vo svojot po~etenstadium i pokraj pedesetgodi{nataistorija na edinstvo. Cvrstotodr‘ewe do celta na ponatamo{enrazvoj na EU vo silna politi~kaunija e pova‘en od koga i da e imaj}ija predvid globalizacijata. Mototona Evropskiot ustav "soedineti vorazli~jeto# bi trebalo da staneprimer na evropskiot proces naobedinuvawe, vo koj se povrzuvaatpametnoto samoograni~uvawe ievropskiot napredok.

After the European Unionës enlargement has been formally implemented,the difficult process of inner consolidation will require high awareness. Withthe Treaty establishing a Constitution, Europe will be better prepared to takeon this challenge. A vast majority of the European Parliament has agreed tothe Treaty. The purpose of this article is to discuss some important issues ofthe ratification debate.

15 of the 25 EU states, including Germany, will ratify the Treaty inparliament. A referendum as means of ratification is contrary to the all-Europeandimension of the Treaty. The French discussion has shown that its opponentsoperate with deceptive arguments such as the threat of neo-liberalism. Factis that the Treaty holds "competitive social market economy# as one of itsgoals. Facing the different welfare systems in the member countries, aEuropean social policy cannot be an option. Another argument of the Frenchopponents was that there would be no control over monetary policy and thatthe European Central Bank (ECB) is obliged to keep prices stable, but not tocreate jobs. This argument fails to acknowledge the fact that solid publicfinances are the basis for the creation of jobs.

Since the European Constitution is dedicated to the principle of "unity indiversity# in many aspects, the fear of a European "super-state# is pointless.When it comes to the EU finances, one of the main concerns is to decreasethe public deficits. The difficult negotiations about the financial period 2007 ñ2013 should lead to solid finances and treat the member countries with priority.The enlarged Union can only gain inner strength and stability if it consolidatesits current shape. New perspectives of neighbourhood policy should bedeveloped instead of promises about entry negotiations. The unwise decisionto engage in entry negotiations with Turkey at the time being has increasedthe danger of the fear of its joining getting mixed up with the Constitutiondebate among the EU populations.


Crnogorskata pravoslavna crkva ireferendumot za nezavisnost naCrna Gora

Aleksandar Spasenovski

Vo ramkite na ostvaruvaweto nacelta za nezavisna Crna Gora,golem interes ima sè u{te nepri-znatata, no politi~ki vlijatelnaCrnogorska pravoslavna crkva(CPC). Mitropolitot na CPC, Miha-ilo, periodot na ‘estokata poli-ti~ka debata okolu nezavisnosta naCrna Gora, go iskoristi za pona-tamo{no etablirawe na CPC vocrnogorskoto op{testvo. Imeno,svesen deka nezavisnosta na CrnaGora e vo tesna vrska so razvojot naCPC, mitropolitot Mihailo iska-‘a dlaboka razo~aranost od na~i-not na koj aktuelnata vlast seodnesuva kon CPC. Faktot deka sobuxetski sredstva, Vladata gipomaga Srpskata pravoslavna crkva(SPC), Islamskata verska zaednica(IVZ) i Katoli~kata crkva, a ne iCPC be{e povod za izrazuvawenezadovolstvo kon vakvata vladinapolitika. Isto taka, be{e reafir-miran i stavot za vra}awe naodzemeniot imot na CPC, koj, spo-red mitropolitot Mihailo e uzur-piran od strana na crnogorsko-primorskata mitropolija na SPC.Gledano niz prizmata na golemotorazre{uvawe na politi~kata deba-ta, so referendumot za nezavisnostkoj se najavuva za prvata polovinana 2006, se nametnuva pra{aweto zaidninata na CPC.

Pravnite propisi i politi~katarealnost kako sojuznik na CPC

Poddr‘uva~ite na postoewetona CPC, trgnuvaat od stavot dekanivnata crkava e nezakonski uki-nata vo 1920. Vo toj kontekst, so-glasno principot na pomesnost, kojpodrazbira deka sekoja dr‘ava imapravo na svoja pravoslavna crkva,tie smetaat deka nivno legitimnopravo e osnovaweto na CPC. Vo taasmisla, povtornoto obnovuvawe naCPC se slu~i vo 1993, me|utoa is-toto ne be{e prosledeno so baraweza formalna registracija od stranana dr‘avata. Prvpat, takvo barawebe{e podneseno vo sredinata na1995, me|utoa istoto ostana bezsoodveten odgovor od strana naoficijalnite organi vo Crna Gora.Po pove}egodi{ni talkawa nizlavirintite na crnogorskiot pra-ven sistem, vo 2000. i formalnobe{e potvrdeno postoeweto naCPC. Vo taa smisla, pravnata lega-lizacija na CPC vo Crna Gora,nadopolneta so relativno golematapoddr{ka od strana na gra|anite,be{e pri~ina pove}e za istak-nuvaweto na dve glavni barawa zaostvaruvawe na pravata koi £sleduvaat na CPC:

Ovozmo‘uvawe uslovi od stranana dr‘avata za normalno funk-cionirawe na CPC, vo soglas-

Akt

ue

ln

o



nost so izvornite principi napravoslavnata vera iVra}awe na imotot na CPC, kojvo momentot e vo racete na crno-gorsko-primorskata mitropolijana SPC.

Povodot za prvoto barawe epottiknat od postojanite konflik-ti pome|u dvete grupi vernici, zavreme na golemite pravoslavnipraznici, koi, vo pove}e navratizavr{uvaa i so fizi~ki presmetki.Isto taka, faktot deka, nasprotirelativno golemiot broj privrza-nici, CPC odr‘uva bogoslu‘binaj~esto pod vedro nebo e dopol-nitelen motiv za ovie barawa. Votaa smisla, spored privrzanicitena postoeweto na CPC, soglasno~lenot 11 od Ustavot na RepublikaCrna Gora, site veroispovesti seodvoeni od dr‘avata i se ramno-pravni vo vr{eweto na verskiteobredi i verskite aktivnosti. Istotaka, soglasno Ustavot, se poten-cira i odredbata deka dr‘avataima pravo materijalno da ja pomagaaktivnosta na verskite zaednici.Kako dopolnitelna potkrepa seistaknuvaat i drugi odredbi odpravnite propisi, vo koi e preci-zirano deka ne postoi kategorijatadr‘avna crkva. Vo toj kontekst,faktot deka od buxetot na dr‘a-vata se finansira rekonstruk-cijata na pove}e katedrali, xamii,kako i izgradbata na crkvata „Hris-tovo voskresenie# vo Podgorica, vokoja treba da slu‘at pretstavnicina SPC, se tolkuva kako politi~kapristrasnost i nepodgotvenost navlastite da se soo~at so faktotdeka vo Crna Gora postoi i legalnofunkcionira i CPC.

Vo odnos na imotot na CPC, sekoristi argumentot deka dekretotna regentot na Kralstvoto na Srbi-te, Hrvatite i Slovencite, Alek-sandar Kara|or|evi}, so koj vo 1920be{e ukinata CPC e nelegalen, soogled na faktot deka vo tomosot naRuskata pravoslavna crkva, CPCbila del od spisokot na pravo-slavnite crkvi. Vo taa smisla,prisvojuvaweto na okolu 650 crkvii manastiri, kako i drug imot, kojbil vo sopstvenost na CPC, a pre-minal vo racete na Pravoslavnatacrkva na Srbite, Hrvatite i Slo-vencite, podocna preimenuvana voSPC, se tolkuva kako grabe‘. Argu-mentot za vakvata konstatacijaizvira i od faktot, spored koj crk-vite i manastirite se vo sopstve-nost na narodot na Crna Gora, kojpak, so ogromno mnozinstvo £ pri-stapi na CPC.

Vrz osnova na analizata nazakonskite propisi, osobeno poradifaktot {to pravoto na slobodnaveroispoved e del od korpusot naosnovnite ~ovekovi prava i slo-bodi, mo‘e da se zaklu~i dekaistite stojat na stranata na CPC.Od druga strana, politi~kiot kon-tekst na ostvaruvaweto na pravnozagarantiranite prava e isto takapovolen za CPC. Dokolku statusotna CPC stane seriozno politi~kopra{awe, mo‘e da se o~ekuva dekacrnogorskata vlast }e zastane nastranata na CPC. Pri~inite za toamo‘at da se lociraat vo politi~-kite stavovi na SPC, koi ne odgova-raat na politi~kata realnost naBalkanot.

Vo odnos na eventualnoto vra-}awe na sopstvenosta vrz crkvitei manastirite vo vladenie na CPC,


Crnogorskata pravoslavna crkva i referendumot za nezavisnost na Crna Gora

ishodot vo najgolema mera zavisi odnametnuvaweto na CPC, kako seri-ozna verska institucija, koja esposobna da odgovori na verskitepotrebi na pravoslavnite vernicivo Crna Gora. Vo taa smisla, pro-centot na vra}aweto na manas-tirite vo sopstvenost na CPC epra{awe na opredelbite na samitevernici. Vo zavisnost od mnozin-stvoto vo odredenite sredini,zavisi dali vo odnosnite crkvi imanastiri }e odr‘uvaat verskiobredi sve{tenicite od redovitena CPC ili na SPC.

Uspehot na referendumot, kakopoliti~ka potkrepa naetabliraweto na CPC

Paralelno so izbornite cik-lusi, politi~kite aferi i dnev-nata politika, so sigurnost mo‘e dase ka‘e deka osamostojuvaweto naCrna Gora e pra{awe na koe sopravo site politi~ki i op{tes-tveni faktori imaat izgradenosopstven stav. Odr‘uvaweto nareferendumot, na koj gra|anitetreba da se izjasnat dali se „za# ili„protiv# nezavinosta e predmet na‘estoka polemika pome|u sitepoliti~ki subjekti. Istata podelbae prisutna i vo odnos na pra{awetona poddr{kata na CPC. Na ednatastrana e DPS so svoite koaliciskipartneri, a na drugata Socijalis-ti~kata narodna partija (SNP) soostatokot od partiite koi se zala-gaat za za~uvuvawe na Srbija i CrnaGora. Me|utoa, ona {to mu davate‘ina na ova pra{awe e isklu-~itelnata senzitivnost, koja vominatoto rezultira{e so pogolemiproblemi, koi vo odredeni slu~ai

bi mo‘elo da izlezat od kontrolai da predizvikaat konflikt pome|udvata tabora. Od tie pri~ini,zasega nitu ednata, nitu drugatastrana ne go aktuelizira pra{a-weto okolu CPC.

Me|utoa, vo kontekst na refe-rendumot za nezavisnost, so pravose postavuva dilemata kakva }ebide sudbinata na CPC? Odgovorot,najjasno mo‘e da se dade dokolku senapravi analiza na etni~kata i naverskata slika na crnogorskotoop{testvo i istata se sporedi soprocentot na poddr‘uva~ite nanezavisnosta na Crna Gora. Sporedpopisot na naselenieto od 1991, voCrna Gora ‘iveat 63% Crnogorci,17% Bo{waci, 9% Srbi, 7% Al-banci i 1% Hrvati. Vo odnos na ver-skata pripadnost, 72% od gra|anitese izjasnuvaat kako pravoslavnihristijani, 21% muslimani i 4%katolici. Vo kontekst na pra{a-weto za nezavisnost na Crna Gora,poznati se stavovite na politi~-kite lideri na Albancite i naBo{wacite, koi, re~isi aklama-tivno zastanuvaat zad nezavisnostana Crna Gora. Vo taa smisla, sporedposlednite istra‘uvawa na javnotomislewe, nezavisnosta na CrnaGora, ja poddr‘uvaat okolu 60% odgra|anite na Crna Gora. Vrz osnovana sporedba na ovoj podatok soprocentite na verskata oprede-lenost, se izveduva zaklu~okotdeka okolu, 1/3 od poddr‘uva~itena nezavisnosta se pripadnici namuslimanskata veroispoved, aokolu 2/3 pripadnici na pravo-slavnoto hristijanstvo. So ogled nafaktot deka pra{aweto na nezavis-nosta na Crna Gora e vo tesna kore-lacija so ponatamo{noto etabli-



rawe na CPC, verojatno e dekanajgolem del od poddr‘uva~ite nanezavisnosta, koi se izjasnile kakopravoslavni hristijani, istovre-meno se poddr‘uva~i na CPC. Votaa smisla, politi~kata logikagovori deka eventualniot uspeh nareferendumot }e pretstavuva poli-ti~ki kapital, koj dopolnitelno }eja zajakne CPC vo crnogorskotoop{testvo. Me|utoa, nasproti cela-ta neizvesnost okolu datumot naorganiziraweto na referendumot,negoviot uspeh i eventualnatanezavisnost, CPC kako verskainstitucija sigurno }e prodol‘i dase razviva. Vo prilog na tvrdewetose i masovnata posetenost na ver-skite proslavi organizirani odstrana na CPC niz del od gradovitei selata vo Crna Gora. Isto taka,so site negativni posledici odprisilnoto zanemaruvawe na ver-skata praksa za vreme na socijaliz-mot, vo momenot, spored izvori na

Divisions in Montenegro are also reflected in the Orthodox Church. In1920 King Alexander incorporated the Montenegrin Orthodox Church into theSerbian Orthodox Church. Since this time, Montenegro has fallen under theSerbian Orthodox Church. However, in 1993 the Montenegrin Orthodox Churchwas re-established. The head of the Montenegrin Church Mitropolit Mihailtravels extensively, although he has been forced to hold services outside ofchurches as Serbian Orthodox priests refuse to give him access. TheMontenegrin Orthodox Church has the support of the pro-independent politicalforces in Montenegro.

Abstract

CPC, okolu 100.000 gra|ani, vodr‘avata koja ima 700.000 ‘itelisvoite verski potrebi aktivno giostvaruvaat, vo ramkite na CPC.

Crnogorskata pravoslavna crkva(CPC), nasproti site dilemi zakanonskata legalnost na nejzinotoosnovawe, sosema sigurno }e goprodol‘i svoeto postoewe. Pra-{awe na vreme e koga uslovite zanormalno praktikuvawe na pravo-slavnoto hristijanstvo, na ver-nicite koi £ pripa|aat na ovaacrkva }e se ostvarat. Eventualniotuspeh na referendumot za nezavis-nost na Crna Gora, }e pretstavuvadopolnitelna potkrepa za ponata-mo{no etablirawe na CPC. No,istovremeno, pove}e od sigurno edeka }e sleduvaat reakcii od stra-na na Srpskata parvoslavna crkvai drugite zasegnati faktori voSrbija i Crna Gora, koi }e nasto-juvaat da go zadr‘at toa {to go stek-naa vo 1920, koga CPC be{e ukinata.


OON 2005:Promeneto vreme ili vreme na promeni

Na {eesetgodi{ninata od for-miraweto na prvata vistinskiuniverzalna organizacija, Obedi-netite nacii imaat mo‘nost da sepromenat povidlivo od koga biloporano.

Organizacijata e tolku silnakolku {to nejzinite ~lenki, oso-beno najzna~ajnite ~lenki, sakaattaa da bide. Dali OON }e izlezeposilna po Generalnoto sobranievo septemvri godinava, najmnogu }ezavisi od postojanite ~lenki naSovetot za bezbednost, pred s¢ odSoedinetite Amerikanski Dr‘avi,koi se eden od inicijatorite iosnova~ite, najgolem kontributor idoma}in na sedi{teto na organi-zacijata, i edinstvena hipersila vomomentov. SAD vo minatite deceniija podignuvaa i sramotea organi-zacijata zavisno od sopstvenitemomentalni nadvore{no-politi~kipotrebi. Idninata na organiza-cijata e najmnogu vo nivni race.

OON se menuva{e i do sega, nodokolku se slu~i i ovaa promena,taa }e bide povidliva od pret-hodnite zatoa {to e bazirana napaket merki, vtemelen na potrebataza holisti~ki pristap na reformi.Dokumentite koi se osnova na ovojpotfat bea podgotveni pod patro-nat na generalniot sekretar, KofiAnan.

Istorija

U{te pred Vtorata svetska vojnabe{e jasno deka Ligata na narodite}e umre zatoa {to ne ja ispolnisvojata cel.1 Na nejzino mesto be{eformirana OON kako univerzalnaorganizacija i spored ~lenstvoto2

i spored {irinata na celite3.Takva organizacija nu‘no e vosta-novena na kompromisi i mnogu everojatno deka vo ispolnuvaweto nasvoite nadle‘nosti taa }e proizve-duva protivre~nosti.

Idealizam i realizam

OON be{e bazirana i na reali-zmot deka nadmo}ta na pobednicitetreba da bide potvrdena i deka naorganizacijata mora da £ se ovoz-mo‘i efikasnost na funkcionira-weto; no i na idealizmot deka dr-‘avite se ednakvi i na filozo-fijata na inkluzivnost, deka pora-ne{nite kolonii imaat ednakviprava so svoite nekoga{ni hege-moni. Realizmot zna~e{e dekanajsilnite me|u pobednicite sednaa

Me

|un

ar

od

ni

or

gan

iz

ac

ii

Kiril Nejkov

1 Ligata oficijalno be{e raspu{tena vo april 1946,po formiraweto na OON.

2 OON be{e formirana od 51 dr‘ava pobedni~ka voVtorata svetska vojna. ^lenstvoto porasna na 99 vo1960 godina za vo 2002 so vklu~uvaweto na [vajcarijai Isto~en Timor taa brojka da bide 191 zemja-~lenka.

3 Spored principite navedeni vo ~lenot 1 na povel-bata, OON ima za cel da se gri‘i za za~uvuvawe name|unarodniot mir i bezbednost, za razvivawe naprijatelskite odnosi me|u dr‘avite, ostvaruvawe name|unarodna sorabotka vo re{avawe na problemiteod ekonomski, socijalen, kulturen ili humanitarenkarakter. (Povelba na OON, ~l.1, st. 1, 2 i 3).


Kiril Nejkov

vo postojanite stolici vo Sovetotza bezbednost, a site ostanati imaasvoe mesto vo Generalnoto sobra-nie i rotacioni mesta vo ovoj idrugite organi na Organizacijata.

Negacija i kontinuitet

OON be{e vospostavena da bidenegacija na Ligata na narodite inejzin priroden prodol‘uva~: Li-gata ne uspea zatoa {to be{e delod miroven dogovor, vo nea neu~estvuvaa najsilnite dr‘avi nanejzinoto vreme, zatoa {to nose{eodluki so konsenzus i zatoa {to"nema{e zabi#. OON se osnovani soposebna me|unarodna spogodba,nejzini osnova~i se site najsilnidr‘avi na sredinata na 40., odlu-kite se nosat so mnozinstvo, i voPovelbata ~lenkite na OON £dadoa pravo da upotrebi i voenasila vo ime na svetskiot mir. Voisto vreme, OON prodol‘i tamukade {to Ligata zapre, so toa {toja prezede nejzinata golema misijada go spasi svetot od razurnuva-weta na vojnite, ja zadr‘a bazi~noistata struktura na generalno teloi egzekutiven organ vo domenot nabezbednosta so postojani i promen-livi ~lenki (duri i brojot napostojanite ~lenki na Sovetot zabezbednost e ist so brojot na posto-janite ~lenki na Sovetot na ligata);i prezede del od nejzinite insti-tucii (Me|unarodniot sud na prav-data e direkten naslednik na Sudotna me|unarodna pravda).

Cvrstata i mekata bezbednost

Od svoeto formirawe OON be{eorganizacija so osoben fokus na

za{titata na svetskiot mir i bez-bednost. No, u{te vo osnova~kataPovelba za ~ovekovite prava, za{-titata na ednakvosta i dosto-instvoto na poedincite i na naci-ite, op{testveniot progres i podob-rite standardi na ‘ivot bea ispre-pleteni so pra{awata na mirot ibezbednosta, zatoa {to osnova~itebea svesni deka ne e ednostavenodgovorot na pra{aweto kade sera|a vojnata i kako taa mo‘e naj-dobro da se zapre. Pra{aweto naprioritetite na organizacijataostana kontroverzno i podlo‘no napromeni, no so toa samo se potvr-duva postojaniot pritisok i prome-nata na polti~kiot balans vo orga-nizacijata. Fokusot vrz dekolo-nizacijata, samoopredeluvaweto iborbata protiv aparthejdot beaposledica na zgolemuvaweto na~lenstvoto i raspa|aweto na impe-riite. Denes foksusot vrz ekonom-skite pra{awa i razvojot od edna,i terorizmot od druga strana, eizraz na razli~nite politi~kiprioriteti na razli~nite ~lenki.

Nadvore{nite i vnatre{niteraboti

Povelbata na OON e osnova~kidokument, no i ustav na organi-zacijata. Vo nea mnogumina pro~itaarazli~ni vistini. Za onie koismetaa deka najva‘no e da se odr‘istatus-kvo, OON be{e bazirana nasuverenitetot na dr‘avite. Zadrugi, taa be{e emanacija na sozre-anata svest deka suverenitetot s¢pove}e se para po pra{awa koi seod zaedni~ki interes na ~ove{-tvoto, pred s¢ vo domenot na ~ove-kovite prava.


OON 2005: Promeneto vreme ili vreme na promeni

Promeni

Od momentot koga se sozdadeOrganizacijata svetot se promeni.Blokovite najprvo se sozdadoa pase raspadnaa; koloniite stanaadr‘avi; dr‘avite s¢ pomalku vo-juvaat me|u sebe, a s¢ pove}e vo sebe;nuklerano oru‘je poseduva{e edna,a denes najmalku 8 dr‘avi; nedr-‘avnite entiteti, kako nevla-dinite organizacii, korporaciitei teroristi~kite grupi ednakvosilno vlijaat na idninata na svetotkako i dr‘avite; epidemiite sezakanuvaat da zbri{at celi konti-nenti, a ranite vrz ‘ivotnata sre-dina se zakanuvaat da ja zbri{atplanetata.

So ovie promeni se menuva{e iOrganizacijata: dve od postojanite~lenki na Sovetot za bezbednost sepromenija;4 site "neprijatelskitedr‘avi#5 stanaa ~lenki, a tri odniv se me|u desette najgolemikontributori vo buxetot na Organi-zacijata;6 operaciite za odr‘uvawena mirot, zaedno so operaciite zasozdavawe na mirot i postkon-fliktno gradewe na mirot beaizmisleni i postojano zasiluvani;7

agenciite na OON stanuvaa posil-ni, poaktivni i postignaa zavidnirezultati; se iskoristi raspadot na

blokovskata podelenost za pogo-lema aktivnost na Sovetot za bez-bednost.8

Site generalni sekretari naOON go koristea terminot "re-formi# iako vo najgolem del pro-menite za koi se zalagaa i koi gisproveduvaa se sveduvaa na perso-nalni re{enija vo Sekretarijatoti promeni vo stilot na upravuvawe.Kofi Anan, sedmiot Generalensekretar na Organizacijata i prv odredovite na nejzinata birokra-tijata, so prezemaweto na funkci-jata se posveti na promovirawegolem paket promeni koi se odnesu-vaa na rabotata na Organizacijatavnatre, no i na odnosot na ~lenkitekon nea i nejzinite principi.

Prioritetite na Anan bea da jarevitalizira OON preku seop-fatna programa na reformi; da jazajakne tradicionalnata uloga naOrganizacijata vo "razvojot i odr-‘uvaweto na svetskiot mir i bez-bednost#9 da gi promovira ~oveko-vite prava i univerzalnite vred-nosti na ednakvosta, tolerancijatai ~ove~koto dostoinstvo zacrtanivo Povelbata na OON, i da ja zgole-mi doverbata na svetskata javnostvo Organizacijata, preku vleguvawevo novi partnerstva.

Edna od prvite inicijativi naAnan kako generalen sekretar be{enegoviot plan za promeni: "Obnovu-vawe na Obedinetite Nacii# (1997){to se implementira do denes. Vo1998 pred Sovetot za bezbednost toj

4 Mestoto na ÑRepublika KinaÑ vo 1971 go zazedeNarodna Republika Kina; a mestoto na ÑSojuzot naSovetski Socijalisti~ki RepublikiÑ go zazedeRuskata Federacija.

5 Vo ~len 53 od Povelbata, neprijatelska dr‘ava edefinirana kako koja bilo dr‘ava koja vo tekot naVtorata svetska vojna bila neprijatel na koja bilodr‘ava potpisni~ka na povelbata.

6 Italija vo 1955, Japonija vo 1956 a Sojuzna iDemokratska Republika Germanija vo 1973 stanaa~lenki na OON. Ottoga{, Germanija izrasna vo vtor,Japonija vo tret, a Italija vo {esti najgolemkontributor vo buxetot na Organizacijata.

7 Vo 1994 godina, brojot na mirovni operacii na OONgo dostigna svojot vrv: so nad 50 misii niz svetot (ÑVopobezbeden svet#, str. 33)

8 Vo tekot na Studenata vojna, Sovetot za bezbednostnose{e vo prosek po 15 Rezolucii godi{no, za taabrojka od 90. do denes da porasne na 60 Rezoluciigodi{no. (ÑVo pobezbeden svetÑ, str. 31)

9 Redosledot ne e slu~aen. Niz celata rabota na Anane vidlivo deka toj smeta deka OON treba, pred sè, daraboti na razvjot, {to }e rezultira vo podignuvawena nivoto na bezbednosta.


Kiril Nejkov

go podnese izve{tajot "Pri~initeza konfliktite i promoviraweto natrajniot mir i odr‘liviot razvojvo Afrika# kako edna od negovitebrojni inicijativi da ja odr‘iposvetenosta na me|unarodnatazaednica kon Afrika, kako konti-nent na koj mu treba najsilna me|u-narodna poddr{ka. Anan rabote{ena gradewe pobliski partnerstvaso privatniot i nevladiniot sek-tor, i povika na "Globalen paket# vokoj }e se vklu~at liderite nasvetskata biznis zaednica, ra-botnicite i civilnoto op{testvoza da se ovozmo‘i pridobivkite odglobalizacijata da bidat poram-nomerno spodeleni.

Po barawe na Anan be{e izgot-ven Izve{tajot na Brahimi (avgust2000) vo koj jasno se istakna dekadel od operaciite za odr‘uvawe namirot bea prezemani so cel da sesozdade privid na vistinska akcija.Izve{tajot gi povika na povisokaodgovornost zemjite-~lenki naOrganizacijata, osobeno na Sovetotza bezbednost, i prepora~a da ne seprezemaat mirovni operacii kogane postojat uslovi za niv; a koga }ese prezemat, operaciite da bidatposilno poddr‘ani, kako logis-ti~ki taka i politi~ki.

Vo 2000, Anan go izdade "Mileni-umskiot izve{taj# nasloven "Nie,narodite: Ulogata na ObedinetiteNacii vo 21. vek# vo koj gi povikadr‘avite da se obvrzat na ispol-nuvawe na akcioniot plan za zapi-rawe na siroma{tijata i neednak-vosta, na podobruvawe na obra-zovanieto, zapirawe na epide-mijata na HIV/SIDA, odr‘uvawe na‘ivotnata sredina i za{tita nalu|eto od smrtonosnite konflikti

i nasilstvoto. Ovoj izve{taj be{eosnova na Mileniumskata deklara-cija, koja be{e usvoena vo septem-vri istata godina od {efovite nadr‘avi i vladi na mileniumskiotsamit, najgolemiot sobir na svetskilideri vo istorijata. Vo deklara-cijata, koja se smeta za najseop-faten zbir na celi koi dobileglobalna poddr{ka, bea navedenikvantitativni i so rokovi utvredniceli vo domenot na razvojot, kako{to se: namaluvaweto na siroma{-tijata, zaraznite bolesti, gladta,nepismenosta i polovata diskrimi-nacija, so toa {to celite za nivnonadminuvawe vo najgolem del se do2015.

Na generalnoto sobranie vo 2005godina svetskite lideri }e gopreocenat progresot vo imple-mentacijata na Mileniumskite celii }e usoglasat konkretni akcii zadavawe nov pottik na Mileniu-mskata deklaracija.

Taa ocenka }e bide vrz osnova ina izve{tajot "Vo pogolema slo-boda#., {to vo presret na 59. sesijana Generalnoto sobranie go podgot-vi Anan. Toa e izve{taj koj gi obedi-nuva site pogore spomenati prio-riteti na Generalniot sekretar, avo golem del od svoite analizi ipredlozi e baziran na izve{tajot"Vo pobezbeden svet#

Dvata posledni izve{tai

Vo dekemvri 2004, po barawe naGeneralniot sekretar, Visokiotpanel za zakani, predizvici ipromeni go izdade izve{tajot: "VoPobezbeden svet: Na{a spodelenaodgovornost#.



Analiziraj}i gi bezbednosnitepredizvici na noviot milenium,~lenovite na panelot zaklu~uvaatdeka stravovite na osnova~ite naOON vo 1945 denes ne se relevant-ni, zatoa {to agresijata na ednadr‘ava vrz druga ne e najgolemiotpredizvik, tuku toa se: siroma{-tijata,10 zaraznite bolesti,11 degra-dacijata na ‘ivotnata sredina,12

vojnata i nasilstvata vo dr‘a-vite,13 {ireweto i potencijalnataupotreba na nuklearnoto, radio-lo{koto, hemiskoto i biolo{kotooru‘je;14 terorizmot i transnacio-nalniot organiziran kriminal.15

Zatoa e potrebno prifa}awe nadoktrinata na "sevkupna bezbed-nost#, ~ii osnovni odr‘uva~i trebada ostanat suverenite dr‘avi, koitreba da stanat i samite posilniza da mo‘e da se soo~at so novitepredizvici, zatoa {to nitu edna odtie dr‘avi nema da mo‘e samos-tojno da se za{titi od naletot naopasnostite na novoto vreme.

Dr‘avite se svesni deka dene{-nite zakani se dlaboko me|usebnoprepleteni, i borbata so niv morada se vodi na site nivoa: od glo-balno, preku regionalno do vna-tre{no; no dr‘avite, zavisno odgoleminata, mo}ta, geografskatapostavenost i svojata ekonomskapolo‘ba, imaat razli~ni merki zanajgolemata me|u opasnostite: zaedni toa e terorizmot, za drugi toase siroma{tijata i epidemiite, zatreti neednakvosta. Vo izve{tajot,koj e izraboten od "Grupata na mud-reci# - reprezentativen geografskii kulturen izbor na porane{niistaknati politi~ari i diplomati,se smeta deka nema da ima uspeh vosoo~uvaweto so koja bilo od oviezakani, dokolku site dr‘avi ne sevklu~at vo borbata protiv sekoja odovie zakani.

Vo izve{tajot se istaknuva dekaosnovna zada~a na OON i nejzinite~lenki e dale~nite zakani da nestanat bliski, a bliskite zakani dane stanat razurnuva~ki. Za toa epotrebna ramka na preventivnaakcija, vo koja prvi~en akcent }e sestavi vrz razvojot, kako klu~en zaonevozmo‘uvawe na erozija nadr‘avite {to e, pak, osnova naprevencija na gra|anskite vojni, zaza{tita na ~ovekovata okolina iborbata protiv terorizmot i orga-niziraniot kriminal. No, toa nezna~i deka nema potreba od upotre-ba na sila od strana na Organi-zacijata, koga site drugi sredstvaza sopirawe na zakanite se iscr-peni.

Vo izve{tajot ima 101 prepo-raka, vo tri temi, i toa: kolek-tivnata bezbednost i predizvikotna prevencijata; kolektivnata

10 6 pati e poverojatno da se slu~i gra|anska vojna vodr‘ava so BNP od 250 dolari po glava na ‘itel,odo{to vo dr‘ava so 5000 dolari po glava na ‘itel.(ÑVo pobezbeden svetÑ, str 15)

11 Semejnite prihodi na bolnite od SIDA se namaluvaatdo 80% vo afrikanskite zemji (vidi: UNAIDSIzve{taj za globalnata epidemija za SIDA za 2004)

12 ÑSiroma{tijata, zaraznite bolesti i degradacijatana ‘ivotnata sredina i vojnata zaemno se poddr-‘uvaat vo ubistven zatvoren krug.(...) Bolestite isiroma{tijata se povrzani so degradacijata na‘ivotnata sredina (...) {to doveduva do nedostatokna plodna po~va i prirodni resursi, {to vodi kongra|anski vojni. (ÑVo pobezbeden svetÑ, str. 15)

13 Brojot na me|u-dr‘avnite vojni vo koj bilo period od1945 do 2000 vo prosek iznesuva 2-3. Brojot navnatre{nite vojni vo dr‘avite progresivno raste od1945 do 1990, koga go dosegnuva svojot vrv, za potoada po~ne povtorno da opa|a. (Oddel za istra‘uvawena mirot i konfliktite, Unverzitetot vo Upsala iMe|unarodniot institut za istra‘uvawe na mirot voOslo; citirano vo ÑVo pobezbeden svetÑ str 11)

14 Za razurnuvawe na grad od sredna golemina, dovolnoe 50 kilogrami visoko zbogaten uranium, {to mo‘eda se spakuva vo 6 litarski kutii za mleko (ibid, str.16)

15 Transnacionalniotnite grupi na organiziraniotkriminal obezbeduvaat oru‘ja za masovno uni{tu-vawe na poedinci i grupi (ibid, str 15)


Kiril Nejkov

bezbednost i upotrebata na sila ipoefikasni Obedineti nacii za 21.vek.

Od ovie preporaki, vo ovoj napis}e bidat analizirani 7 najva‘ni itoa:

usvojuvawe na seopfatna i op{-to prifatena definicija zaterorizmot;5-te kriteriumi za legitimnaupotreba na sila od strana naOON;Reformata na Sovetot za bez-bednost;Formirawe na komisija za iz-gradba na mirot;Reforma na Komisijata za ~ove-kovi prava;Reformite na Sekretarijatot naOON iIzmeni na Povelbata na OON.

Panelot predlaga usvojuvawe naseopfatna definicija na teroriz-mot koja }e go opredeli kako terori-zam "sekoj akt, vo dopolnuvawe nave}e opredelenite vo postojnitekonvencii za razli~ni aspekti naterorizmot, @enevskite konvenciii Rezolucijata na Sovetot za bez-bednost na OON 1566 (2004), so na-mera da predizvika smrt i serioznitelesni povredi na civili i licakoi ne u~estvuvaat vo vooru‘enidejstvija, koga celta na takviot akt,spored negovata priroda ili kon-tekstot, e da se zapla{i nasele-nieto ili da se natera nekoja vladaili me|unarodna organizacija daprezede ili da se vozdr‘i odprezemawe na nekoj akt#.

Vo odlu~uvaweto dali da odobriupotreba ili da usvoi ve}e upo-trebena voena sila, Sovetot zabezbednost treba sekoga{, bez

razlika koi drugi pra{awa }e gizeme predvid, da gi preoceni sled-nite pet kriteriumi na legitimi-tet: serioznosta na zakanata (dalizakanata vrz bezbednosta na dr‘a-vata ili poedincite e dovolnojasna i seriozna); soodvetna cel(dali prvi~nata cel na upotrebatana sila e da se zapre ili odvratizakanata); posledna opcija (dalisite drugi nevoeni opcii se iscr-peni, so osnovano uveruvawe dekadrugi merki ne bi dale rezultati);proporcionalnost (dali silinata,traeweto i intenzitetot na voenataakcija e minimumot potreben zaodgovor na zakanata); balans naposledicite (dali postoi razumnamo‘nost voenata akcija da bideuspe{na i posledicite od nea da nee verojatno deka }e bidat polo{iod posledicite na ne~inewe).

Reformata na Sovetot za bez-bednost treba, vo soglasnost so~lenot 23 od Povelbata, da ja zgo-lemi vklu~enosta vo noseweto naodluki na onie koi pridonesuvaatnajmnogu finansiski, voeno i dip-lomatski vo OON; da vklu~i vo pro-cesot na odlu~uvawe dr‘avi koi }eja zgolemat reprezentativnosta navklupnoto ~lenstvo, osobeno oddr‘avite vo razvoj; da ne ja namaliefikasnosta na rabotata na Sove-tot i da ja zgolemi demokratskata iodgovornata priroda na Sovetot.Panelot predlaga 2 opcii za refor-mata: model A so {est novi posto-jani ~lenki na Sovetot, bez pravona veto, i tri novi dve-godi{ninepostojani ~lenki, so finalenbalans od po 6 pretstavnici na 4.golemi regioni (Amerika, Afrika,Azija i Okeanija i Evropa) i modelB: nevoveduvawe na novi postojani



~lenki, no formirawe kategorija na8 ~etirigodi{ni obnovlivi man-dati na nepostojani ~lenki i vove-duvawe na u{te edno mesto na ne-postojana ~lenka so 2-godi{enneobnovliv mandat, isto taka ras-predeleni me|u 4 golemi regioni.

Komisijata za izgradba na mirottreba da bide osnovana od Sovetotza bezbednost, vo soglasnost so~lenot 99 od Povelbata16. Toa trebada bide mala komisija, so pretse-dava~ so mandat od edna godinaodobren od Sovetot za bezbednost,so ~lenovi od Sovetot za bezbed-nost i Ekonomsko-socijalniot so-vet, i so prisustvo na sednicite narakovoditelite na MMF, Svetskatabanka, regionalnite banki za razvoji pretstavnici na regionalni orga-nizacii. Komisijata }e treba da giidentifikuva dr‘avite koi imaatzakani po sopstveniot opstanok i daorganizira pomo{ za niv, da imapreventivna uloga za namaluvawena rizikot za negativen razvoj nanastanite i dokolku se javi kon-flikt, da gi predvodi i odr‘uvanaporite na me|unarodnata zaed-nica vo post-konfliktnata izgrad-ba na mirot.

Reformata na komisijata za~ovekovi prava treba da ovozmo‘inejzinoto ~lenstvo da stane univer-zalno, so toa {to pretstavnicite nanacionalnite delegacii treba dabidat doka‘ani aktivisti vo za{-titata na ~ovekovite prava. Vo iz-ve{tajot, isto taka, se predlaga dase formira pomal konsultativen

sovet koj }e ja pomaga rabotata naKomisijata.

Vo Sekretarijatot treba da bidevovedena nova funkcija na u{teeden zamenik-generalen sekretarodgovoren za mir i bezbednost.Generalnoto sobranie treba da muovozmo‘i na Generalniot sekretarpogolema fleksibilnost vo upra-vuvaweto so negoviot personal.Treba da se ovozmo‘i preocenka izamena na personalot, vklu~itelnopreku predveremeno penzionirawe,i odobruvawe za novi 60 vrabotu-vawa, koi iznesuvaat pomalku od 1procent od vkupniot broj na vrabo-teni, za da bide mo‘no predlozitevo ovoj izve{taj da se sprovedat.

Povelbata na OON treba da sepromeni vo ~lenot 23 (za sostavotna Sovetot za bezbednost), ~leno-vite 53 i 107 (za neprijatelskitedr‘avi) se nadminati i treba dabidat revidirani, Poglavjeto XIII(Sovetot za staratelstvo) treba dase izbri{e, ~lenot 47 (Voeniotkomitet) treba da se izbiri{e, kakoi spomenuvaweto na ovoj komitet vo~lenovite 26, 45 i 46.

"Vo pogolema sloboda: kon raz-voj, bezbednost i ~ovekovi prava zasite# e izve{taj podgotven od Gene-ralniot sekretar i objaven 4 mesecipo "Vo pobezbeden svet#, a vo golemdel od analizite i predlozitebaziran na nego.

Celta na "Vo pogolema sloboda#e da ja podvle~e mo‘nosta za pro-meni na na~inot na koj dr‘avite-~lenki }e se soo~uvaat so prediz-vicite na novoto vreme i preze-mawe na {iroki i dlaboki reformina OON vo 2005, pet godini poMileniumskiot samit, koga na gene-

16 Spored ~lenot 99 na Povelbata, Generalniotsekretar na OON mo‘e da mu obrne vnimanie naSovetot za bezbednost na sekoe pra{awe koe sporednegovo mislewe mo‘e da go zagrozi svetskiot mir ibezbednost. (vidi ~l.99, Povelba na OON)


Kiril Nejkov

ralnoto sobranie na Organizaci-jata }e bide izvr{ena prvata ocen-ka na tempoto na sproveduvawe nadogovorenite celi.

Vo izve{tajot Anan go opi{uva"sovr{eniot triagolnik# razvoj-sloboda-mir, i ja iznesuva filo-zofijata na svoite predlozi, povi-kuvaj}i gi liderite na dr‘avite odsvetot da ja prifatat "pogolematasloboda# koja zna~i deka lu|eto nasvetot imaat pravo da bidat vla-deani so svoja soglasnost, vrzosnova na zakon, vo op{testva vokoi site poedinci mo‘at, bez dis-kriminacija ili kazna, slobodno dase izrazuvaat, da ja ispovedaatsvojata vera i da se zdru‘uvaat;oslobodeni od te{kotii (so elimi-narawe na smrtnata kazna, ekstrem-nata siroma{tija i zaraznite bo-lesti) i stravovi (so toa {to niv-nite ‘ivoti i na~ini na ‘ivot nemada bidat rastrgnati od nasilstva ivojni).

Dr‘avite se osnovnite i neod-minlivi tuli na me|unarodniotsistem. Nivna zada~a e da im ovoz-mo‘at prava na nivnite gra|ani, dagi za{titat od kriminal, nasilstvoi agresija, i da obezbedat ramka nasloboda vtemelena na pravoto, vokoja poedincite }e imaat prospe-ritet, a op{testvata }e se raz-vivaat. Obedinetite nacii, pak,kako edinstveno univerzalno teloso mandat da se gri‘i za bezbed-nosta, razvojot i ~ovekovite prava,ima specijalna te{ka zada~a voostvaruvawe na ovie celi.

Izve{tajot e sostaven od ~etiripoglavja:

Sloboda od te{kotii: vo koedr‘avite se povikuvaat da se

dr‘at do Mileniumskite celizacrtani vo 2000, i do nivniterokovi. Tie celi se ostvaruvaat,no ne so posakuvanoto tempo.Sidata, finansisktie problemina najslabo razvienite zemji ipra{aweto na Afrika se najgor-livite pra{awa. Generalniotsekretar bara vo septemvri 2005dr‘avite da postignat pakt zaimplementacija na dogovoreno-to.Sloboda od strav vo najgolemdel e bazirano vrz izve{tajot"Vo pobezbeden svet# so celosnoprifa}awe na seopfatniot kon-cept za kolektivnata bezbed-nost, koj gi zema predvid sitezakani i bezbednosni gri‘i nasite dr‘avi.Sloboda da se ‘ivee dostoin-stveno e osvrt na potrebata zaefektivna, a ne deklarativna,za{tita na ~ovekovite prava iizgradba na vistinska demo-kratija.Zacvrstuvawe na Obedinetitenacii e poslednoto poglavje,pred zaklu~ocite i predlo-‘enite merki, vo koe General-niot sekretar podvlekuva dekaprincipite i celite na OON,taka kako {to se postaveni voPovelbata, se sË u{te validnii va‘ni i denes, ednakvo tolkukolku {to bea vo 1945. No, tojpotsetuva deka principite tre-ba da ostanat cvrsti, no nivnataimplementacija treba da gosledi duhot na novoto vreme.

Vo aneksot na izve{tajot, Gene-ralniot sekretar postavuva kon-kretni predlozi koi treba da bidat



usvoeni od {efovite na dr‘avitei vladite na Generalnoto sobranievo septemvri 2005.

Najva‘ni od niv se slednite:namaluvaweto na siroma{tijatai promoviraweto na globalniotprosperitet }e bide postignatopreku zaemna odgovornost iot~etnost na zemjite vo razvoj irazvienite zemji i preku uvidu-vawe na posebnite potrebi naAfrika;potrebna e naso~ena akcija zaimplementirawe na noviot kon-senzus za bezbednosta baziranvrz soglasnosta deka zakanitevo dene{not svet se zaemnousloveni, deka razvojot, bezbed-nosta i ~ovekovite prava zavi-sat edni od drugi, i deka nituedna dr‘ava ne mo‘e samostojnoda se za{titi, zaradi {to epotreben pravi~en, efikasen iefektiven sistem na kolektivnabezbednost;usvojuvawe seopfatna konven-cija za terorizmot do septemvri2006, koga }e se odr‘i 60. sesijana Generalnoto sobranie;Sovetot za bezbednost da usvoirezolucija za upotreba na sila,koja }e bide bazirana na reafir-macijata na: ~lenot 51 od Povel-bata, centralnata uloga na Sove-tot za bezbednost vo domenot namirot i bezbednosta, pravoto naSovetot za bezbednost da upo-trebi voena sila (vklu~itelno ipreventivno), da se za~uva svet-skiot mir i bezbednost vklu~i-telno vo slu~aite na genocid,etni~ko ~istewe i drugi zlos-torstva protiv ~ove{tvoto, i

kone~no koga }e odlu~uva dalida upotrebi sila, da gi zemepredvid pette kriteriumi naserioznost na zakanata, soodvet-na cel, posledna opcija, propor-cionalnost i balansot na posle-dicite;Sovetot za bezbednost da for-mira Komisija za izgradba namirot;Sovetot za bezbednost da se re-formira vrz osnova na dvatapredloga (koi se identi~ni sopredlozite vo izve{tajot "Vopobezbeden svet#);da se zameni Komisijata za ~ove-kovi prava so pomal postojanSovet za ~ovekovi prava, kakoposeben organ, ili pomo{enorgan na Generalnoto sobranie;da se prifati paketot za refor-mi vo upravuvaweto so Sekre-tarijatot, za podignuvawe naodgovornosta, transparentnostai efikasnosta na Sekretari-jatot;da se izmeni Povelbata na OONso bri{ewe na odrednicata"neprijatelski dr‘avi# vo ~le-novite 53 i 107, da se izbri{e~lenot 47 koj se odnesuva naVoeniot komitet i negovotospomenuvawe vo ~lenovite 26, 45i 46, i da se izbri{e poglavjetoXI za Sovetot za staratelstvo.

Zaklu~oci

Najsporni predlozi od dvataizve{tai se reformata na Sovetotza bezbednost, usvojuvaweto nadefinicija na terorizmot i refor-mata na Komisijata za ~ovekoviprava. Predlo‘enite promeni na


Kiril Nejkov

Povelbata na OON ne se sporni,osven vo delot na reformata naSovetot za bezbednost. Od pred-lozite na "Panelot# Anan ekspli-citno ne prifa}a dva: za pro-{iruvawe na Komisijata za ~ove-kovi prava i za imenuvawe u{teeden zamenik-generalen sekretarza mir i stabilnost.

Reformata na Sovetot za bez-bednost svojata kontroverznost japoka‘uva i so faktot deka i Pane-lot {to go izgotvi izve{tajot "Vopobezbeden svet# dade dva pred-loga, a Generalniot sekretar vosvojot izve{taj gi prezede i dvata,ostavaj}i im na ~lenkite da izbi-raat. Vo dvata predloga se zemaatpredvid ‘elbite na postojnitepostojani ~lenki deka pravoto naveto ne smee da bide pro{ireno iSovetot ne smee da stane neefi-kasen; a se ostava prostor i zabezmalu sigurnite popolnuva~i nanovite mesta na "visokata masa#:Germanija, Japonija, Indija i Bra-zil, i verojatno za edna ili dva odtrite afrikanski potencijalnikandidati: Egipet, Nigerija iliJu‘na Afrika. Otvorenite pra-{awa na predlo‘enata reforma naSovetot za bezbednost se dali tojstanuva porepreznativen koga duri3 od postojanite ~lenki bi bile odEvropskata unija; zo{to da se zemepredvid Germanija, a ne Italija,Indija a ne Pakistan, Brazil a neMeksiko ili Argentina; dali voSovetot za bezbednost treba daimaat postojano mesto dr‘avi koisamite mo‘at da bidat zakana zasvetskiot mir (Indija vo trajniotspor so Pakistan).

Definicijata za terorizmot,iako implicitno prifatena odGeneralniot sekretar vo negoviotpredgovor na izve{tajot na Pane-lot, sepak ne e predlo‘ena vonegoviot izve{taj. Kako i so defi-nicijata za agresija, ~lenkite naOON nema lesno da se soglasat soednostavna definicija za tero-rizmot, osobeno imaj}i predviddeka pretstavnicite na arapskitedr‘avi }e baraat da se isklu~at odtaa definicija aktite na Pales-tincite na okupiranite teritorii,{to pak verojatno }e bide nepri-fatlivo za drugi ~lenki na Organi-zacijata.

Komisijata za ~ovekovi pravastana organ vo koj dr‘avite ~lenu-vaat za da se za{titat od nega-tivnite ocenki vo nejzinite izve{-tai. Anan ne se soglasi so predlogotza nejzina reforma vo telo souniverzalno ~lenstvo, predlo‘enood Panelot, {to bi zna~elo ceremo-nijalen organ, tuku bara nejzinoukinuvawe i formirawe na mal iefikasen Sovet. Pra{awe e dalidr‘avite od muslimanskiot svet,koi zapadniot koncept na ~oveko-vite prava go prepro~ituvaat napoinakov na~in, bi smetale deka etoa prifatlivo re{enie.

Promenite na Povelbata na OONse mo‘ni so soglasnost na 2/3 odvkupnot broj ~lenki na Organiza-cijata, vklu~itelno i pette posto-jani ~lenki na Sovetot za bezbed-nost. Taa do sega bila menuvana tripati, i toa edna{ so Rezolucijata1990 na Generalnoto sobranie vo1965, za pro{iruvawe na brojot nanepostojanite ~lenki na Sovetot od



11 na 15, i zgolemuvawe na potreb-noto mnozinstvo vo Sovetot od 7 na9 glasa, i dva pati za promena nabrojot na ~lenovi na Ekonomsko-socijalniot sovet. Osven pra{a-weto za reformata na Sovetot zabezbednost, ostanatite predlo‘enipromeni na povelbata koi se odne-suvaat na "neprijatelskite dr‘a-vi#, Voeniot komitet i Stara-telskiot sovet }e bidat samo for-malizirano ukinuvawe na fakti~kive}e podolgo vreme opsoletniodredbi.

Namesto imenuvawe na nov zame-nik-generalen sekretar, Anan smetadeka so voveduvawe na kabinetskina~in na odlu~uvawe, Sekreta-rijatot }e stane podobar i vo upra-vuvaweto i vo formiraweto naodlukite. Anan e vo pravo koga bararaste~kite obvrski i o~ekuvawa naSekretarijatot da odat paralelnoso podgotvenosta na ~lenkite da muovozmo‘at na Generalniot sekre-tar da ima pogolemi ovlastuvawavo izborot i upravuvaweto so ~o-ve~kite resursi.

Vo predgovorot na "Vo posigurensvet# Anan istaknuva deka na prvitegodini od 21. vek istori~arite }ese navra}aat kako na odreduva~kimoment vo ~ovekovata istorija. Toane e pove}e to~no za ovie godiniotkolku za koi bilo drugi. Raz-birlivo e {to Generalniot sekre-tar se obiduva da gi natopi vo patossvoite predlozi, koi vo su{tina se

dobri, i treba da se poddr‘at, noverojatno nitu toj samiot, so iskus-tvoto {to go ima vo Organizacijata,ne smeta deka dokolku sega ne sereformira, OON }e stane neva‘ensegment na me|unarodniot sistem.

To~no e deka sega ima koncen-tracija na uslovi koi odat vo prilogna o~ekuvaweto deka reformata naOON }e se slu~i vo 2005: simboli-zmot na noviot milenium {to e s¢u{te prisuten i vo politi~kiotgovor i vo dokumentite so koi sepredlagaat promenite; posvete-nosta na Generalniot sekretar daostavi zad sebe pozitiven legat nareformator; kako i nastanite pointervencijata vo Irak i podgot-venosta na SAD da prilo‘at konposilna OON koja vo momentov e vonivni interes.

No, reformite sami po sebe nitu}e ja spasat nitu }e ja obesilatOrganizacijata. Taa }e ostaneonolku silna kolku {to vo sekojdaden moment nejzinite ~lenki, aosobeno nejzinite najzna~ajni ~len-ki, }e sakaat taa da bide. Zatoao~ekuvawata od ovie reformi netreba da bidat pregolemi. Tiemo‘at vo eden del da ja napravatOrganizacijata formalno podobroda funkcionira. No, tie nema davlijaat vrz su{tinskite pra{awakoi ja determiniraat nejzinataidnina, i koi sekoga{ }e ostanatdel od politikite na dr‘avite-~lenki.


Kiril Nejkov

At the sixtieth anniversary of the formation of the first ever real universalorganisation, the United Nations has an opportunity to transform more visiblythan ever. Kofi Annan, the seventh Secretary General of the Organisation,has been pushing for vigorous reforms in the UN since the beginning of hisfirst term in 1997. Now, he is pushing for their culmination, on the basis oftwo important reports: "In More Secure World# and "In Larger Freedom. Thesereports contain very reasonable and valid proposals, which deserve support.However, the reforms can not and will not make the United Nations strongerif the key members, and United States above all, do not want to see theOrganisation relevant in todayís world.

Abstract


Imeto kako star povod

Pr

ed

iz

vi

ci

ip

er

sp

ekt

iv

i

Vo celata post-bipolarna, segave}e slobodno mo‘e da se ka‘e,konfuzija, se otvorija site mo‘niaktuelni i latentni temi za raspo-redot na silite i interesite vosvetot. I, kako i mnogupati voistorijata, edno od mestata zasoo~uvawe na interesite bidnaBalkanot. Se razvi eden "bogat#kontekst vo koj{to, ne sekoga{,rabotite bea ~itlivi/razbirlivi, au{te pomalku, objasnivi. Takvoedno, neobjasnivo pra{awe e igr~koto "problematizirawe# naimeto na Republika Makedonija!

Imeno, otkako balkanskite dr-‘avi, so razbirlivo zadocnuvawezad drugite, sogledaa deka vosvetot (}e) se slu~uvaat mnogukrupni promeni, dali ohrabreni,ili pak avtohtono, na procesot nagradewe na novata arhitektura nasvetot-mu se pridru‘ija, bez za-dr{ka, ama vo mnogu slu~ai i bezpamet! Sekoja so sopstvenite ‘elbii potrebi (interesi!), no i so niv-nite stari/novi zabludi, ili, pak,prikrieni agendi.

Raspa|aweto na Jugoslavija eedna od klu~nite epizodi {tomoraat da se znaat za kon idninata,osobeno na Balkanot, da mo‘e da muse prijde so dovolno produktivnirazmisluvawa i ponudeni re{enija.

Najbitna e ulogata na Srbija i nanejzinite eliti. Imeno, Milo{evi}(razbran kako metafora) sosemajasno gi deklarira{e nejzinite

teritorijalni i drugi ambicii isoodvetno na toa, nastapi so grubavoena sila. Vo ova, iako dene{niteobidi za rekonstrukcija odat te{-ko, od pomo{ mu bea mnogu eksternifaktori. Pred s¢ raspa|aweto nasovetskiot model vo site negovinadzemni i podzemni elementi.Proces koj{to re~isi vo celost gookupira vnimanieto na Zapad, {topak na odreden na~in predizvikamnogu nerazbirawa na ona {to seslu~uva{e vo biv{ata SFRJ, mnogutaktizirawa, mnogu nere{itelnost-odolgovlekuvawa. Vo isto vreme,bidej}i Balkanot e vsu{nost takov,so stotici (namerno) nezatvoreniproblemi od minatoto, se razbudijastarite sojuzi i apetiti, ostatocitena arhai~nite balkanski impe-rijalizmi, kako i strav deka, prinekakov nov raspored na sili iinteresi, }e ostanat so kusi rakavi!Srpskite potfati, osven potpolnonegativniot bilans na nivnatavkupna smetka, predizvikaa i drugiefekti. Srbija od celata taa avan-tura, izleguva takva i tolkava,soobrazno na "planot#, za koj{to voSrbija s¢ u{te nema, nitu na povi-dok, svest za kolosalnosta nazabludata i (samo)izmamata, tukusosema sprotivnoto (SPC, SANUakcii i sl.). Od druga strana, pro-cesot na disolucija na Jugoslavijagi vturna federalnite edinici vozabrzuvawe na nivnoto, nu`no,osamostojuvawe i gradewe na neza-

\uner Ismail


\uner Ismail

visni dràvni organizmi, so pomal,ili pak pogolem uspeh. Tie, soobraz-no na istoriskoto nasledstvo,kvalitetot na politi~kite eliti,uspeaja da se konstituiraat kakoslobodni, nezavisni i prosperi-tetni dràvi, {to podrazbira{epromovirawe na dotoga{nite vna-tre{ni granici, kako granici nanezvisni dràvi. Taka se slu~i iso Makedonija.

Makedonija, kako svoevidenparadoks, od prvite, mo‘ebi inajte{ki godini, na disolucijata,uspea da izleze bez da £ se slu~atvoeni dejstvija, ama zatoa cenata{to ja plati i s¢ u{te ja pla}a enekolkukratno pogolema, otkolku,da re~eme, {to ja platija ê{ka iSlova~ka, pri "spogodbeniot raz-vod#!

Koi bea i s¢ u{te se pri~initezaradi koi Makedonija prooduvate{ko, a zakanata za pomala, ilipak pogolema nestabilnost, s¢ u{tei stoi nad glavata?

Najva‘nata, sekako, e disolu-cijata na Jugoslavija, ~ij{to centarmo‘e da se locira vo procesiteplanirani i vodeni od nivnoto,figurativno re~eno, belgradskosedi{te. Po sedumdeset i ne{togodini zaedni~ki ‘ivot disolu-cijata, duri i da be{e "spogodbena#,}e be{e te{ka i }e ima{e cena. Avo slu~ajov, stanuva zbor za nasilnadisolucija, so site nejzini pri-dru‘ni elementi, koi ne podraz-biraat samo voeni dejstvija. Oso-beno koga se ima predvid t.n. ju‘napateka na nastanite.

Naglasivme ve}e. Sozdavawetona novata arhitektura na svetot,balkanskite dr‘avi gi frli, re~i-

si bukvalno, vo proces na preis-pituvawe na nivnata dotoga{napozicija vo globalni ramki. Buga-rija, Romanija, Albanija relativnolesno gi razre{ija nivnite te{-kotii so geo-politi~kite orien-tacii, razbiraj}i deka patekataNATO-EU, so posebna naglaska na(pro)amerikanskiot anga‘man e,barem spored istoriskite (nepri-jatni) iskustva, najproduktivna! Toane zna~i, ili pak ne zna~e{e dekapotpolno gi istresle od sebe vo{-kite na starite ambicii, ili po-to~no re~eno, sosema e izvesno dekanivnite administracii s¢ u{te~uvaat nekakvi skromni rezervi zanekakva poinakva, idna i mo‘naslika na svetot.

Grcija pak, dlaboko zarobena voeden navistina kontradiktorenkoncept za Vizantija koja ne enikade, a ako se mo‘e, saka da bidei Istok i Zapad, koristej}i gipoziciite vo NATO, a osobeno voEU, se promovira vo eden impo-zanten izvor na krizi i desta-bilizacii, ne samo za malite (kakoMakedonija, na primer) tuku i zaonie koi imaat pogolemi i sosemarealni ambicii na geo-politi~katakarta. Pred s¢, SAD.

[to se slu~i i kade e odgovorotza idnite sostojbi?

Mnogu ednostavno. Grcija, nakrajot na dvaesettiot vek, vo bal-kanskite konvulzii fati da seodnesuva kako da e na po~etokot nadvaesettiot vek! Zna~i, kako da gonema iskustvoto na Balkanskitevojni, na dvete svetski vojni, na"nivnata# gra|anska vojna. Ni{to.


Imeto kako star povod

Ohrabrena od eden licemeren meha-nizam na kohezija vo EU, poddrànaod edna mo}na iseleni~ka druìnavo SAD, se promovira vo glavensojuznik na sedi{teto na diso-lucijata na Balkanot (!), pogore,kako rabotna hipoteza, locirano voBelgrad! Sosema razbirlivo e deka,vo nedostig na kakva bilo realnapri~ina, ama i povod, go "smisli#imeto na Republika Makedonija,kako povod za podocne`ni, mnoguposu{tinski i za mirot na celiotBalkan, zagrozuva~ki operacii!Oskata Belgrad-Atina, koja nikoga{ne prestana da bide oska, duri i vovremeto koga postoe{e SFRJ, vero-jatno zaradi kusogledosta, ili, pak,zaradi nekoi egoisti~ni interesina slovene~kite, hrvatskite i dru-gite "bra}a# vo Federacijata, pro-funkcionira vo site nejzini vari-jacii. Usledija blokadi, a sood-vetno na toa organizirana krimi-nalizacija (metastazirawe!) nakrevkiot organizam na, ne samo naMakedonija, tuku i po celiot Bal-kan.

Tuka nekade, vo starite apetiti,vo iluzijata deka mo‘e da se bidenekoja nova "itra# [vajcarija namore, se krie i tajnata na idninatana izmisleniot spor so imeto, sokoj{to, pred s¢ Zapad se stava vouloga na nekoj koj{to ne razbira za{to stanuva zbor, ama i ne e svesenza krvavite posledici, za site!Zna~i, ne samo {to Grcija na edennov na~in go demonstrira celiot

nejzin kapacitet da go zagrozuvamirot, vleguvaj}i i vo sojuzi (Milo-{evi}) od koi na normalniot gra-|anin na Zapad mu se diga kosta naglavata, tuku sosema eklatantno gizloupotrebuva mehanizmite naNATO i EU, so nivno stavawe vofunkcija na destabilizacija naBalkanot. Makedonija e samo del naBalkanot, ama nejzinata nesta-bilnost, postojano rasklatuvawe,ima regionalni implikacii.

Ete, toa e perspektivata na te-mata so imeto. Makedonija se obi-duva toa da im go objasni na zapad-nite dr‘avi. Problemot i re{e-nieto se na edno mesto. Vo Grcija,bidej}i Makedonija ve}e nema kadei nejzinite kapaciteti se tolkavi.Taa mo‘e da proizveduva mir istabilnost-tolku! A, so ogled na toa{to doprva }e se razre{uva kom-pleksot Kosovo/Srbija, sosema ejasno deka sojuznicite (zapadni iisto~ni) na Grcija, moraat da jarazberat seta serioznost na "pro-blemot# so imeto i da go zatvorat{to poskoro, pred kakvi bilo pot-fati so Kosovo. Srbija i Grcijaumeat i dovolno se ve{ti pri takvisituacii, da "prelevaat# kon Make-donija! Toa e celata prikazna zare{enijata i perspektivite. Make-donija, tuka mo‘e da pomogne samoso smiruva~ki tonovi. Ako ova serazbere i ako ne se bide kusogled,perspektivite, duri i za Grcija, sesosema izgledni.


\uner Ismail

AbstractAs many times in the history the Balkan was once again a place where

different interests were fronted. As one of the unexplained questions was theGreek dispute with the name of the Republic of Macedonia.

The break down of Yugoslavia is one of the key factors which must beknown for the creation of the future solutions which will be given especially forthe Balkans.

The break down of Yugoslavia forced the federal states to accelerate theprocess of creation of the new independent states, for one that was moresuccessful process for the others was less successful.

Macedonia as one kind of paradox in the first maybe the most difficultyears of the break down succeed to exit without any kind of military actionson its territory. But the price which has been paid and the price that Macedoniais still paying is couple of times higher than for example the price which hasbeen paid by the Czech Republic and Slovakia with their "divorce#.

In this text the author is giving the reasons from which Macedonia stillmakes its first steps very hard and marks that the threat of bigger or smallerdestabilization is still on.


Nezavisnost - opcija za (ne)re{avawe nakone~niot status na Kosovo

Sa{o Dodevski

Re{avaweto na kone~niot statusna Kosovo e aktuelno pra{awe sokoe ve}e nekolku godini se zani-mavaat mnogu nau~nici, politi~ari,politi~ki analiti~ari, novinari,kako i mnogu vladini i nevladiniinstitucii, univerziteti, istra-‘uva~ki centri itn. Pri analizitepovrzani za re{avaweto na kone~-niot status na Kosovo naj~estospomenuvana opcija e konstitu-irawe na Kosovo kako posebnanezavisna dr‘ava, kako trajnore{enie za ova pra{awe, kakonajdobar na~in za stabilizirawe naKosovo, i voop{to prostorot naBalkanot. Pritoa, re~isi i da nepostoi adekvatno obrazlo‘enie,kako i na koj na~in toa }e se slu~ii koi bi bile posledicite od tak-voto re{enie. Tokmu toa }e bidecelta na potpisnikot na ovoj tekst,da se obide kolku e toa mo‘no, dadade adekvatno obrazlo‘enie vovrska so ova pra{awe. Pri anali-zata, vo ovoj kontekst, }e bideiskoristeno steknatoto iskustvo odprostorot na porane{na Jugosla-vija, odnosno, postapkata (poli-ti~ka i pravna) i fazite niz koipominaa porane{nite jugoslovenskirepubliki pri nivnoto konsti-tuirawe, steknuvawe na nezavis-nost i me|unarodno priznavawekako posebni nezavisni dr‘avi,ponatamu, stavot, konceptot i pri-stapot na me|unarodnata zaednica,

prvenstveno na toga{nata Evropskazaednica vo toj odnos, preku kompa-rativna analiza i kombinacija napove}e pra{awa od me|unarodno-politi~ki i praven karakter, soakcent, treba li niz celata taaisklu~itelno komlicirana proce-dura da pomine i Kosovo, pri re{a-vaweto na negoviot kone~en status,kako del od teritorijata od pora-ne{na Jugoslavija.

Iskustvoto od prostorot naporane{na Jugoslavija vo vrska sosteknuvaweto na nezavisnost naporane{nite jugoslovenski repub-liki, poka‘uva deka toj proces seodviva{e vo pove}e fazi i prekuopredelena postapka (politi~ka ipravna) so primena na nekolkuzna~ajni elementi i so odlu~uva~kou~estvo i vlijanie na EZ vo tojproces.

Iako, za da postoi dr‘ava,me|unarodnoto pravo predviduvapravni kriteriumi za postoewe nadr‘avata: postojano naselenie,definirana teritorija, suverenavlast, praven kapacitet da vleguvavo odnosi so drugi subjekti name|unarodnoto pravo (nezavisnost)i volja da gi po~ituva osnovnitena~ela i normi na me|unarodnotopravo1, vo slu~ajot so porane{naJugoslavija, bea postaveni dopol-

Pr

ed

iz

vi

ci

ip

er

sp

ekt

iv

i

1 Q. D. Fr~koski, V. Tupurkovski, V. Ortakovski,Me|unarodno javno pravo, Skopje, Tabernakul, 1995,str. 54.


Sa{o Dodevski

nitelni kriteriumi, pretstavenipreku stavot na me|unarodnatazaednica, odnosno, nejziniot man-dator vo pogled na razre{uvawetona jugoslovenskata kriza, lapi-darno formulirana vo Deklara-cijata za Jugoslavija, koja vonred-niot ministerski sostanok na EZ jausvoi na 16.12.1991 godina. SoDeklaracijata za Jugoslavija, EZ imse obrati direktno na jugosloven-skite republiki za sekoja od nivindividualno, a ne vo paket, da giprifatat uslovite i dobijat me|u-narodno priznavawe. Vo nea EZizjavuva deka }e bidat priznatisite jugoslovenski republiki koi }egi ispolnat slednite uslovi:

- sakaat da bidat priznati kakonezavisni dr‘avi. Ovoj uslov baraposebna eksplikacija, dali koj bilonov entitet }e pojavi ‘elba dafunkcionira kako suveren subjektna me|unarodnoto pravo, sekoga{ epra{awe na voljata na naselenietokoe ‘ivee vo soodvetnata, preciznolimitirana teritorija. Vo konkre-tniot slu~aj, kako izraz na nesom-neno izrazenata volja na nase-lenieto vo ovoj pravec, se smeta{elegitimno sprovedeniot refe-rendum.2

Na site ovie pra{awa formu-lirani vo specijalen pra{alniktreba{e da odgovorat onie repub-liki koi izjavija ‘elba da bidatpriznati kako nezavisni dr‘avi.3

Odgovorite na ovie pra{awa argu-mentirani so relevantni dokumen-ti, pred s¢, na vnatre{no-pravniteporedoci na soodvetnite dr‘avi,vo vid na barawe za priznavawe nanezavisnosta treba{e da £ bidatdostaveni preku pretsedava~ot nakonferencijata za Jugoslavija naspecijalna arbitra‘na komisija na~elo so Robert Badinter, za taa dadade soodvetno mislewe predmomentot na primenata na odlukataprezentirana vo Deklaracijata zaJugoslavija na 15.01.1992 godina.4

2 Ovoj stav na EZ be{e formuliran po neuspehot naHa{kata konferencija za Jugoslavija, pod vodstvo napretsedatelot na konferencijata, lord PiterKarington, koja treba{e da ponudi re{enija za mirnore{avawe na jugoslovenskata kriza. Pokraj ovoj uslovEZ formulira i drugi uslovi kako: prifa}awe na siteobvrski sodr‘ani vo kriteriumite za priznavawe nanovite dr‘avi, odnosno, po~ituvawe, bez nikakvadiskriminacija, na site prava zagarantirani soodredbite od Univerzalnata deklaracija za ~ove-kovite prava na OON, dokumentite na KEBS, Zavr-{niot akt od Helsinki i Pariskata povelba, osobenokoga se vo pra{awe pravnata dr‘ava, demokratijatai ~ovekovite prava, garantirawe na pravata naetni~kite i nacionalnite grupi i malcinstva,po~ituvawe na nepovredlivosta na granicite,poddr‘uvawe na naporite na Generalniot sekretarna OON i prodol‘uvaweto na konferencijata zaJugoslavija kako eden od dokazite deka iskreno sezalagaat za konsekventno razre{uvawe na jugoslo-venskata kriza..., a podocna, vo slu~ajot na R.

3 Spored odlukata na ministerskiot sovet na EZ, do23.12.1991 godina, toa go storija R. Slovenija, R.Makedonija, R. Hrvatska i R. Bosna i Hercegovina.Dopolnitelno toa go storija i R. Kosovo i R. SrpskaKraina, no nivnite prijavi voop{to ne bea razgle-duvani bidej}i Deklaracijata za Jugoslavija, be{eeksplicitno adresirana do dr‘avite koi soglasnoustavot na SFRJ od 1974 godina, imaa status narepubliki, kvalitet koj Kosovo i Kraina o~iglednona go poseduvaa. Taka formuliraniot uslov vsu{nostja isklu~uva{e mo‘nosta za t.n. etni~ko samo-opredeluvawe. SRJ insistiraj}i na dr‘avno-pravenkontinuitet so SFRJ, barawe za me|unarodnopriznavawe ne upati. (Petru{evska T., cit. delo...,str. 7-8).

Makedonija i promena na odredeni ~lenovi od Usta-vot na R. Makedonija..., poop{irno kaj, (Petru{evskaT., Me|unarodnoto priznavawe na novosozdadenidr‘avi i evropskite paradoksi na pragot na XXI vek,Balkan Forum, god. 3, br. 1(10), Skopje, NIP NovaMakedonija, 1995, str. 6-7 i Stojkovi} M., Balkanskiugovorni odnosi 1876-1996, tom III, Beograd, JPSlu‘beni list SRJ, 1999, str. 523-526).

4 So ovaa Deklaracija od 15.01.1991 godina, ~lenkitena EZ gi priznaa R. Slovenija i R. Hrvatska kakonezavisni dr‘avi. Inaku, Arbitra‘nata komisija ilispored pretsedatelot Robert Badinter se narekuvai Badinterova komisija, be{e osnovana so Dekla-racijata na ministerskiot sostanok na EZ od27.08.1991 godina. Komisijata be{e sostavena od pet~lenovi pretstavnici na ustavnite sudovi (sudii) nazemjite-~lenki na EZ. Komisijata e formirana na7.09.1991 godina, so zada~a kako sovetodaven pravenorgan (telo) da ja prou~i situacijata vo sekojarepublika poodelno, i da go prezentira sopstveniotstav za toa dali vop{to, nekoja od jugoslovenskiterepubliki i dokolku e taka, koja od niv gi ispolnuva,spomenatite uslovi. Svojot stav komisijata treba{eda go prosledi do EZ. Misleweto na komisijatanema{e zadol‘itelna sila za EZ, tuku isklu~itelnosovetodaven karakter, (Petru{evska T., cit. delo...,str. 8, Stojkovi} M., op. cit., str. 554).


Nezavisnost - opcija za (ne)re{avawe na kone~niot status na Kosovo

Sledej}i ja postapkata pri kons-tituiraweto na jugoslovenskiterepubliki kako nezavisni dr‘avi,soglasno ovie kriteriumi, mo‘emeda konstatirame deka naselenietokoe ‘ivee{e vo ovie republiki,jasno ja izrazi svojata volja repub-likite da bidat priznati kakonezavisni dr‘avi. Ovaa volja tieja izrazija vo niza dokumenti usvo-eni od nacionalnite istitucii,soglasno nivnite vnatre{no-pravniporedoci. Vo prilog gi spomenuvamesamo del od tie relevantni doku-menti, vo R. Makedonija, Dekla-racija za suverenost na R. Make-donija od 25.01.1991 godina i Dekla-racija za suverenost i samostojnostod 17.12.1991 godina..., vo R. Slove-nija, Ustavna povelba za samos-tojnost i nezavisnost na R. Slove-nija od 23.12.1990 godina..., R. Hr-vatska, Ustavna odluka i Dekla-racija za suverenost i nezavisnostna R. Hrvatska od 25.06.1991 godi-na..., R. Bosna i Hercegovina, Memo-randum (Pismo za nameri za suve-rena Bosna i Hercegovina) od 14.10.1991 godina...5

Re~isi vo site ovie dokumenti,me|u drugoto, pokraj silno izra-zenata volja za samostojnost, suve-renost i nezavisnost, eden odsu{tinskite principi na koj sepovikuvaa republikite be{e prin-cipot ili pravoto na samoopre-deluvawe na narodite kako osnovnopravo pri formirawe na dr‘avite.No, usvojuvaweto na ovie dokumentine be{e dovolno, i ovaa silno izra-zena volja za nezavisnost treba{eda bide potvrdena na referendumkako demokratski na~in na izra-

zuvawe na voljata na gra|anite(patem, referendumot go raspi{uvainstitucija koja ima nadle‘nost dadonese takva odluka). Referendumiza nezavisnost bea odr‘ani vo site~etiri republiki, na 23.12. 1990godina vo R. Slovenija, plebiscitza samostojnost i nezavisnost, na19.05.1991 godina vo R. Hrvatskareferendum za nezavisnost, na8.09.1991 godina vo R. Makedonijareferendum za nezavisnost, na1.03.1992 godina vo R. Bosna iHercegovina referendum za neza-visnost. Po donesuvaweto na oviedokumenti i organiziraweto iizjasnuvaweto na gra|anite ZAnezavisnost na republikite na oviereferendumi i po pominatata celataa komplicirana procedura, EZvospostavi razli~en pristap voodnos na priznavaweto na neza-visnosta na ~etirite republiki,pritoa, i pokraj misleweto naBadinterovata komisija, sporedkoja edinstveno R. Makedonija i R.Slovenija gi ispolnuvaa usloviteza me|unarodno priznavawe, R.Makedonija ne be{e priznata, a beapriznati R. Slovenija i R. Hrvat-ska, a podocna i R. Bosna i Herce-govina kako nezavisni dr‘avi.6

Se postavuva pra{aweto, daliprethodno spomenatite fazi ikompliciranata procedura niz kojapominaa jugoslovenskite republikipri steknuvaweto na nivnata neza-visnost so ispolnuvawe na oviekriteriumi i elementi, kako miren,legalen i demokratski na~in, trebada se primeni vo (ne)re{avaweto nakone~niot status na Kosovo, kako

5 Stojkovi} M., op. cit., str. 474-475, 475-477, 477-482, 487-488.

6 Petru{evska T., cit. delo..., str. 9-12, Stojkovi} M.,op. cit., str. 474-475, 475-477, 477-482, 487-488, 537-554.


Sa{o Dodevski

del od teritorijata na porane{naJugoslavija!?

Za da se odgovori na ova pra-{awe, prvo, potrebno e da se pojdeod momentalniot status na terito-rijata na Kosovo. Kako {to e poz-nato, Kosovo e teritorija koja senao|a pod privremena me|unarodnauprava na OON. Ovaa me|unarodnauprava be{e vospostavena po voe-nata intervencija na NATO vrz SRJ(mart-juni 1999 godina), koga, odstrana na Marti Ahtisari kakopretstavnik na EU i Viktor êrno-mirdin kako specijalen pretstav-nik na pretsedatelot na Ruskatafederacija, be{e predlo‘en t.n."miroven plan# za re{avawe nakosovskata kriza. Soglasno vnat-re{no-pravniot poredok na SRJ i R.Srbija, ovoj "miroven plan# be{eprifaten od Vladata na SRJ iSobranieto na R. Srbija na 3.06.1999 godina. Najgolemiot del ododredbite od ovoj "miroven plan# sesodr‘ani vo Rezolucijata 1244,usvoena od Sovetot za bezbednostna OON na 10.06.1999 godina. Sog-lasno odredbite od ovaa Rezo-lucija, be{e vospostavena pri-vremena administracija na terito-rijata na Kosovo, koja ima mandat,so soglasnost na vlastite na SCG,odnosno, R. Srbija, samo privremenoda upravuva so taa teritorija dore{avawe na kone~niot status, ateritorijata na Kosovo i ponatamuostanuva del od teritorijalniotintegritet na SCG, odnosno, R.Srbija,7 vpro~em, samoto ime na

misijata go ka‘uva toa, UNMIK-United Nations Interim AdministrationMission in Kosovo. Zna~i, privre-menata administracija na Kosovo,nema mandat da re{ava za pra{awa,kako {to se kone~niot status nateritorijata so koja taa misijaprivremeno upravuva, ili, pak, dau~estvuva vo obele‘uvawe na grani-cata so R. Makedonija, na primer.

Ponatamu, nesomneno e dekamnozinskoto albansko naselenie naKosovo ima silno izrazena volja,Kosovo da se konstituira kakoposebna nezavisna dr‘ava, na {tosekako ima politi~ko pravo. No,pokraj silno izrazenata volja naalbanskoto naselenie na Kosovo zanezavisnost, dali mo‘e da se povi-ka na pravoto na samoopredeluvawe(na {to se povikuvaat privremenitevlasti na Kosovo) kako edno odfundamentalnite prava pri konsti-tuiraweto na novite dr‘avi, odno-sno, kako }e ja obrazlo‘i i opravdanezavisnosta na dr‘avata!? Vo ovojslu~aj, toa ne bi mo‘elo da seslu~i, bidej}i ve}e edna{ toa pravona samoopredeluvawe od albans-kiot narod e iskoristeno pri kon-stituiraweto na dr‘avata Albanijavo 1912 godina. Isto taka, se posta-vuva i drugo pra{awe, dokolkuAlbancite na Kosovo mo‘at da sepovikaat na pravoto na samoopre-deluvawe pri konstituiraweto nanezavisna dr‘ava Kosovo, toga{ poistiot osnov na toa pravo mo‘e dase povika srpskoto naselenie na

7 Teritorijata na Kosovo, spored ~len 60 od Ustavnatapovelba na dr‘avnata zaednica na Srbija i CrnaGora, ostanuva del od teritorijata na R. Srbija i voslu~aj na istapuvawe na dr‘avata Crna Gora oddr‘avnata zaednica SCG, me|unarodnite dokumentikoi se odnesuvaat na SRJ, posebno Rezolucijata 1244na Sovetot za bezbednost na OON, vo celost }e se

odnesuva i }e va‘i za dr‘avata Srbija, kako nejzinnaslednik. Kako me|unarodna garancija na ovoj ~lenod Ustavnata povelba, stoi potpisot na Visokiotpretstavnik za nadvore{na i bezbednosna politikana Evropskata unija, Havier Solana., (http://www.gov.yu/start.php?je=s&id=34).



Kosovo, odnosno, pravoto da sesamoopredeli da ostane vo sostavna R. Srbija!? Kako ilustracija,misleweto na Badinterovata komi-sija koja na pra{aweto: dali srp-skoto naselenie vo R. Hrvatska i voR. Bosna i Hercegovina, kako kon-stitutiven narod vo Jugoslavija, gou‘iva pravoto na samoopredelu-vawe, konstatira deka: "Komisijatasmeta deka vo ovaa faza od razvojotna me|unarodnoto pravo, toa ne giprecizira site posledici od pra-voto na samoopredeluvawe. Sepak,kakvi i da bidat okolnostite,pravoto na samoopredeluvawe nemo‘e da dovede do promena nagranici koi postojat vo momentot nanezavisnost (uti possidetis juris)osven vo slu~aj da dr‘avite poina-ku ne se dogovorat#!?8

No, i vo slu~aj i da se preskokneovoj element, slednata faza ereferendum. Dali na Kosovo voop-{to mo‘e da se organizira refe-rendum za nezavisnost i koj imanadle‘nost da go raspi{e!? Vo ovojmoment, nitu privremenata admi-nistacija na OON, nitu privre-menite institucii na Kosovo, spo-red privremenata ustavnata ramkaza samouprava na Kosovo donesenana 15.05.2001 godina, t.e. pretse-datelot, Sobranieto i Vladata naKosovo (iako tie izjavuvaat deka }eorganiziraat referendum za neza-visnost), nemaat nadle‘nost daraspi{at referendum za neza-visnost, bidej}i taa teritorijaformalno-pravno e del od dr‘av-niot i teritorijalniot integritetna SCG, odnosno, R. Srbija. For-malno gledano, spored pravniot

poredok na R. Srbija, odnosno,spored Ustavot na R. Srbija,9 naKosovo kako del od teritorijta naR. Srbija, mo‘e da se raspi{ereferendum, vo slu~ajov refe-rendum za nezavisnost na Kosovo,no, otkako vlastite na R. Srbija }edadat soglasnost za toa, odnosno,Sobranieto na R. Srbija }e doneseodluka, dali referendumot }e seorganizira na celata teritorija naR. Srbija ili samo na teritorijatana Kosovo, duri potoa, Sovetot zabezbednost na OON, da doneseRezolucija so koja }e go ovlasti iliSpecijalniot pretstavnik na Gene-ralniot sekretar na OON na Ko-sovo, ili nekoja od privremenitekosovski institucii da raspi{atreferendum za nezavisnost, na kojgra|anite }e se izjasnat za kone~-niot status na Kosovo i }e ja potvr-dat silno izrazenata volja za neza-visnost. Po toj princip, za{to, pak,da im se onevozmo‘i pravoto naSrbite na Kosovo da organiziraatreferendum, na koj tie bi se izjas-nile da ostanat vo sostavot na R.Srbija, ili referendum na Srbite,Hrvatite i muslimanite vo R. Bosnai Hercegovina da formiraat neza-visni dr‘avi, ili da se priso-edinat kon drugi dr‘avi!? So gole-ma verojatnost mo‘e da se pretpo-stavi deka takvo ne{to na mo‘e dase slu~i, deka nitu eden sostav naSobranieto na R. Srbija, ne bi do-nelo takva odluka, nitu pak koja bi-lo institucija vo R. Srbija bi sesoglasila so takvo ne{to.

8 Poop{irno kaj., Stojkovi} M., op. cit., str. 539-540,Mislewe br. 2-Pravo na samoopredeluvawe.

9 Spored Ustavot na R. Srbija donesen vo 1990 godina,Narodnoto sobranie na R. Srbija, soglasno ~len 73,vo odnos na teritorijata na republikata, ima nadle‘-nost da utvrduva predlog-odluka za promena na grani-cata na R. Srbija, da ja utvrduva teritorijalnata or-ganizacija na R. Srbija, da raspi{uva republi~ki re-ferendum..., (http://www.parlament.sr.gov.yu/content/cir/akta/ustav/ustav_ceo.asp).


Sa{o Dodevski

Pokraj ovie formalni pre~kipri (ne)re{avaweto na kone~niotstatus na Kosovo, poseben del pret-stavuvaat, pokraj pravnite kri-teriumi (mo‘ebi nekoi delumnoKosovo gi ispolnuva), soglasnome|unarodnoto pravo i dopolni-telnite kriteriumi, koi trebaa dagi ispolnat porane{nite jugoslo-venski republiki pri steknuvawetona nivnata nezavisnost vo 1991godina, odnosno, nivnata primenana Kosovo, kako na primer, za{tita,unapreduvawe i po~ituvawe na~ovekovite prava, pravna dr‘ava,razvoj na demokratijata, za{titatana pravata na malcinstavata...,formulirani vo t.n. "Standardi zaKosovo#10 koi se odnesuvaat nafunkcionalni demokratski insti-tucii, vladeewe na pravoto, slobo-da na dvi‘eweto, vra}awe na rase-lenite lica i prava na zaednicitei nivnite ~lenovi, ekonomija,sopstveni~ki prava, dijalog, kosov-ski za{titen korpus. Do kade e(ne)implementacijata na ovie stan-dardi, najdobro govori posledniotizve{taj za Kosovo na Generalniotsekretar na OON Kofi Anan, od23.05.2005 godina, pretstaven predSovetot za bezbednost na OON:"zagri‘en sum {to ostanuvaat nedo-statocite vo klu~nite prioritetnioblasti vo sproveduvaweto nastandardite. Standardite se nadsite celi i sami po sebe se merilo

na politi~kata zrelost na Kosovoi podgotvenosta na negovoto rako-vodstvo i naselenie da sozdadeosnovi za odr‘livo multietni~ko,demokratsko op{testvo, vo koe }e‘iveat site bez strav i so dosto-instvo#. Kofi Anan ponatamu kon-statira: "nitu eden od osumte stan-dardi, koi me|unarodnata zaednicagi postavila na Kosovo, ne e vocelost ispolnet, a izrazuva zagri-‘enost za slaboto vra}awe nabegalcite i raselenoto nasele-nie#.11

No, i vo slu~aj da se preskoknecelata ovaa postapka, site ovieelementi i site ovie fazi i da senadminat site ovie formalno-pravni pre~ki, da se iznajde nekojadruga formalna postapka i poli-ti~ki na~in Kosovo da se konsti-tuira kako posebna dr‘ava, naprimer, preku ednostrano prizna-vawe na nezavisnosta na Kosovo odnekoja/i dr‘ava/i, nezavisniotstatus na Kosovo, voop{to nema dadovede do re{avawe na proble-mati~nite sostojbi na Balkanot ivoop{to nema da pridonese zastabilizacija na ovoj region. Ovaapozicija so sigurnost }e prediz-vika, vo bliska ili podale~naidnina, pove}e negativni posle-dici za regionot vo koj neposredno}e bidat vklu~eni nekolku dr‘avi.

Po konstituiraweto na Kosovokako nezavisna dr‘ava, }e treba dagi potvrdi site pravni kriteriumiza postoewe na dr‘ava. Me|u dru-10 "Standardi za Kosovo# ovoj dokument be{e pretstaven

pred javnosta na 10.12.2003 godina vo Pri{tina. Soovoj dokument za zacrtuvaat nekoi osnovni standardikoi mora da se ispolnat, za potoa da moè da serazgovara za kone~niot status na Kosovo. Za rea-lizacija na ovie standardi na 31.03.2004 godina, epretstaven i t.n. Plan za primena na standardite naKosovo (Kosovo Standards Imlementation Plan-KSIP) sokoj se davaat nasokite za dostignuvawe na stan-dardite, odnosno, operacionalizacijata na ovojproekt., (www.unmikonline.org).

11 www.a1.com.mk/vesti/vest.asp?vestID=46898. General-niot sekretar na OON Kofi Anan, }e imenuva svojspecijalen pretstavnik, koj }e ima za cel, detalnoda proceni, dali Kosovo gi ispolnuva predvidenitestandardi, kako uslov za zapo~nuvawe na razgovoriteza kone~niot status na Kosovo. Spored najvite, toa}e bide, Kai Aide, ambasador na Norve{ka vo NATO.



gite, }e treba da ja utvrdi dr‘a-vnata teritorija i razgrani~i iobele‘i dr‘avnata granica sososednite dr‘avi, bidej}i }e imasamo opredeliva i neobele‘anadr‘avna granica. Vo toj proces }etreba da pregovara so, zasega, dvedr‘avi i ~etiri vladi i toa so SCGi R. Makedonija, odnosno, vlastitena SCG, vlastite na Crna Gora,vlastite na R. Srbija i vlastite naR. Makedonija. Nezavisnata dr‘avaKosovo }e ima potpolno pravo dapregovara so niv okolu utvrduva-weto i obele‘uvaweto na dr‘av-nata granica. Mo‘e so sigurnost dase pretpostavi deka vlastite naKosovo (privremenite vlasti naKosovo toa otvoreno go najavuvaat)nema da prifatat utvrduvawe iobele‘uvawe na postoe~kite gra-nici na Kosovo kako kone~ni dr‘av-ni granici. Tie sigurno }e baraatpromeni na dr‘avnata granica konCrna Gora vo delot so Kosovo voregionot na Plav i Gusiwe, kade‘ivee albansko naselenie, so celovaa teritorija da vleze vo dr‘av-nata teritorija na Kosovo. Sogolema verojatnost mo‘e da sepretpostavi deka vlastite na nova-ta dr‘ava nema lesno da se otka‘ati od teritoriite kade ‘ivee alban-sko naselenie, odnosno, od t.n.Isto~no Kosovo ili regionot naMedve|a, Bujanovac i Pre{evo iovaa teritorija da bide vklu~ena voramkite na dr‘avnata teritorija naKosovo. Vlastite na Kosovo, istotaka, }e baraat promeni i na grani-cata na Kosovo so R. Makedonija iteritorijalni otstapki od R. Make-donija vo korist na Kosovo, za {tosvedo~at i izjavite na privre-

menite vlasti na Kosovo i pokrajtoa {to, edinstveno za ovaa dr‘av-na granica ima potpi{ano bila-teralen me|udr‘aven dogovor me|uR. Makedonija i SRJ.12

Pokraj pra{aweto za dr‘avnatagranica, so steknuvaweto na sta-tusot nezavisna dr‘ava, bidej}i }edojde do teritorijalni promeni ipromeni na teritorijalniot suvere-nitet i dr‘avnite granici, vlas-tite na novata dr‘ava }e imaatpotpolno pravo da pobaraat aktivi-rawe na pravniot institut sukce-sija na dr‘avite. [to }e bidepredmet na sukcesija me|u dvetedr‘avi Kosovo i SCG ili samo R.Srbija, koga }e zapo~nat prego-vorite vo vrska so sukcesijata,kakva }e bide dinamikata na prego-vorite, i na krajot, {to }e bidedogovoreno vo vrska so toa, }e trebadopolonitelno da se dogovara iutvrduva. Kako ilustracija, vovrska so ova, privremenite vlastiod Kosovo kako i nekoi profesoriod univerzitetot vo Pri{tina ve}enajavuvat deka toa }e se slu~i, pamakar se rabotelo za samo ednazgrada koja mu pripa|a na Kosovo.

Isto taka, so golema verojatnostmo‘e da se pretpostavi deka kakoposledica od steknuvaweto nastatusot nezavisna dr‘ava Kosovo,}e dojde do sigurno raspa|awe nafederacijata Bosna i Hercegovina,dr‘avnata zaednica na Srbija iCrna Gora i so seriozni terito-rijalni posledici i promeni vovnatre{no-pravnoto ureduvawe naR. Makedonija.

12 Dogovor me|u R. Makedonija i Sojuzna RepublikaJugoslavija za protegawe i opis na dr‘avnatagranica., (Slu‘ben vesnik na RM 19/01).


Sa{o Dodevski

Vo ovoj kontekst, se postavuvaatpove}e pra{awa, dali me|una-rodnata zaednica e podgotvena dasi sozdade u{te eden dopolnitelenproblem, da vleze vo novi avanturivo vrska so kone~niot status naKosovo kako nezavisna dr‘ava,dali ne £ se dovolni ovie avanturikoi dosega gi ima{e i s¢ u{te giima, da tro{i doponitelna energija,lu|e i finansiski sredstva kakomedijator vo pregovorite pome|uvlastite na prethodno spomenatitedr‘avi za re{avawe na ovie pra-{awa, imaj}i ja predvid, na primer,potro{enata energija, vreme ifinansiski sredstva pri postignu-vaweto na Dejtonskiot dogovor ilipregovorite za sukcesija pome|udr‘avite nasledni~ki na pora-ne{na Jugoslavija i u{te pove}e vouslovi na mo‘no raspa|awe nadr‘avnata zaednica SCG i posle-dicite koi od toa bi nastanale,ponatamu, nere{eni teritorijalnisporovi, nepostoewe na bilate-ralni me|udr‘avni dogovori ineutvrdeni i neobele‘ani dr‘avnigranici pome|u SCG i R. Bosna iHercegovina, SCG i R. Hrvatska, R.Bosna i Hercegovina i R. Hrvatska,R. Hrvatska i R. Slovenija itn!?

Konstituiraweto na Kosovo kakonezavisna dr‘ava, me|u drugoto }ezna~i i propa|awe na konceptot ipristapot na me|unarodnata zaed-nica kon krizata vo porane{naJugoslavija vo izminative petna-esetina godini, pritoa vlo‘uvaj}igolemi ~ove~ki, voeni i finansiskisredstva, nedozvoluvaj}i i pokrajsilnoto insistirawe za etni~kosamoopredeluvawe i sozadavawe nasrpska dr‘ava vo R. Hrvatska,sozdavawe na tri dr‘avi vo Bosna

i Hercegovina, srpska, hrvatska imuslimanska i nejzinata re{ava~kauloga vo krizata vo R. Makedonijavo 2001 godina. Koe bi bilo obraz-lo‘enieto i na krajot opravdanietood takvoto re{enie na me|una-rodnata zaednica za sozdavawe nanezavisna dr‘ava Kosovo i sozda-vawe vtora ili dve albanska dr‘a-va/i na Balkanot, pravej}i so toaeden svoeviden presedan, alban-skiot narod da bide edinstveniotnarod vo Evropa koj }e ima dvenezavisni dr‘avi!?

Zasega mo‘e da se pretpostavideka me|unarodnata zaednica, preds¢ vlastite na SAD, koi }e imaatre{ava~ka uloga vo odnos na re{a-vaweto na ova pra{awe, a drugiteme|unarodni faktori samo }e gosledat nivniot stav, vo ovoj moment,spored diplomatskite signali koigi upatuvaat, najverojatno ne sepodgotveni da vlezat vo nova avan-tura, nare~ena nezavisna dr‘avaKosovo so site ovie posledici {tosledat.

Pozicijata na SAD vo odnos nakone~niot status na Kosovo, mo‘eda se pretpostavi od diplomat-skite signali upateni od ofici-jalni pretstavnici na adminis-tracijata na SAD. Potsekretarot zapoliti~ki pra{awa vo Stejt De-partmentot na SAD, Nikolas Barnsna sednicata na Odborot za nadvo-re{no-politi~ki odnosi pri Pret-stavni~kiot dom na Kongresot izja-vi deka: "SAD ne zazele stav za toadali Kosovo treba da dobie neza-visnost, no imaat namera da impomognat i na dvete strani dapregovaraat za kone~niot status napokrainata i da podnesat re{eniepred OON do krajot na 2006 go-



dina#.13 Signali za pozicijata naSAD vo odnos na kone~niot statusna Kosovo, pove}e pati se iznesenipreku portparolot na Stejt Depart-mentot, Ri~ard Bau~er, "Veruvamedeka za miren Balkan neophodno esite dr‘avi vo regionot da imaatdobri odnosi, {to vo odnos naKosovo bara napredok kon zacrta-niot plan na Obedinetite nacii.SAD ne gi interesiraat, nitu pod-dr‘uvaat, tuku se sprotivstavuvaatna sekoja promena na granicite voregionot#14, {to zna~i, sozdavawetona nova dr‘ava vo regionot }e zna~i

promena i sozdavawe na novi dr-‘avni granici, a toa e vo spro-tivnost na ovaa pozicija na SAD.

Kako zaklu~ok mo‘e da se kon-statira deka za kone~niot status naKosovo re{enie }e se bara prekupoliti~ki pregovori so primena naopredelena formalna procedura,so vklu~enost na site zainteresi-rani strani, pregovori koi treba dadovedat do status koj nema da zna~ikonstituirawe na nezavisna dr‘a-va Kosovo, tuku "opredelen# status,formalno vo ramkite na SCG, od-nosno, R. Srbija.

13 Izjava na potsekretarot za politi~ki pra{awa naStejt Departmentot na SAD Nikolas Barns predOdborot za nadvore{no-politi~ki odnosi priPretstavni~kiot dom na Kongresot na 18.05.2005godina., (www.a1.com.mk/vesti/vest.asp?vestID=46648).

14 Izjava na portparolot na Stejt Departmentot na SAD,Ri~ard Bau~er iznesena na pres-konferencijaodr‘ana vo Va{ington na 1.02.2005 godina.,(www.a1.com.mk/vesti/vest.asp?vestID=42397).

Resolving of the final status of Kosovo is an issue of interest of manyinstitutions and individuals. The most used option for final status of Kosovo isindependence, as the best way for stability for Kosovo and the Balkan atwhole. But, should Kosovo to obtain independence, as territory of formerYugoslavia, to pass whole complicated legal procedure (as additional conditionfor recognition issued by European Community, national documents adoptedby national institutions, opinions by Badinter Commission, call of right of self-determination, organizing of referendum as a democratic way, population toexpress their will for future status of those territory) which pass another formerYugoslav republics, trough the process of their independence and final questionis, this status will resolve problems on the Balkan! Kosovo to obtainindependence on legal and democratic way exists many legal and politicalobstacles related with this before marked elements.

But, if Kosovo obtain independence out of this procedure, unfortunately,independence status of Kosovo would not resolve problems on the Balkan,because this status will open a few new problems and implications as stateborders, succession issue, destabilization and possible disintegration of the

Abstract


Sa{o Dodevski

state union of Serbia and Montenegro and federation of Bosnia andHercegovina and with serious interior problems in Macedonia. Internationalcommunity, first of all in this context position USA, there are not prepare toaccept this "adventure# call independence Kosovo state. Solution for thisissue will be found trough process of political negotiations between concernedsites with assistance of international community with result "determined#final status, formal in the state union Serbia and Montenegro.


Imeto Makedonija

Te

or

ija

\orge Ivanov

Na 11 januari 1992 godina, arbi-tra‘nata komisija sostavena odpretsedatelite na ustavnite su-dovi na pet zapadnoevropski zemji,so koja pretsedava{e Robert Badin-ter, go objavi svojot izve{taj i godostavi do lord Karington, pretse-dava~ na Konferecijata za Jugosla-vija, do Pretsedatelstvoto naEvropskite zaednici vo Lisabon, dovladite na zemjite - ~lenki na EZ ido Evropskata komisija vo Brisel.1

Spored ovoj izve{taj, od sitedotoga{ni jugoslovenski republiki,edinstveno Slovenija i Makedonijagi ispolnuvaa uslovite za nezavis-nost. Dvanaesette ~lenki na Evrop-skata zaednica, nasproti stavot naarbitra‘nata komisija formalno giprizna Slovenija i Hrvatska kakonezavisni dr‘avi, a go odlo‘ipriznavaweto na Makedonija.

Odlo‘uvaweto na priznavawetona makedonskata nezavisnost, spo-red napisite vo mediumite, }e bideizraz na golemiot diplomatskiuspeh na gr~kiot premier Konstan-tin Micotakis. Toj vo po~etokot najanuari gi posetil site pova‘niprestolnini za da gi potseti Evro-pejcite na notornata vistina dekanarodot {to e razdelen so ve{-ta~ka granica, sekoga{ se stremikon soedinuvawe, deka nezavis-nosta na Makedonija }e gi inspi-

rira na obedinuvawe i severnite‘iteli na Grcija.2

I pokraj toa {to RepublikaMakedonija }e bide prinudena da gopromeni svojot Ustav i da izglasadva amandmana3; iako vo spomnatiotizve{taj na arbitra‘nata komisijastoi deka ... upotrebata na imeto"Makedonija# ne bi trebalo da pod-razbira nikakvi teritorijalnipretenzii na smetka na nekoja dr‘a-va..., do den-denes Republika Make-donija se soo~uva so nametnatiotproblem od strana na RepublikaGrcija, povrzan so nejzinoto imeMakedonija.

Po~nuvaj}i od 1992 godina, sitevladi, ministerstva, mediumi,diplomatski pretstavni{tva, kul-

1 Na 16 dekemvri 1991 godina na sostanokot na vrvotna EEZ e donesena Deklaracija za Jugoslavija vo kojase odreduvaat uslovite pod koi }e bidat priznaeninovoformiranite nezavisni dr‘avi.

2 Gr~kata vlada nezadovolna od izve{tajot naBadinterovata komisija, preku Antonis Samarasgr~kiot minister za nadvore{ni raboti, upati pismodo site {efovi na diplomatiite na ~lenkite na EEZso slednata sodr‘ina "...Grcija ja ima{e mo‘nostavo podrobnosti da £ predo~i na skopskata delegacijaporadi {to terminot "Makedonija#, dokolku bideupotreben vo imeto na Republika Skopje, ne mo‘e dabide prifaten, bidej}i sam po sebe nosi eks-panzionisti~ka boja. Vsu{nost, kako {to ve}eobjasniv, Skopje za da gi realizira podobro ekspan-zionisti~kite planovi go zloupotrebi makedonskotoime i proizvolno go pretvori vo nacionalno ime nasvojata slovenska dr‘ava. Gornovo stanuva u{tepopredizvikuva~ko ako se ima predvid deka geo-grafskoto podra~je na Makedonija se prostira me|u~etiri granici: vo Grcija (51%), vo Bugarija (9,5%),Albanija (0,15%) i vo Jugoslavija (39%). Takaprisvojuvaweto na makedonskoto ime na idnataRepublika ja sodr‘i ~istata poraka, deka pravnatakompetencija na Republikata se pro{iruva i vrzmakedonskite oblasti vo sosednite zemji. Ne trebada se zaboravi dragi kolegi, deka makedonskoto imee dadeno od Tito vo eden period, koga Moskva bara{eizlez na Egejsko More...#.

3 Amandman br. 1.: Republika Makedonija nema nikakviteritorijalni pretenzii sprema sosednite dr‘avi.Amandman br. 2.: Republika Makedonija nema da gipovredi suverenite prava i nema da se me{a vovnatre{nite raboti na drugi dr‘avi.


\orge Ivanov

turni institucii, nasekade nizsvetot }e bidat preplaveni so gr~kipropagandni materijali za gr~kotoetni~ko, kulturno i istoriskopravo na imeto Makedonija. Niz celsvet }e se organiziraat masovnidemonstracii na Grcite protivkoristeweto na imeto Makedonijaod strana na koj bilo, osven Grcite.Taka na primer, plateniot oglas voWujork Tajms od 26 april 1992godina naveduva: Makedonija bilagr~ka 3000 godini; Komunisti~kiotlider Tito vo 1944 godina na Ju‘naSrbija £ go dal imeto Makedonija;ne postoi nikakva slovenska Make-donija; Grcija ima najhomogen et-ni~ki sostav na svetot (98,5% seGrci); Makedonija e nedeliv del odkulturnoto nasledstvo na Grcija itaa ne mo‘e da se identifikuva, voetni~ka smisla, so druga nacija;site makedonski gradovi, reki ilu|e imale gr~ki imiwa; Stariotzavet i Noviot zavet ja potvrduvalegr~kata pripadnost na AleksandarVeliki i Makedoncite; domot nagr~kite bogovi bil vo Makedonija;Jugoslovenska Makedonija voop{tone se nao|a na teritorijata na an-ti~ka Makedonija; turskite i dru-gite popisi ne spomnuvaat nikakvietni~ki Makedonci, s¢ do pojavatana komunistite; so prisvojuvawetoi koristeweto na imeto Makedo-nija, Slovenite gi postavuvaattemelite za teritorijalni pobaru-vawa od Grcija vo idnina.

Soo~eni so totalno agresivnatagr~ka kampawa protiv RepublikaMakedonija, mnogumina nema daostanat ramnodu{ni. Taka, na pri-mer, vo uredni~kiot komentar nalondonskiot The Sunday Telegraph,od 27 mart 1994 godina se naveduva:"Kakov zbor moè da se upotrebi za

vakvata opsesivna psevdovrska naGrcite so minatoto na nivnata zemja(duri imaat i spisanie, Elinismos,posveteno na ovaa tema)? Preten-cioznost ne e zbor koj go baram. Tiepokaùvaat premnogu strast za dabide pretencioznost. Ne, Grcite,onie anti~kite, imale zbor za sos-tojbite na dene{nite Grci: para-noja. Mora da go prifatime faktotdeka g. Andreas Papandreu (gr~kiotpremier) i aktuelnoto pretseda-telstvo so EZ se edinstvenite legi-timni naslednici na Perikle, De-mosten i Aristid Pravedniot. Sve-tot mora nemo da go potvrdi nivnototvrdewe deka niz venite na sovre-meniot Grk... te~e krvta na Ahil. Anivniot paranoi~en nacionalizame zasilen so neizdr`livosta navakvoto tvrdewe#.

Gr~kata paranoja kaj mnogumina}e predizvika kontraefekt. Mnoguintelektualci, istra‘uva~i, novi-nari }e projavat interes da giistra‘uvaat navodite na gr~kitepropagandi. ]e bidat napi{animnogu napisi, esei, istra‘uvawa,knigi koi }e gi otkrivaat gr~kitelagi. Taka, na primer, Xon [ej vovovedot na negovata kniga Make-donija i Grcija: Bitkata za defini-rawe nova balkanska nacija,4 }enapi{e: Vo su{tina, knigava pret-stavuva kontra-argument i tvrdideka Makedoncite (od porane{naJugoslavija) imaat pogolemo pravona imeto i istorijata na Makedonijaod Grcite, pa duri i od onie Grcikoi ‘iveat vo severniot del naGrcija, del koj pred dve iljadigodini bil srceto na golemotoMakedonsko carstvo.

4 John Shea, Macedonia and Greece: The Struggle to Definea New Balkan Nation, McFarland & Company, Inc,Publishers, Jefferson, Nort Carolina, and London, 1997.


Imeto Makedonija

Eden od najgolemite priznaeniavtoriteti za istorijata na anti~kaMakedonija vo svetot, amerikan-skiot profesor Juxin Borza, vonegovata kniga Vo senkite na Olimp– pojavata na Makedoncite5 }e goobjasni faktot deka germanskitenau~nici vo 19. vek }e gi sozdadatdene{nite teorii za helenizmot naanti~kite Makedonci.6 Borza smetadeka Germancite }e go napravat toaporadi sopstvenite potrebi i inte-resi, kako, na primer, obidinu-vaweto na Germanija. Tokmu poraditoa im bil potreben nekoj anti~kijunak-obedinitel, na kogo trebaloda se ogledaat nivnite toga{nipoliti~ki voda~i. Spored nivtakov obedinitel bil Filip IIMakedonski, koj navodno gi Ñobedi-nil# Grcite. No tuka, spored Borza,pred germanskite nau~nici se ja-vila edna nepromostiva pre~ka.Tie ne znaele kako da gi objasnatgovorite na poznatiot atinskiorator Demosten, koj ‘estoko ginapa|al Makedoncite kako okupa-tori (a ne obediniteli) na gr~kitedr‘avi (polisi), narekuvaj}i gibarbari i tirani.7 Borza na {estatastranica od navedenoto delo pi{u-

va: ÑNajgolemiot del od anti~kaMakedonija bil vklu~en vo moder-nata gr~ka dr‘ava duri vo 1913godina i toa bila politi~ki ~uv-stvitelna oblast vo relaciite me|uatinskata vlast na jug so svoitesosedi na sever#.8

Od navedenovo mo‘e da se sfatideka dene{nata gr~ka propaganda,vo odnos na imeto Makedonija, eobi~en defanziven recidiv odgermanskite propagandi od 19. vek,nadopolneti so dnevno-politi~ki-te i strate{kite nacionalni inte-resi na Grcija.

Vo su{tina, paranojata na Grcite}e proizleze od stravot za samitesebe. Kako {to ima zabele‘anoAntoni Smit9, svetot se soo~uva soetni~ka prerodba ñ poriv za pot-krepa na etni~kite malcinstva {tobaraat kulturni slobodi, ~ovekoviprava, politi~ka avtonomija, paduri i nacionalna nezavisnost.Grcija koja svojata nacija vo izmina-tite dva veka ja sozdavala prekuokupirawe na tu|i teritorii, prekuetni~ki ~istewa, preselbi na nase-lenie, nasilni asimilacii, denesne mo‘e da ja spre~i etni~kataprerodba na svojata po~va. Gr~katanacija, za koja mo‘ebi najdirektno

5 Eugen Borza, In the Shadow of Olympus, The Emergenceof Macedon, Princeton, New Jersey, USA.

6 Imeno, golemite sili (Britanija, Rusija, Francija iBavarija) po vostanieto na Peloponez vo maj 1932godina odreduvaat (bez u~estvo na Grcite) sedumna-esetgodi{niot Oto od Vitelsbah, vtoriot sin nabavarskiot kral Ludvig I, da bide kral na novatadr‘ava Grcija. Toj so negovata mnogubrojna svita,dojdena so nego vo Grcija, }e se obidat da go povrzatvo eden neprekinat tek klasi~niot, srednovekovnioti sovremeniot period od gr~kata istorija i da go"sozdadat# ona {to denes se izu~uva kako istorija nastara Grcija.

7 "Navistina Filip se narekuva helenofil, prijatelna Elinite... Toa e pove}e od laga. Kralot ne moè dabide helenofil poradi negovoto varvarsko poteklo.Toj ne e Helen i na nitu eden na~in ne e povrzan soHelenite. Toj ne e duri ni stranec so pristojnopoteklo. Toj e ednostavno mizeren Makedon; a voMakedonija, kako {to site znaeme, ne moè da se kupiduri ni pristoen rob#. ñ citirano spored: Demosthe-nes Crationes ñ A History of Diplomacy, vol. 5, Diodor Sike-lioi, Biblioteka Historica, str. 84.

8 Vo gr~kite arhivi postoi dokument potpi{an odGeorgios I ñ kralot na Grcija i pretsedatelotElefterios Vanizelos (Vo Solun, 31 oktomvri 1912god. - 13a ñ Protocol no. 689 ) so koj se nalo‘uvavospostavuvawe na privremena vlast na okupiraniteteritorii od strana na gr~kata armija. Ova enajdirektniot dokaz na navodite na Borza dekaGrcite prvpat vo 1912 godina vklu~uvaat (sookupacija) del od teritorijata na Makedonija vosovremena Grcija. Od kade toga{ proizleguva faktotsodr‘an vo gr~ite propagandi deka Makedonija 3000godini e gr~ka.

9 Entoni Smit, vo odnos na sovremenata gr~ka nacija,naveduva: "gr~kiot demografski kontinuitet bilbrutalno naru{en kon krajot na {estiot, pa s¢ doosmiot vek od n.e. so masivni prilivi na Avarite,Slovenite, a podocna i so albanskite emigranti#. Zasovremenite Grci Smit naveduva: " ... ne moè da sekaè deka poteknuvaat od anti~kite Grci#.- AnthoniD. Smith, National Identity, London: Penguin, 1991, str.29.


\orge Ivanov

se odnesuva definicijata na Bene-dikt Anderson, "edna zamislenapoliti~ka zaednica#, se nao|a predgolem predizvik.

Loring Denfort tvrdi dekaobidite na Grcija da nametne homo-gena nacionalna kultura, na ednagrupa narod so razli~ni jazi~ni ikulturni tradicii, mo‘at da dove-dat do sozdavawe na nacionalnomalcinstvo. So negiraweto napostoeweto na makedonskoto mal-cinstvo vo severna Grcija, gr~katavlada mo‘ebi gi neguva istite onieko{mari koi se obiduva da gi potis-ne10.

Nepo~ituvaweto na pravata naetni~kite, religioznite i jazi~nitemalcinstva na nejzina teritorija,nasproti oficijalnoto prifa}awena site me|unarodni akti {to gipropi{uvaat takvite prava, ja pra-vat denes Grcija "crna ovca# na EUi na ON. Za seto toa svedo~at broj-nite izve{tai za kr{ewe na ~ove-kovite prava vo Grcija, izgotveni odStejt Departmenot na SAD, AmnestiInterne{enal, Helsin{kiot komi-tet...

Osobeno se izlo‘eni na raznividovi na pritisoci, uceni i zakanionie gr~ki intelektualci {to }e seobidat da istra‘uvaat pra{awa odsovremenata gr~ka istorija, ilipra{awa za etni~kiot sostav nagr~koto naselenie. Slu~ajot soAnastasija Karakasidu, najdobro goilustrira ona {to treba da goo~ekuva sekoj {to bi se obidel daistra‘uva po tabu-temite vo Grcija.Isto taka, slu~ajot so HristosSideropulos i Anastasios Bulis,analiziran i od Amnesti Inter-

ne{enal, uka‘uva so {to mo‘at dase soo~at onie {to }e projavat drugetni~ki identitet (vo ovie slu~aimakedonski) osven gr~kiot. Zaprojavuvaweto drugo religiozno~uvstvo od gr~koto pravoslavie,najdobra ilustracija e slu~ajot soOtec Nikodimos Carknas. Site ovieslu~ai na nepo~ituvawe i na kr{e-we na ~ovekovite prava £ donesoalo{ ugled na Grcija vo me|unarod-nata zaednica.

Stravot e u{te posilen koga }epo~ne da se razotkriva sovre-menata gr~ka istorija i seto ona{to go pravele gr~kite vlasti zavreme na balkanskite vojni, zavreme na diktaturata na JoanisMetaksas, Vtorata svetska vojna,gra|anskata vojna.11

Grcija e svesna deka izborot iusvojuvaweto na nacionalnoto ime,barem dosega, ne e regulirano some|unarodni normi, so multilate-ralni ili bilateralni akti i spo-godbi, nitu so vnatre{ni dr‘avniakti. Na me|unarodno nivo e prifa-teno obi~ajnoto pravo deka sekojnarod, sekoja nacija ima pravosamata da go izbere imeto {to gonosi, bez pritoa da bara dozvolaili odobruvawe od nadvore{nifaktori. Edinstveno Povelbata naOON, vo delot za pravoto na samo-opredeluvawe na individuite,grupite i narodite, {to podrazbirai pravo da go izbiraat i nosat ime-to, pretstavuva edinstven pravenakt {to pretstavuva nekoja op{tame|unarodna norma povrzana soimeto na narodite na dr‘avite.

Grcija e svesna deka poradinavedenovo, nikoj nema pravo da

10 Loring Danforth, The Age, Melbourne, March 5, 199411 Richard Clogg, A Concise History of Greece, Cambridge

University Press.


Imeto Makedonija

obvini nekogo i da mu go osporuvanacionalnoto ime i ne postoiovlastena institucija do koja mo‘eda se upati vakvo obvinenie. Zatoakoristej}i go "pravoto# na sila voizminative godini se obiduva nanajrazli~ni na~ini da ja ostvarisvojata cel. Vo igra bea i s¢ u{tese: veto na odluki na EU {to seodnesuvaat na Makedonija; prvoekonomski blokadi na Makedonija,potoa ekonomska ofanziva so eko-nomska "okupacija#; ogromni sumi napari, podaroci, letuvawa na jahtii imoti na bogati gr~ki biznismeninameneti za makedonskite poli-ti~ari za da gi omeknat svoitestavovi za imeto Makedonija; raznirazuznava~ki, bezbednosni, psiho-lo{ki scenarija i pritisoci. Koj-znae u{te {to nema da izmislat zada ni go onevozmo‘at koristeweto,od na{a strana, na imeto Make-donija. Do kakva perfidnost mo‘atda odat, mo‘evme da se uverime ipreku izve{tajot na Me|unarodnatakrizna grupa, posveten tokmu na ovapra{awe.

Pokraj s¢ Republika Makedonijae priznaena od stotina zemji, me|ukoi sekako se izdvojuvaat SAD,Rusija i Kina, kako postojani ~lenkina Sovetot za bezbednost na ON.Drugite zemji pod pritisok i ucenana Grcija n¢ priznaa pod onaasme{na referenca FYROM, {topretstavuva presedan vo svetskataistorija.

Sepak, imeto na eden narod, naedna dr‘ava nikoga{ i nikade nebilo ne{to {to mo‘e da bideizbrano ili usvoeno preku no} (ilipak nametnato so sila preku edno-kraten akt od Tito, kako {to tvrdatGrcite). Izborot i usvojuvaweto naimeto na eden narod i dr‘ava edolg, slo‘en, a nekoga{ i drama-ti~en proces koj trae so vekovi, pai mileniumi. Od koga edna{ eprifateno edno ime kako svoe, toaostanuva nasledstvo za site idnigeneracii, kako del od nivnotobitie i nivniot identitet. Nitusila, nitu zakani, nitu pak dekretimo‘at da go promenat toa ~uvstvo.Najdobar primer se narodite koi sovekovi bile pod kolonijalno rop-stvo i bile tretirani za zabora-veni narodi. Etni~kata prerodba ipotragata po korenite povtorno ipovtorno gi vra}a zaboravenite,asimiliranite ili so sila pro-menetite identiteti. Vo erata naglobalizacijata, koga dr‘aviteve}e ja gubat mo}ta so sila da giodr‘uvaat "zamislenite zaednici#,svetot s¢ po~esto }e se sre}ava soprimeri sli~ni na "slu~ajot Make-donija#. Tuka mo‘ebi e i odgovorotza dosega{nata solidarnost nanekoi evropski dr‘avi so barawatana Grcija. Sekoja od niv sli~no naGrcija vo svoite granici ima svoja"Makedonija#, bez razlika {to sevika Severna Irska, Baskija, Kata-lonija, Korzika, Bretawa, Ju‘enTirol, Aland, Severen Kipar...


\orge Ivanov

Since the fall of Yugoslavian Federation and the efforts of Macedonianpeople to create its own independent state, they are facing a severepropaganda and pressure by its southern neighbor, Greece concerning theuse of the name. As there is now international regulation for using a name bywhich one community identifies itself, Greece with various forms of pressureand threats succeeded in Macedonia to be recognized under the reference:formal Yugoslav Republic of Macedonia. Yet, Republic Macedonia is recognizedby hundreds of countries among which are USA, Russia and China. In the eraof globalization, the states are loosing the battles to maintain by force the"imaginary communities# and there will be more examples similar to "caseMacedonia#. Here can be recognized the solidarity of the European countriesto Greece requests as each of them, inside its borders has "Macedonia#,regardless if it is named Northern Ireland, Basque, Catalonia, Corsica, SouthTyrol, Northern CyprusÖ

Abstract


Xon Majnard Kejns - s¢ u{te ekonomski(r)evolucioner

Ulrih Klepman

Po

rt

re

ti

Xon Majnard Kejns e nesomnenoedna od najzna~ajnite li~nosti voistorijata na ekonomijata. Tojnapravi revolucija vo ekonomijataso svoeto klasi~no delo "Op{tateorija na vrabotuvawe, pari ikamati# (1936 god.). Ovaa kniga enajverojatno edno od najvlijatel-nite dela vrz op{testvenata naukana 20. vek, bidej}i brzo i vo osnovago smeni misleweto na svetot voodnos na ekonomijata i na ulogatana dràvata vo op{testvoto.

Nitu edna kniga pred nea ili ponea nema{e takvo vlijanie. XonMajnard Kejns, ~ij{to tatko preda-va{e ekonomija na Kembrix, seobrazuva{e vo visoko elitni u~i-li{ta vo Anglija, prvo vo Iton, apotoa vo Kralskiot kolex vo Kem-brix.

Vo 1906 godina toj stapi narabota vo javna slu‘ba, no samo zakratko, za vo 1909 godina povtornoda se vrati vo Kembrix. Vo tekot naovoj period sozdadeni se tri vrski,{to traat do‘ivotno. Kejns prvobe{e apsolvent na Kralskiot kolexvo Kembrix i be{e zadol‘en zaOrganizacijata na porane{nitestudenti na ovoj kolex. Potoa, vo1911 godina stana urednik na Econo-mic Journal, pozicija {to ja ima{ere~isi do krajot na svojot ‘ivot.Isto taka, toga{ stapi vo kontaktso takanare~enata grupa "Bloom-sbury#, veselo povrzuvawe na "upper

class# na apsolventite na Edvard,me|u koi se nao|a{e i VirxinijaVulf. Tie mu slu‘ea kako vrska so‘ivotot nadvor od ekonomijata.

Negovata prva kniga za indis-kiot valuten sistem vo 1913 godinabe{e rezultat na negovite iskustvaso Kancelarijata za Indija privladata vo London. Od 1914 do 1918godina be{e povikan vo Finansis-kiot oddel na porane{noto britan-sko carstvo, za da go poddr‘ifinansiraweto na britanskata vo-ena ekonomija.

Bidej}i poka‘a odli~na rabotabe{e zamolen da otpatuva vo Versajso britanskata delegacija, kade{to vo 1918 godina zapo~naa prego-vori za miroven dogovor so Germa-nija. Toj be{e u‘asnat od prirodatana dogovorot, poln so ‘elba zaodmazda, i delumno protiv uni{tu-va~kite posledici od te{kite

John Maynard Keynes (1883-1946)


Ulrih Klepman

reparacii na Germanija. Prvotobarawe be{e isplata na suma od 359milijardi germanski marki do 1980godina. Sevkupniot iznos na pari voobrt vo Evropa ne }e be{e dovolnaza da se isplati ovaa suma.

Ottuka toj odbi ponatamo{nasorabotka na konferencijata i goobjavi svojot esej "Ekonomskiteposledici na mirot# (1919), vo koj{to go napadna Versajskiot dogovorso {to stana poznat vo javnosta.Otkako se vrati vo Kembrix, go obja-vo deloto "Rasprava za verojat-nosta# (1921) i "Nabquduvawe navalutnata reforma# (1923), kade{to zaedno so Alfred Mar{al iArtur Pigo ja razvi Cambridge cashbalance theory.

Vo dvaesettite godini Kejnsbe{e aktiven vo javnite politi~kidebati, {to glavno mo‘ea da sepro~itaat vo mnogubrojnite napisina Nation and Atheneum, liberalennedelen magazin. Toj be{e re{i-telen protivnik na vra}aweto naVelika Britanija kon zlatniotre‘im od predvoenata valuta. Toatreba{e da zna~i deka vrednosta nabritanskite funti bi trebaloistovremeno da se vrze za zlato. Vo1925 godina se o‘eni so ruskatabalerina Lidija Lopokova.

Vo 1929 godina toj u~estvuva{ena debatata za germanskite proble-mi za ispla}awe na reparacii,bidej}i Germanija ednostavno nebe{e vo mo‘nost da gi isplati vome|uvreme namalenite dava~ki.Hiperinflacijata od 1929 godinavo Germanija silno se odrazi vosite ostanati evropski zemji.

Vo 1930 godina Xon MajnardKejns ja objavi svojata kniga vo dvadela "Treatise on Money#. Vo nea ja

objasni osnovnata teorija na lik-vidnost vo odnos na kamatite imisle{e deka so toa napravilgolem poteg, no toa trae{e kratko.Dojde do vistinska vojna so Fridrikfon Hajek, koj formalno go pobinegovoto delo. Duri i nekoi prija-teli na Kejns ja kritikuvaa teori-jata.

Tokmu vo 1933 godina toj po~nada {iri nekoi idei i kusi napisiza negovoto najgolemo delo, za daprivle~e vnimanie kon sebe i konsvoite novi idei. Mu trebaa trigodini dodeka ne go objavi svoetostandardno delo The General Theoryof Employment, Interest and Money vo1936 godina. Pred svoeto vreme ipionerski, knigata se probi vovreme koga svetot se nao|a{e vogolema depresija. Generalnatateorija stana predmet na razgovorkaj politi~arite i akademcite. Tojso nea se obide da objasni kako sepovrzani finansiite so vrabotu-vaweto. Vo nea objasni deka odlu-~uva~ki faktor e pobaruva~kata.Me|u revolucionernite koncepti{to Kejns gi razvi be{e ramno-te‘ata {to ja odreduva pobaru-va~kata, so koja e mo‘na nevrabo-tenost i deka nevrabotenosta ne bimo‘ela da se pobedi so fleksi-bilni ceni, edna edinstvena mone-tarna teorija, bazirana na pred-nosta na likvidnosta. Iako oviezborovi se te{ko razbirlivi, Kejnssaka{e na svoite sovremenici daim dade do znaewe deka voobi~a-enite metodi za suzbivawe na ne-vrabotenosta i na depresijata sebez vlijanie.

Kejns gi prevrte ekonomskiteteorii {to dotoga{ va‘ea. Nego-vata pretstava za t.n. anticikli~no


Xon Majnard Kejns - s¢ u{te ekonomski (r)evolucioner

odnesuvawe na dr‘avata, {to zna-~e{e tro{ewe na parite vo lo{itevremiwa, za{tedeni vo dobritevremiwa, be{e novina za ekonom-skite politi~ari. Dotoga{ va‘e{ekako normalno da se {tedi i volo{ite vremiwa, za da ne se pravatdolgovi i odedna{ Kejns bara{ene{to novo. Dr‘avata, spored nego,vo periodot na recesija bi moralada nastapi kako pobaruva~ i kakorabotodavec. Makroekonomijata be-{e sozdadena!

Revolucijata na Kejns gi podeliekonomistite na dva tabora. Mla-dite zastanaa na negova strana, pos-tarite protiv nego. Do denes t.n.neoklasi~nite privrzanici naKejns se izlo‘eni na silna kritikakoga baraat sproveduvawe na teori-jata za nadminuvawe na sega{nataekonomska kriza vo Evropa. Toa, za‘al, ne e mo‘no zatoa {to dr‘a-vite nemaat za{tedeno nikakvirezervi. Nepostignuvaweto na kri-teriumite od Mastriht vo Italija,Grcija, Germanija i Portugalijajasno go poka‘uvaat toa.

Od 1938 godina mu se naru{uvazdravstvenata sostojba i toj sepovlekuva od ‘estokite debati.Koga izbi Vtorata svetska vojnaodnovo go objavi svoeto spisanieHow to pay for the War vo 1940 godina.Vo kusiot esej toj ja opi{a infla-cionata stapica, koja bi nastanalaso vojnata i go pretstavi poimot"prinudno {tedewe#, za spre~uvawena inflacijata na cenite. Ovaapostapka se vovede vo 1941 godinavo Velika Britanija. Za vreme navojnata toj razmisluva{e i za

ekonomski povoen poredok. Vo 1943godina Kejns makotrpno se bore{eza svoite idei za InternationalenClearing Union, koja{to ja nare~eBancor. Vo pregovori so Ameri-kancite gi relativizira{e svoiteidei i go prifati takanare~eniot"White Plan# za Me|unaroden fond naizramnuvawe, vo koj se sodr‘anisite valuti na zemjite-u~esni~ki.Vo sekoj slu~aj prezemeni se su{-tinski delovi od negovata ClearingUnion.

Vo 1944 godina Kejns ja pred-vode{e britanskata delegacija naMe|unarodnata konferencija voBreton Vuds, kade se izrabotijadetalite na ovoj sistem.

Amerikanskiot "bel plan# be{eprifaten i zemjite dobija stabilenkurs za menuvawe na amerikanskiotdolar, dodeka pak vrednosta nadolarot be{e vrzan za zlato. Ovojsistem se odrà do 1972 godina, aottoga{ vrednosta na dolarot sebazira samo na ekonomskata sila naSAD. Poradi delumnoto deponira-we na zlato vo Fort Knox dolarotse narekuva i zlatna valuta.

Vo toa vreme se osnovaa dveinstitucii vo sorabotka so nego, zaza~uvuvawe na ovoj sistem na novme|unaroden valuten mehanizam,Me|unarodniot monetaren fond iSvetskata banka.

Site ovie napori zna~itelno janaru{uvaat zdravstvenata sostojbana Xon Majnard Kejns. Toj umira vo1946 godina, vedna{ otkako izra-boti garancija za amerikanskitezaemi vo Velika Britanija.


Ulrih Klepman

John Maynard Keynesí classic "The General Theory of Employment, Interestand Money# changed the worldís view of economy and the role of the statefast and fundamentally. Keynes studied in Eton and at Kingís College inCambridge. In 1911 he became editor of the "Economic Journal#. His criticismof the Versailles Treaty, made him known to a broad audience. In the 1920ies,Keynes actively participated in public debates on politics and published severalarticles. His "Treatise on Money# (1930) explains the fundamental theory ofliquidity in relation to interest. The objective of his "General Theory# (1936)was to explain how the finances are connected to employment, with requestbeing the determinant. Keynes wanted to make clear that the conventionalmethods of fighting unemployment and depression had become ineffective.His "General Theory# turned upside down all current economic theories. Thestate was supposed to provide request and employment during recession. Atthe beginning of World War II, Keynes introduced the device of "forced saving#,which was adopted in Britain in 1941. In 1944, Keynes headed the Britishdelegation at the international conference in Bretton Woods, where theAmerican "White Plan# was accepted. This system was itself influenced by hisidea of an International Clearing Union and provided all countries with a firmexchange rate for the US Dollar. Keynes also contributed to the foundation ofthe International Monetary Fund and the World Bank. He died in 1946.

Abstract


Na {to mislime nie, koga velime"nie#?

Leona Straha

Vo svojata najnova kniga Timo-ti Gerton E{ trgnuva na patokolu svetot i gi bara {an-site za sega{nata kriza naZapadot

Zapadot odnovo se menuva. Ev-ropa i SAD se nabquduvaat sonedoverba, Velika Britanija e vopotraga po posebna uloga i s¢ u{tevoop{to ne mo‘e da se predvidikako }e funkcionira Evropskataunija po pro{iruvaweto kon Istok.No, i pokraj toa, vakviot Zapad barada u~estvuva vo re{avaweto napoliti~kite konflikti {irumsvetot. So pravo - smeta TimotiGerton E{. Toj, kako nikoj drug, ezapoznat so politi~kata situacijavo cela Evropa i vo SAD. Toj imadiskutirano so Bu{, Bler i [reder,no i so gra|ani od razli~ni zapadnidr‘avi, koi kako glasa~i }e goodreduvaat ponatamo{niot tek narazvojot.

Vo potragata po zagubenoto "nie#na Timoti Gerton E{ mu se potrebnipreku 300 stranici. Pra{aweto, vonegovata precizirana forma, glasi:"Koja e taa seopfatna politi~kazaednica, za koja{to spontano bizboruvale kako za "nie# ili za"nas#? Avtorot odgovorot go dava

duri na krajot na knigata, no u{tena po~etokot mu dava na ~itatelotna znaewe deka odgovorot e klu~otna na{ata idnina. I bidej}i E{pi{uva tolku izvonredno, zaga-rantirano mu e seto vnimanie na~itatelot - pretstavuva zadovol-stvo da se trgne so nego vo potragapo re{enieto na problemot.

Od krajot na Vtorata svetskavojna pa navamu, pokraj nacio-nalnoto ~uvstvo, se razvi i edno

Re

ce

nz

ii

GERTON E[, Timoti "Sloboden svet, Evropa,Amerika i {ansite na krizata#, Minhen 2004godina


Leona Straha

zapadnoevropsko i transatlantsko~uvstvo za "nie#. Vo vremeto na stu-denata vojna ima{e i edno "slo-bodno# ~uvstvo "nie#, kon koe{to sestremea lu|eto od zad èleznatazavesa i koe{to go povrzuvaa soslobodata, ~ovekovite prava, demo-kratijata i pravnata dràvnost. Na9 noemvri 1989 godina gra|anite naGDR po~naa da udiraat so siteraspolo`livi alatki po betonot naBerlinskiot yid, i toj padna. Padotgo ozna~i fakti~kiot kraj na vekoti nade`ta za "pro{iruvawe# naslobodata. So raspa|aweto naSovetskata unija poimite "Zapad# i"Istok# go izgubija zna~eweto {toso decenii go imaa.

Komunisti~kiot Istok is~ezna iso toa Zapadot poleka zapadna voedna kriza, nesoglasuvawata setrupaa kako oblaci {to nosatnevreme i beskone~no se diskuti-ra{e kako bi trebalo da izgleda"noviot svetski poredok ili svet-ski nered#. Teroristi~kite napadiod 11 septemvri predizvikaa prvoizrazi na solidarnost vo Evropa ina drugite kontinenti, no vo tek naedna godina "krizata za Zapadot#premina vo "kriza na samiot Zapad#.Vladata na pretsedatelot Bu{ za-klu~i deka "vojnata protiv terorot#neophodno zna~i vojna protiv Irak.Mnozinstvoto Evropejci ne beazadovolni so ovaa odluka. Vojnatavo Irak dlaboko gi podeli Evropai Zapadot.

Krizata..

Prviot del od knigata go nosinaslovot "Kriza na Zapadot#. Vo ovojdel avtorot se zanimava so krizata,

koja vo po~etokot na ovoj vek gipodeli Evropejcite i Amerikan-cite. Patuvaweto avtorot go zapo~-nuva doma vo Velika Britanija, kojaod site zemji-stolbovi na Zapadot"najbolno e rastrgnata me|u Evropai Amerika#. Od ovaa "podelenazemja# prodolùva patuvawetoponatamu kon kontinentalna Ev-ropa, potoa kon Amerika i kone~novo svetot od drugata strana naZapadot.

Velika Britanija nosi glava sodve lica. Iako kontrastot me|ulevoto i desnoto lice - "Evropa# i"Amerika# e pomalku ekstremno,sepak politi~ki gledano, napna-tosta me|u ovie dve mnogu sli~nilica e taa {to ja stava na proba narastrgnuvawe glavata so dve licana Velika Britanija. Od edna stra-na, u{te od vremeto na denovite naêr~il, V. Britanija se obiduva{epreku "special relationship# so Soedi-netite Amerikanski Dràvi kolku{to e mo`no pove}e da ja so~uvasvojata polo`ba na svetska sila, aod druga strana, ̂ er~il, po Vtoratasvetska vojna, se bore{e za pov-torno zasiluvawe na Francija kakogolema sila. Negovata zemja, oce-nuva Gerton E{, izgubi edno svetskocarstvo i dosega ne najde novauloga. Denes Britancite se nede-livo povrzani i so Evropa, i soAmerika: kulturno, politi~ki,ekonomski, intelektualno, soci-jalno, voeno i gastronomski.

Toni Bler bi sakal da bidedobar Evropeec i ja otelotvoruvadilemata na London: "od levo odek-nuva ëBiraj ja Evropaí, od desnoëBiraj ja Amerikaí, odzadi ëOstanidesni~arska mala Anglijaí, a tie od


Na {to mislime nie, koga velime "nie#?

prvite redovi ne dobivaat nikakvapoddr{ka#. Da se odlu~i{ za ovaaili za onaa strana bi bilo ednakvona "vistinska amputacija#.

Evropskiot politi~ar so kojnajsilno se soo~i Bler be{e fran-cuskiot pretsedatel @ak [irak.Diplomatijata okolu vojnata voIrak dovede do konfrontacija nadvete stari evropski strategii, taana De Gol i taa na êr~il. Vo slu-~ajot so Francija, kako i so VelikaBritanija, nadvore{nata politikae sekoga{ nedelivo povrzana sonacionalnata strategija, kolku {toe mo‘no pove}e da se za~uva odizgubenoto vlijanie kako pora-ne{na voena sila.

Po Sueckata kriza Angli~anitese priklonija pove}e od koga i da ekon Va{ington, dodeka De Gol seobiduva{e da ja zasili goleminatana Francija so toa {to propagira{e"evropska Evropa#. Toa zna~e{e"topla, bliska pregratka# so Sojuz-nata Republika Germanija, inten-zivno neguvawe na vrskite so Rusijai so Kina, demonstracija na neza-visnost nasproti SoedinetiteAmerikanski Dràvi so povle-kuvawe od voenite strukturi naNATO i negovoto poznato "non# zabritanskoto ~lenstvo vo Evrop-skata zaednica. Staroto rivalstvoso Anglija be{e del od strategijatana De Gol isto kako i aktuelniotkonflikt so Soedinetite Ameri-kanski Dràvi.

Za razlika od Britancite, Fran-cuzite so zadovolstvo zboruvaat voimeto na Evropa i "javno kaùvaatkoja ëEvropaí navistina e ëevrop-skaí#. Malku ponaglaseno od avtorotse veli: "Britancite se nesposobnida se identifikuvaat so Evropa,

dodeka pak Francuzite ne se vosostojba da se razgrani~at od nea#.ûvstvata, {to se skrivaat zadfrancuskata pozicija za vreme nakrizata na Zapadot, na po~etokot na21. vek, moè da se razberat samodokolku se ima predvid srazmerotna traumati~nata zaguba na poli-ti~kiot i kulturen centar, vo sve-tot, vo Evropa pa duri i vo Evrop-skata unija. Po padot na Berlin-skiot yid i po sozdavaweto na novi-te demokratii vo porane{niot"Istok#, Germanija go pretstavuva{ecentarot na Evropa, a ne Francija.

Francija be{e liderot, no Ger-manija be{e taa {to go dade odlu-~uva~kiot zbor vo ira~kata kriza.Bez Germanija nema{e da se sozdadeoskata Berlin-Pariz-Moskva vo2003 godina. Germanskata pozicijabe{e nekade me|u Francuzite iBritancite, dobro znaej}i dekaamerikanskata poddr{ka be{eva‘na za pre‘ivuvaweto za Sojuz-nata Republika Germanija i zaZapaden Berlin vo studenata vojna.So otporot kon Amerika, Germanijaskr{na od nadvore{no-politi~katatradicija na SR Germanija. Od 60.godini na 20. vek sekoga{ ima{eprivrzanici na De Gol vo SR Germa-nija, no nitu Adenauer, nitu nekojdrug politi~ar po nego ne bi sepostavil protiv SAD zaedno so DeGol. Blagodaren za bezuslovnatapoddr{ka za germanskoto obedinu-vawe, Helmut Kol, a vo svoite ranigodini na izvr{uvawe na dol‘nosti Gerhard [reder ja prodol‘ijaovaa politika, sosema sprotivno oddvoumeweto na britanskata i nafrancuskata strana.

"Ne#-to na [reder vo odnos navojnata vo Irak be{e s¢, samo ne


Leona Straha

jasen odgovor. Za toa ima{e ne samovnatre{no-politi~ki pri~ini,ozna~eni kako oportunisti~ki odstrana na Gerton E{, imeno, èl-bite na crveno-zelenata koalicijada ostane na vlast i po izborite vo2002 godina, tuku i stavot na Ger-mancite vo odnos na vojnata. "Kajfrancuskiot otpor nasproti ëameri-kanskata vojnaí stanuva{e zbor,pred s¢, za Amerika, kaj germanskiototpor stanuva{e zbor podednakvo iza vojnata i za Amerika#.

Spored misleweto na avtorot,dvata tabora, i "Evro-golistite# so@ak [irak na ~elo i "Evro-atlan-tistite# so Toni Bler kako lider,ne bea uspe{ni vo svojot stav voodnos na vojnata vo Irak. "Neo-golisti~koto viduvawe na ednaunipolarna Evropa vo eden multi-polaren svet zavr{i so multi-polarna Evropa vo eden, kako iprethodno, unipolaren svet. Evro-pa, poto~no delot od Evropa, okolukoj se sobraa Francija i Germanijane be{e dovolno mo}en za da gispre~i SAD vo nivnata namera. ToniBler na vrvot na neo-~er~ilcite neuspea isto kako i [irak pri obidotda ja dovede Evropa na negovalinija#.

Nitu SAD na Xorx Bu{ ne osta-nuvaat po{tedeni vo knigata na E{.Avtorot ostro gi kritikuva poli-tikata za ‘ivotna sredina naSoedinetite Dr‘avi i nivnatarazvojna politika. Va{ingtonskiot"Center for global Development# imagazinot "Foreign Policy# gi stavaatSAD na posledno mesto na bogatitezemji so "anga‘man za razvoj#. Zaopisot na odnesuvaweto na 43.pretsedatel na SAD, Gerton E{ se

povikuva na antikata. "Mo}ta vonegovata glava pretstavuva samovoena mo}... Starite Grci imalepoim za vakvoto odnesuvawe. Tie gonarekuvale nadmenost#.

Na krajot na prviot del od nego-vata kniga, avtorot konstatira dekame|u "Evropa i Amerika nema pode-leni sistemi na vrednosti, íevrop-skií i ëamerikanskií, tuku razli~nisistemi {to vleguvaat eden vo drugso mnogu golem centralen presek.Iako nao|ame nekolku navistinakruti politi~ki i ekonomski kon-flikti na interes, sepak tie seodvivaat nadolgo i popreku vo sitepravci i sozdavaat kavgi ne samopome|u, tuku i vnatre vo blokovitei vo zemjite#.

Vo pogled na globalnite pro-blemi {to avtorot figurativno giozna~uva kako "novite crveni ar-mii# i pri toa misli na konfliktotna Bliskiot Istok, na razvojot voDale~niot Istok i vo Afrika,Evropejcite, Amerikancite i slo-bodnite narodi na site mesta ima-at, vo prv plan, eden golem zaed-ni~ki interes. "No, }e ja iskoristatli svojata {ansa?#.

... i {ansata

Vtoriot del od knigata e zna-~itelno pokratok i ne tolku dobarkako prviot. Timoti Gerton E{vsu{nost odgovara na svoeto su{-tinsko pra{awe, no va‘nite pra-{awa kako, na primer, problemot naprodlabo~uvawe na evropskiotproces na obedinuvawe, ustavot i{ansite za negovo ratifikuvaweili odvaj se zastapeni, ili voop{tone se pojavuvaat vo tekstot. Pona-


Na {to mislime nie, koga velime "nie#?

tamo{noto pro{iruvawe na Evrop-skata unija na Istok i na Jugoistokse podrazbira za E{. Toj go koristipoimot "noviot Zapad# i so negomisli na sevkupnosta na demo-kratski upravuvanite dr‘avi voovoj svet. ôve{tvoto, slobodnitegra|ani na "noviot Zapad# se mo-ralno obvrzani da gi zastapuvaatinteresite na lu|eto {to ne ‘iveatvo sloboda.

Iako se ~ini deka odgovorot nasu{tinskoto pra{awe e prekratok,vo knigata se nao|a edna od najdob-rite analizi na vremeto i na odno-

site vo svetot po 11 septemvri, kakoi najuverlivite argumenti protivevropskiot identitet, namalen odAmerika, no i argumenti protivna~inot na koj Soedinetite Ameri-kanski Dr‘avi gi sledat svoiteinteresi vo svetot, koi vo ostana-tiot svet budat protivni~ki ras-polo‘enija protiv "America-the-Powerful#. Novata kniga na TimotiGerton E{ e mnogu pove}e od poli-ti~ki popis na inventarot, taa estrasen zavr{en zbor krizata da seiskoristi kako {ansa, za edennavistina sloboden svet.

Timothy Garton Ash spends over 300 pages in search of the lost "we#. Inthe first part of his book, entitled "A crisis of the West#, he deals with thecrisis caused by the war in Iraq that disunited Europeans and Americans inthe beginning of the 21st century. The diplomacy around the war in Iraq waseventually dominated by the conflict between two old European strategies:Gaullism and churchillism. After the development of new democracies in theformer East, not France but Germany became the centre of Europe. AlthoughFrance led the opposition against the American Iraq policy, it was Germanythat launched the axis Berlin-Paris-Moscow. By its disagreement with theUS, Germany abandoned its traditional foreign policy. According to GartonAsh, both the "Euro-gaullists# led by Jacques Chirac and the "Euro-atlantists#with Tony Blair at their head have failed in their attitude towards the war inIraq. Neither France and Germany nor Great Britain were able to apply theirposition to Europe. The author also severely criticizes the US` environmentaland development policy. He concludes that Europe and America do not havetwo separate value systems, but several fused ones that have much incommon.

In the second part of "Free World#, Garton Ash introduces the notion ofthe "New West#, which comprises all the democratically ruled states of theworld. It is the moral responsibility of all free citizens of the "New West# tostand in for the interests of those people who do not live in freedom.

Garton Ash gives one of the best analyses of the time and circumstancesin the post-9/11 world along with some convincing arguments against both aEuropean identity characterized as anti-American and the USë way ofpromoting their interests. His new book is not only a political survey, but alsoa passionate pleading for the crisis as a chance: for a truly free world.

Abstract


167. Povikuvaj}i se na Povelbata na Obedinetite nacii, site dr‘avi- ~lenkipriznavaat deka Sovetot za bezbednost ja ima primarnata odgovornost zaodr‘uvawe na me|unarodniot mir i bezbednosta i se soglasuvaat da bidat obvrzaniod negovite odluki. Zatoa, od ogromna va‘nost e, ne samo za Organizacijata tuku iza svetot, Sovetot da bide spremen da gi ponese svoite odgovornosti, a negoviteodluki treba da bidat prifateni so respekt vo celiot svet.

168. Vo Mileniumskata deklaracija, site dr‘avi se zalo‘ija da gi intenziviraatsvoite napori za "da postignat razumna reforma na Sovetot za bezbednost# vosite negovi aspekti (vidi rezolucija na Generalnoto sobranie 55/2, paragraf 30).Ova gi odrazuva{e gledi{tata, zastapuvani podolgo vreme od mnozinstvoto, dekapromena vo strukturata na Sovetot za bezbednost e potrebna so cel toj da stanepo{iroko reprezentativen vo ramkite na me|unarodnata zaednica kako celina,kako i vo odnos na geopoliti~kata realnost vo svetot denes, i so toa polegitimenvo o~ite na svetot. Negovite metodi na rabota treba da stanat poefikasni itransparentni. Sovetot mora da bide ne samo poreprezentativen, tuku, isto taka,i pomotiviran da prezema akcija koga taa e potrebna. Pomiruvaweto na ovie dvaimperativi e te‘ok test koj sekoj predlog za reforma mora da go pomine.

169. Pred dve godini, javno rekov deka, spored mene, niedna reforma naObedintetite nacii nema da bide kompletna bez reformata na Sovetot zabezbednost. Toa e s¢ u{te moe uveruvawe. Sovetot za bezbednost mora da bide{iroko reprezentativen vo odnos na realnite odnosi na mo} vo dene{niot svet.Zatoa ja poddr‘uvam pozicijata iska‘ana vo izve{tajot na Visokiot panel zazakani, predizvici i promeni (A/59/565) vo vrska so reformata na Sovetot zabezbednost. Imeno:

a) Tie bi trebalo, vo duhot na ~lenot 23 na Povelbata, da go zgolematinvolviraweto vo procesot na donesuvawe na odluki na onie koipridonesuvaat najmnogu za Obedinetite nacii finansiski, voeno idiplomatski, pospecifi~no pridonesuvaat vo Obedinetite nacii vo vrskaso procenetite buxeti, participacijata vo odobrenite mirovni operacii,pridonesuvaat kon volonterskite aktivnosti na Obedinetite nacii vosferite na sigurnosta i bezbednosta, i diplomatksite aktivnosti, konpoddr{ka na celite i misiite na Obedinetite nacii. Vo ramkite narazvienite zemji, postignuvaweto na zna~aen progres kon me|unarodnodogovorenoto nivo od 0,7% na GNP za ODA, treba da se smeta za va‘enkriterium na pridones;

b) Treba da gi vovedat vo procesot na odlu~uvawe zemjite koi se poreprezen-tativni za {irokoto ~lenstvo, posebno zemjite vo razvoj;

v) Ne treba da ja oslabuvaat efektivnosta na Sovetot za bezbednost;g) Treba da ja zgolemat demokratskata i odgovornata priroda na teloto (Sovetot

m.z.).

170. Gi povikuvam zemjite-~lenki da razgledaat dve opcii, A i B, predlo‘eni voovoj izve{taj (vidi tabela 5), ili koj bilo drug izvodliv predlog vo smisla nagolemina i balans {to mo‘e da se izvede vrz baza na koj bilo od ovie dva modela.Dr‘avite-~lenki treba da se soglasat da odlu~at za ova va‘no pra{awe pred

Do

kum

en

ti

Izvadok od izve{tajot na Kofi Anan zareformi vo OON: Pogolema sloboda(21 mart 2005)


samitot vo septemvri 2005. Bi bilo dobro dr‘avite-~lenki da odlu~at po ovavitalno pra{awe so konsenzus, no ako ne mo‘at da postignat konsenzus, toa ne trebada bide izgovor za odlo‘uvawe na pra{aweto.

Tabela 5: Reforma na Sovetot za bezbednost; modeli A i B

Modelot A obezbeduva {est novi postojani mesta, bez pravo na veto, i tri novidvegodi{ni povremeni mesta, podeleni pome|u pogolemite geografski oblasti naovoj na~in:

Regionalna

oblast

Broj na dràvi

Postojani

mesta (kontinuirano)

Predloèni

novi postojani mesta

Predloèni dvegodi{ni mesta (bez

mo`nost za obnovuvawe)

Vkupno

Afrika 53 0 2 4 6

Azija i Pacifik

56 1 2 3 6

Evropa 47 3 1 2 6

Amerika 35 1 1 4 6

Vkupno model A

191 5 6 13 24

Modelot B ne obezbeduva novi postojani mesta no kreira nova kategorija naosumdeset i ~etiri mesta koi mo‘e da se obnovat i edno novo dvegodi{nonepostojano mesto (bez mo‘nost da se obnovi), podeleni pome|u pogolemitegeografski oblasti na ovoj na~in:

Regionalna

oblast

Broj na dràvi

Postojani

mesta (kontinuirano)

Predloèni

~etirgodi{ni mestaso

mo`nost za obnovuvawe

Predloèni dvegodi{ni mesta (bez

mo`nost za obnovuvawe)

Vkupno

Afrika 53 0 2 4 6

Azija i Pacifik

56 1 2 3 6

Evropa 47 3 2 1 6

Amerika 35 1 2 3 6

Vkupno model B

191 5 8 11 24

Abstract

In his report on UN reform, UN Secretary General Kofi Annan only touchesvery briefly upon Security Council reform, and does not recommend specificaction on this vital aspect of UN reform. Annan urges member states to considerboth models A and B, as outlined by the High Level Panel on Threats, Challengesand Change, and calls on states to reach a decision on Security Councilenlargement before the summit in September 2005.


Za avtorite

Za

av

to

ri

te

Hans Peter Buh, poru~nik potpol-kovnik Hans Peter Buh momentalnoraboti kako sovetnik za infor-mirawe na javnosta vo Me|una-rodniot voen oddel pri [tabot naNATO. Toj e portparol na generalotHarald Kujat, pretsedava~ na voe-niot komitet na NATO.

Sa{o Dodevski, roden 1973 godina.Magister po me|unarodna politika.Magistriral na Pravniot fakultet"Justinijan Prvi# vo Skopje, kaderaboti kako demonstrator po pred-metot Me|unarodni organizacii iMe|unarodno pravo i me|unarodnipoliti~ki odnosi-Primeneta pro-grama.

\orge Ivanov, roden 1960, vonre-den profesor i prodekan na Prav-niot fakultet "Justinijan Prvi# voSkopje. Predava Politi~ki teoriii Politi~ka filozofija na politi-~kite studii na Pravniot fakultet.

\uner Ismail, roden 1951(Bitola),profesor po filosofija, publicistOd 1997 god. osnova~ i pretsedatelna UO na FORUM Centarot za stra-tegiski istra‘uvawa, porane{enminister vo dve Vladi na RM.

Ulrih Klepman, roden 1968, diplo-miran ekonomist, oficijalen pret-stavnik na Fondacijata "KonradAdenauer# vo Republika Makedonija

Kiril Nejkov, roden 1977 Skopje.Toj e magister po me|unarodno pravona Univerzitetot vo Kembrix.

Aleksandar Spasenovski, roden1980 godina, postdiplomec po me|u-narodno pravo i me|unarodna poli-tika na Pravniot fakultet "Justi-nijan Prvi# - Skopje, demonstratorpo Politi~ki sistem i po Sovre-meni politi~ki sistemi na istiotfakultet.

Aneta Stojanovska, rodena 1982godina, diplomirala Politi~kinauki na Pravniot fakultet "Justi-nijan Prvi# vo Skopje.

Leona Straha, rodena 1981, studi-ra na Humbolt Univerzitetot voBerlin nova istorija, jugoisto~no-evropska istorija i italijanski.

Dane Taleski, roden 1979, ~len naIDSCO i magistrant po Evropskistudii na Centarot za evropskiintegracii, Friedrich Wilhelms Uni-verzitet, Bon.


Za avtorite

Erman Top~u, postdiplomec poevropski studii pri Centarot zaStudii na evropski integracii(ZEI), Rheinische-Friedreich-Wil-helms-Universit‰t [email protected]

[tefan Fridrih, roden 1965, fi-lolog po kineski jazik i literaturai politi~ki nau~nik, od 2001 e ra-kovoditel na pretstavni{tvoto naFondacijata "Konrad Adenauer# vo[angaj i koizdava~ na "Golemiotkineski leksikon#.

Andreas [vab, roden 1973, prate-nik e vo Evropskiot parlamet voprateni~kata grupa na Evropskatanarodna partija (demohristijani) ina evropskite demokrati.