37
Pravo Evropske Unije V okviru EU delujejo 3 sodišča 1 : - European court of justice (ECJ) – Sodišče Evropskih skupnosti je najpomembnejše sodišče, ki deluje v okviru EU - Court of first instance (CFI) – Sodišče prve stopnje prav tako deluje v okviru EU - Sodišče za uslužbence, ki rešuje spore med uslužbenci v evropskih institucijah in konkretnimi institiucijami (Potočnik je komisar v evropski komisiji) V okviru EU delujeta dve instituciji: - EVROPSKI SVET in - SVET EU. Evropska Unija proti Evropska Skupnost? To ni isto! Evropska Unija je več kot Evropska Skupnost. Evropska skupnost, ki se ji je na začetku reklo EGS, in obstaja od 1957 (prva je bila ESPJ, ki je nastala 1951, ko je bila podpisana Pariška pogodba, delovati pa je začela 1952 ta skupnost ne obstaja več, saj je pogodba prenehala veljati, ker je bila sklenjena za določen čas, do leta 2002, torej za 50 let 2 ). Kasneje so države članice (z leti jih je bilo vse beč, danes jih je 27) ugotovile, da je sodelovanje potrebno tudi na negospodarskih področjih, zato je odpadel pridevnik gospodarska in danes je torej to EVROPSKA SKUPNOST. Od leta 57 imamo torej 3 skupnosti. Do leta 1992, z začetkom veljave 1993 o Evropski Uniji ne govorimo. Šele MASTRIHTSKA POGODBA iz leta 1992 uvede t.i. Evropsko Unijo. Do leta 1992 poznamo 2 skupnosti, temu se reče t.i. skupnostni steber, leta 1992 pa skupnostnemu stebru, 1 Evropsko sodišče za človekove pravice pa načeloma nima nič z EU (v Strassburgu) in deluje v okviru Sveta Evrope, ki ni del EU, ampak samostojna organizacija! Prav tako Svet Evrope nista dve pomembni instituciji, ki delujeta v okviru EU in imata podoben naziv: EVROPSKI SVET in SVET EU. 2 Evropska skupnost za premog in jeklo je imela 6 ustanovnih držav članic. Ker so bili rezultati delovanja te skupnosti pozitivni, so se začele povezovati tudi na drugih področjih in ne le na področju nadzora ogroževanja. Predvsem so si želele sodelovanja na gospodarskem področju. Zato je istih 5 držav članic leta 1957 ustanovilo EGS in EurAtom (evropska skupnost za jedersko energijo), ki sta bili ustanovljeni z drugima dvema pogodbama, in sicer s podpisom dveh RIMSKIH POGODB. In 1958 sta začeli delovati ti dve skupnosti. Daleč najpomembnejša je bila EGS.

Pravo EU najboljša skriptica

Embed Size (px)

DESCRIPTION

pac vse kar je potrebno

Citation preview

Pravo Evropske Unije

V okviru EU delujejo 3 sodia:

European court of justice (ECJ) Sodie Evropskih skupnosti je najpomembneje sodie, ki deluje v okviru EU Court of first instance (CFI) Sodie prve stopnje prav tako deluje v okviru EU Sodie za uslubence, ki reuje spore med uslubenci v evropskih institucijah in konkretnimi institiucijami (Potonik je komisar v evropski komisiji)

V okviru EU delujeta dve instituciji:

EVROPSKI SVET in

SVET EU.

Evropska Unija proti Evropska Skupnost? To ni isto! Evropska Unija je ve kot Evropska Skupnost. Evropska skupnost, ki se ji je na zaetku reklo EGS, in obstaja od 1957 (prva je bila ESPJ, ki je nastala 1951, ko je bila podpisana Parika pogodba, delovati pa je zaela 1952 ( ta skupnost ne obstaja ve, saj je pogodba prenehala veljati, ker je bila sklenjena za doloen as, do leta 2002, torej za 50 let).

Kasneje so drave lanice (z leti jih je bilo vse be, danes jih je 27) ugotovile, da je sodelovanje potrebno tudi na negospodarskih podrojih, zato je odpadel pridevnik gospodarska in danes je torej to EVROPSKA SKUPNOST. Od leta 57 imamo torej 3 skupnosti. Do leta 1992, z zaetkom veljave 1993 o Evropski Uniji ne govorimo. ele MASTRIHTSKA POGODBA iz leta 1992 uvede t.i. Evropsko Unijo. Do leta 1992 poznamo 2 skupnosti, temu se ree t.i. skupnostni steber, leta 1992 pa skupnostnemu stebru, kateremu vsebino predstavlja vsebina vseh obstojeih skupnosti, doda dva nova stebra: 2 steber zadeva SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO prej teh podroij skupnost ni urejala. Mastrihtska pogodba pa v okvir EU doda tudi to vsebino.

3 steber pa zadeva PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

Doloene spremembe v 3steverni strukturi prinese Amsterdamska pogodba leta 1997, ki doloene vsebine iz 3 stebra prenese v 1 steber in tako 3 stebru ostanejo le e zadeve, ki se tiejo policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. In takno je stanje danes. Imamo 3 stebre:

1. STEBER: Skupnostni steber sem sodi vsa vsebina, ki je zajeta v obeh Rimskih pogodbah

2. STEBER: Vsebina skupne zunanje in varnostne politike

3. STEBER: policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

Evropska skupnost je torej le delek 1 stebra in s pravom evropske skupnosti se bomo preteno ukvarjali pri PEU. Vsebine 2 in 3 stzebra se ne bomo dotikali, saj sta preobsena.

Predmet prava EU delimo na sploni (viri, institucije, zgodovina, razmerje med pravom EU in pravom drav lanic, postopki pred skupnostnimi sodii) in posebni del (vpraanja, ki sodijo v Evropsko Skupnost, temeljna vsebina ES je e vedno gospodarski razlog, svoboine (prost pretok dela, kapitala, blaga, storitev, svoboda ustanavljanja sedea v dravah lanicah), konkurenca. Temeljne pogodbe, ki so temeljni pravni viri prava EU:

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske Skupnosti (PES) Rimska pogodba, ki je bila kar nekajkrat novelirana.

2. Pogodba o Evropski Uniji (PEU)To sta dva temeljna akta za pravo EU.

30.10.2008

SIMBOLI EU

Zastava 12 zvezdic pomeni povezanost, tevilo pa nima zveze s tevilom drav lanic. tevilo 12 pomeni popolnost 12 dnevnih ur, nonih ur, mesecevEU naj bi predstavljala popolnost. EU je sprejela zastavo od Sveta Evrope:

Himna Oda radosti

Slogan EU zdruena v raznolikosti poleg enotnosti se poudarja raznolikost v smislu identitede narodov.

Skupna valuta euro pravi simbol bo to, ko bodo vse drave lanice imele : nimajo VB, Danska in vedska (12 starih drav lanic ima ) on novih drav lanic 12 imajo Slovenija (od 1.1.2007), od 1.1.2008 pa imata e Ciper in Malta.

Dan Evrope 9. maj - 1950 so prebrali Schumanovo Deklaracijo (to je prebral Schuman, francoski minister, napisal pa njegov sodelavec). Schuman je predlagal ustanovitev visoke oblasti (high autrority), ki bi delovala v sklepu EGS. Ta naj bi bila roka nad oboroevanjem in proizvodnjo premoga in jekla. Takoj po 2 sv vojni je Nemija, ki je takrat imela pomembne rudnike premoga zaela spret pridobivati jeklo in Francozi so se ustraili, da bi prilo do nove vojne med Francijo in Nemijo, zato so s to Schumanovo deklaracijo eleli zdruiti evropsko skupnost in prepreiti nadaljnje bojevanje. Nekaj podobnega, kot je predlagal Schuman je e 1946 predlagal Churchil na predavanju v Zrihu in rekel, da bi morali tudi v Evropi ustanoviri United States of Europe po vzoru ZDA. Europa dva mita o nastanku:

1. Izvirala naj bi iz semistke besede eret, ki pomeni mraen, azija pa naj bi bila deela vzhoda, sonca.

2. Staro-grki mit o azijski princesi Europi, ki naj bi jo Zeus priakal kot beli bik, in jo odnesel na Kreto. Europa naj bi ponazarjala devico, lepih oiPRAVNI VIRI EVROPSKE SKUPNOSTI

Bistvena je delitev na primarne in sekundarne vire skupnosti. Primarni so temeljni, osnovni, ki so podlaga za sprejem sekundarnih virov. Primarni viri so vse temeljne pogodbe, splona naela prava (ki so skupna vsem evropskim narodom, vsem dravam lanicam). Sekundarni pravni viri pa so uredbe, direktive in odlobe (ki so zavezujoi pravni viri), priporoila, mnenja, bele in zelene knjige(ki pa niso zavezujoi).

Druga pomembna delitev je na pisane in nepisane vire. Pisani so zapisani, nepisani pa so splona naela in obiaji.

Parika pogodba o ustanovitvi ESPJ je sklenjena 1951 in je prenehala veljati 2002. Najpomembneja pogodba je Rimska pogodba o ustanovitvi EGS, sprejeta 1957, ki se je spremenila v Evropsko skupnost, saj so v vsebino pogodbe prihajale tudi negospodarske vsebine. Druga pomembna pogodba je pogodba o ustanovitvi Euratoma. Ti dve pogodbi sta ustanovni pogodbi, prav tako je ustanovitvena pogodba Mastrichstka pogodba, sprejeta 7.2.1992, veljavna od 1.11.1993.

Vse ostale pogodbe so tudi primarni viri, a njihov namen je amandmiranje ustanovitvenih pogodb temeljnim ustanovitvenim pogodbam so nekaj dodale ali kaj spremenile. Spojitvena pogodba je zdruila ve institucij v eno (leta 1965). European single act je spremenil doloene toke Rimske pogodbe ta je naredil nart za ustanovitev in popolno delovanje skupnega trga. Amsterdamska pogodba je predvsem znana po tem, da je pretevilila lene iz PES in PEU. Pogodba iz Nice je v doloenem aspektu spremenila obstojee pogodbe predvsem je spremenila institucionalna vpraanja. Pogodba o ustavi za Evropo ni zaela veljati, ni bila ratificirana, nadomestila pa jo je nadomestila Lizbonska pogodba v enotno besedilo naj bi se zdruilo vse in bi tako postala ustanovitvena listina. Pogodba o ustavi za Evropo je padla na 2 referendumih. Lizbonska pogodba pa ni celoten popoln tekst, kot je bila Pogodba za Evropo, ampak amandmira PES in PEU. Lizbonska pogodba e ne velja. Hkrati z njo je bila sprejeta e listina unije o temeljnih pravicah, ki tudi ne velja, saj je vse drave e niso ratificirale. Lizbonska pogodba je v postopku ratifikacije. Veljati naj bi zaela 1.1.2009, a ne bo, fino pa bi bilo e bi veljala pred volitvami v Evropski parlament. Poleg temeljnih pogodb so pomembne tudi pristopne pogodbe, ki so sprejete na podlagi 49 lena PES. Naprej VB, Irska, Danska in Norveka (1.1.1973) postanejo lanice. Vendar pa Norveka kasneje ni vstopila, ker so na referendumu zavrnili vstop. Leta 1981 postane lanica Grija, leta 1985 Portugalska in panija, leta 1995 Avstrija, vedska in FinskaV tem letu je Norveka spet zavrnila pristop na referendumu. 1.5.2004 postanejo lanice Slovenija, eka, Malta1.1.2007 pa vstopita e Romunija in Bolgarija. Drav pristopni trenutno ni, kandidatke so Hrvaka, Turija in Romunija. Potencialne drave kandidatke pa so drave, ki nimajo statusa kandidatke, se pa Evropa prizadeva za njihovo lanstvo. Te drave so rna Gora, Kosovo, Albanija, Srbja in BiH.

Poznamo 3 vrste uradnih listov EU:

L: vsebuje vse zavezujoe akte (pogodbe in sekundarni akti odlobe, direktive) C:objavljeni vsi nezavezujoi sekundarni pravni akti S: objavljeni razpisi6.11.2008Osrednja odloba PES, ki zadeva sekundarne vire ES =

249 (prej 188) len PES1) Za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z dolobami te pogodbe Evropski parlament skupaj s Svetom ter Svet in Komisija sprejemajo uredbe in direktive, sprejemajo odlobe, pripravljajo priporoila ali dajejo mnenja. Uredba se splono uporablja. Zavezujoa je v celoti in se neposredno uporablja v vseh dravah lanicah. Direktiva je za vsako dravo lanico, na katero je naslovljena, zavezujoa glede cilja, ki ga je treba dosei, vendar prepua nacionalnim organom izbiro oblike in metod. Odloba je v celoti zavezujoa za vse, na katere je naslovljena. Priporoila in mnenja niso zavezujoa.

Med pravnimi akti ni hierarhije in so enako pomembni, zasledujejo pa razline cilje. Uredba taka ko je napisana je v veljavi takoj brez kakrne koli ratifikacije v vseh dravah lanicah. Direktiva pa od drav lanic priakuje dodatno ravnanje spremeniti morajo zakone, da ustrezajo ciljem iz direktiv. Evropski zakonodajalec je Svet ministrov in evropski parlament. Zakonodajalec je lahko Svet EU sam, lahko pa Svet EU z Evropskim parlamentom skupaj. D leta 1979 parlament ni bil neposredno voljen, ampak posredno, tako da so delo evropskih poslancev do takrat opravljali nekateri od nacionalnih poslancev, sedaj pa so torej voljeni neposredno, zato bi bilo priakovati, da bi bili le ti zakonodajni organ. Razmerje med tevilom aktov, ki jih je sprejel Svet sam in tistih, ki sta jih sprejela skupaj, se je spreminjalo. Na samem zaetku parlament ni imel posebne funkcije. Vse temeljne spremembe PES pa so vodile v spremembo, da je parlament pridobival na moi. Vse ve je bilo podroij, kjer Svet EU ne sprejema ve sam, ampak skupaj s parlamentom. Najveja mo, ki jo ima parlament je ima danes. e vedno je nekaj podroij, na katerih svet sam sprejema zakonodajo, vse ve pa je odlob, kjer sta si ta dva subjekta prirejena. PES naeloma evropskemu zakonodajalcu pua, da se odloi katero vrsto sekundarnega akta bo sprejel na doloenem podroju (kar velja predvsem za direktive in uredbe), nezavezujoe akte pa v veini sprejema Evropska komisija, ki sicer ni zakonodajalec, ampak ti akti torej ne zavezujejo.

Redka so mesta v PES, kjer bi ta zahteval, da se na nekem podroju sprejme uredbo (odlobo, direktivo).

ZAVEZUJOI PRAVNI AKTI

UREDBA: je zavezujo sekundarni pravni akt skupnosti. Bistvena lastnost uredbe je ta, da v trenutku ko je sprejeta (+ vacatio legis:20 dni ),torej od trenutka ko velja , velja v vseh dravah lanicah enako. To torej postane pravo vseh drav lanic. Uredbi pravimo da je sredstvo unifikacije, kar pomeni poenotenje (direktiva je sredstvo harmonizacije). Podroje zajeto z uredbo je torej poenoteno v vseh dravah lanicah. Uredba se nanaa na vse in je neposredno uporabna v vseh dravah lanicah. Takoj ko zane veljati torej uinkuje v vseh dravah lanicah, ne da bi te morale karkoli z njo v zvezi storiti (direktiva ni neposredno uporabna, saj jo mora drava lanica napolniti z neko dokonno vsebino to podroje je le pribliano idealu poenotenja). Pri uredbi ni monosti vsaj ampak velja enako v vseh dravah lanicah. Uredba tudi neposredno uinkuje in je neposredno uporabna. Sekundarni zavezujoi pravni akti se objavljajo v Uradnem Listu EU. Pravilo je, da e sam akt ne doloa ni drugega zane veljati 20 dni po objavi. Evropskemu zakonodajalcu je dopuena izbira sekundarnega pravnega akta in redko PES sam doloa da je potrebno doloeno podroje urediti:

89 len: Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano veino sprejme vse ustrezne uredbe za uporabo lenov 87 in 88, zlasti pa lahko doloi pogoje, pod katerimi se uporablja len 88(3), in vrste pomoi, ki so izvzete iz tega postopka.

Pogodba o ustavi za Evropo je elela preimenovanje sekundarnih pravnih aktov:

Direktiva: evropski okvirni zakon

Uredba: evropski zakon

Lizbonska pogodba pa tega ne spreminja.

V prvem delu preambule je v vseh pravnih aktih mora biti navedena pravna podlaga za sprejem, da se lahko preveri ali je podlaga ustrezna in veljavna. Drugi del preambule obsega obrazloitev in razloge za sprejem, kakna je bila ureditev do sedaj in zakaj taka ureditev ni ve potrebnatemu pa sledijo leni. Pomemben je dostavek na koncu, ki pravi da uredba neposredno zavezuje in je neposredno uporabna. Svet EU pa sestavljajo (obiajno zunanji, je pa odvisno od same vsebine sestavke) ministri drav lanic (lanov je 27, kolikor je lanic). Ministrski glasovi pa nimajo iste tee!DIREKTIVA: naeloma niso neposredno uporabne. To pomeni, da se zahteva od drav lanic neka aktivnost v zvezi z vsebino direktive. Tej aktivnosti pravimo implementacija (direktive se morajo prenesti v pravni red drave lanice). To storijo tako, da sprejmejo ustrezen zakon. za razliko od uredb pa so direktive vedno naslovljene na drave lanice (redko na nekatere izmed njih, e je specifino vpraanje), naeloma na vse. Kar je pomembno je implementacijski rok, ki predstavlja rok, v katerem morajo drave lanice sprejeti ustrezno zakonodajo. Obiajno je rok 1-2 leti. e drava lanica v roku ne implementira direktive, kri pravo skupnosti, kar pa ima lahko ve posledic (lahko je krena pred sodiem evropske skupnosti, komisija lahko sproi postopek, lahko to sproijo tudi prizadeti posamezniki). Pomemben je 10 len PES, ki ureja dolnost sodelovanja:

Drave lanice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splone ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako olajujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti. Vzdrijo se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te pogodbe.

Tudi e ni posebne uredbe ali direktive, ki bi dravi lanici nekaj nalagala, se komisija lahko sklicuje na ta len. e pa je potekel e implementacijski rok, komisija vodi evidenco vseh rokov in ve katera drava je e upotevala dolnost in katera ni. Tako lahko bolje urgira na vseh podrojih. Taken je tudi postopek v primeru Slovenije (toba je bila kasneje umaknjena: direktiva v eleznikem prometu)

Najpogosteje za kritev zve komisija od fizinih in pravnih oseb. Tako je zvedela tudi za vinjete. Obstaja poseben obrazec, ki olajuje prijavo na komisijo. Sredstva harmonizacijeNekatere direktive puajo dravam lanicam ve prostora, druge pa manj (se jih le prepie v zakon). nekatere uredbe pa so lahko tudi take, da v zadnjem lenu napiejo, da se lahko sprejmejo zakoni za natannejo ureditev. 13.11.2008ODLOBA (entscheidung): Je sekundarni zavezujoi pravni vir skupnosti, se pa od uredbe in direktive razlikuje, da je to obiajno individualni pravni akt (naslovljen je na eno konkretno osebo, v zvezi z eno zadevo, torej je posamien in ne sploen). Najbolj znane so odlobe komisije, ta je tista, ki te akte izdaja. Najbolj pogoste so odlobe na podroju konkurence. Odloba je v celoti zavezujoa. Naslovnik pa je obiajno bodisi podjetje (ki je zlorabilo prevladujo poloaj), podjetja (ki so sklenila kartelni sporazum) in je neposredno uporabna. 254 len PES doloa obveznost in kateri akti so tisti, katerih objava v ULEU je obvezna in katerih ne. Ker gre za individualni pravni akt je uporabna takoj ko naslovnik sprejme obvestilo o odlobi. Sama PES doloa, da ne mora na doloenih podrojih sprejeti odloba (85/2, 88/2 to so primeri dravnih pomoi). Tudi pri odlobi je najprej preambula, na podlagi katerih aktov komisija sprejema odlobo. Temu sledijo dejstva in nato obrazloitev teh dejstev.

Poznamo pa e en akt, ki se mu ree odloba, a ni individualni pravni akt, je sploni akt. Tej odlobi pravijo Nemci sklep (gesluss). Gre za akt, ki ni naslovljen na konkretno stranko. Npr sklep o ustanovitvi socrates programa. To je druga vrsta odlobe.

NEZAVEZUJOI SEKUNDARNI AKTI

Nista le priporoilo in mnenje sekundarna akta, vendar jih obstajajo tudi drugi nezavezujoi pravni akti, kot so zelene knjige, bele knjige, usmeritvenaeloma pa nezavezujoe akte izdaja komisija.

PRIPOROILO: se izda, ko komisija neformalno eli predlagati smer ravnanja na doloenem podroju. MNENJE izda takrat, ko eli podati neko oceno stanja. Priporoilo in mnenje ne zavezujeta (t.i. soft law mehko pravo, zavezujoi pravni viri pa so hard law).

Nezavezujoi akti skupnosti nimajo neposrednega uinka. e se je komisija v nekem svojem priporoilu zavezala, da bo nekaj na doloen nain delala, to ne pomeni, da se lahko posameznik na to sklicuje pred nacionalnimi sodii in pravice iz tega ne more izvajati. Nezavezujoi akti pa so vseeno pomembni. To je povedal ECJ v primeru Geimaldi v Fonds des Maladies Professionallen.

ZELENO KNJIGO obiajno izda komisija, ko meni, da je potrebno spremeniti doloeno podroje. V zadnjih letih je bilo pomembno reformirano podroje konkurence (tako antitrusta in koncentracij). Ko je komisija pripravljala reformo npr antitrusta je najprej izdala zeleno knjigo in predstavila kaknih sprememb si eli in na podlagi prejetih odgovorov je izdala BELO KNJIGO, ki je mnogo bolj obsena v kateri pove kaj je slabega v ureditvi, kaj bi bilo potrebno spremeniti odloila pa se je tudi za izdajo uredbe (1/2003). Ti dve knjigi torej vodita v izdajo nekega zavezujoega pravnega akta, lahko pa se tudi po izdaji uredb sprejmejo zelena/bela knjiga/sporoilo, da uredi doloeno podroje, ki se ji zdi v zavezujoem aktu premalo razdelano. Nezavezujoi pravni akti so torej lahko namenjeni pripravi zavezujoih pravnih aktov, lahko pa so namenjeni dopolnitvi zavezujoih pravnih aktov.

ACQUIS COMMUNAUTAIRE: skupnostni aki (ko drava eli postati drava lanica, mora spreminjati in prilagajati svojo zakonodajo, da postane skladna skupnostnim normam) je drugi izraz zas pravo skupnosti. PROCESNI POGOJI ZA ZAKONITOST AKTOV EU

Oblika: 253 in 254 len PES je predpisana oblika za akte Sveta, so pa tudi vsi drugi akti v isti obliki. e je predpisana objava v UL in notifikacija naslovnikov je to pogoj za veljavo tega akta. Glede obrazloitve pravi PES to: V uredbah, direktivah in odlobah, ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter v aktih,ki jih sprejme bodisi Svet ali Komisija, se navedejo razlogi za njihovo sprejetje, pa tudi vsi predlogi ali mnenja, ki jih je bilo treba pridobiti po tej pogodbi.

Formalni del preambule vsebuje pravno podlago, predloge in pravna mnenja. V vsakem trenutku mora uporabnik sekundarnega pravnega akta vedeti, da je institucija, ki je akt sprejela imela podlago za sprejem tega akta in da se na tem podroju sme sprejemati take akte (nekatera podroja so namre e vedno v pristojnosti drav lanic in EU ne sme sprejemati direktiv, uredbna tem podroju). V vsebinskem delu pa so zajeti cilji in razlogi za sprejem. ZAKONODAJNI POSTOPEK je postopek za sprejem direktiv in uredb. Te sprejema Svet EU ali Svet EU skupaj s parlamentom. Ta dva skupaj pa ne moreta sprejemati primarnih pravnih aktov, npr lizbonske pogodbeki jih morajo ratificirati drave lanice. Zakonodajni postopek torej velja le za zavezujoe sekundarne pravne akte.

Na ravni evropske skupnosti niso loene funkcije v smislu izvrilne in zakonodajne oblasti. Logino bi bilo, da bi zakonodajne akte sprejemal parlament. Te pa veinoma sprejema svet EU (nekakna vlada, saj v njem sedijo ministri), zato je zakonodajni postopek zelo problematien. EU se zato mnogokrat oita primanjkljaj demokracije. Z leti, ko zakonodaja daje parlamentu vedno ve moi, se demokracija poveuje in lizbonska pogodba tudi na tem podroju prinaa mnogo novosti, monosti sodelovanja dravljanov v zakonodajnem postopku.

Izvrilna in zakonodajna funkcija v EU nista tako loeni kot v dravah lanicah. Poznamo pa okoli 22 zakonodajnih postopkov, mi si bomo pogledali le najbolj pogoste. Ne obstaja pa nobena formula, po kateri bi se za sprejem aktov uporabil doloen postopek na doloenem podrojuto je popolnoma politina odloitev. Sama PES doloa, da se akti sprejemajo po doloenem lenu na doloenem podroju

Temeljni razdelitveni element, po katerem se postopki loijo je vloga evropskega parlamenta v posameznem zakonodajnem postopku. V nekaterih postopkih je nima, v doloenih pa. Nekateri postopki so natanno doloeni (251, 252, 253 leni PES doloajo potek postopkov, ki so najbolj obiajni). Prvi postopek je, da komisija sama sprejema doloene akte. Komisija pa je predlagatelj sekundarnih pravnih aktov. Da bi pa sama sprejemala te akte je redko.

Drugi postopek je da Svet EU sam sprejema sekundarne akte brez intervencije evropskega parlamenta. Svet se lahko odloi, da se bo posvetoval s parlamentom, vendar mu tega ni potrebno storiti. Po pogodbi Pogodbe o EGS je bil tak postopek pravilo, danes pa obstaja le e nekaj lenov, ki tak postopek zahtevajo, saj je danes pravilo postopek soodloanja, ko parlament in svet skupaj sprejemata sekundarne pravne vire.

Tretji postopek je postopek posvetovanja, ki je postopek, ki se najprej uporabil na veih podrojih, sedaj pa se tevilo takih podroij zmanjuje. Tudi tu sprejme akt Svet EU, vendar pa je pridobitev mnenja evropskega parlamenta obvezna, a to mnenje sveta ne zavezuje. e mnenja ne pridobi, je akt neveljaven.

etrti je postopek sodelovanja med svetom in parlamentom. Tudi v tem postopku pa je Svet EU tisti, ki sprejme akt, a le tega sprejme v sodelovanju s parlamentom. e se evropski parlament ne strinja s predlagano vsebino akta, se od sveta zahteva, da ga sprejme s soglasjem. Parlament torej lahko le otei sprejem akta. Danes najbolj obiajen postopek pa je postopek soodloanja in v tem postopku, samo v tem, sta svet in parlament tista, ki skupaj sprejmeta nek akt. Ta postopek je urejen v 251 lenu PES in le ta je tisti, ki ga moramo okvirno res poznati. Nekateri ga res kot t.i. resni postopek. v veini primerov je to postopek po katerem se sprejemajo direktive in uredbe. Komisija poda predlog Svetu in Parlamentu. Svet bodisi sprejme predlagani akt in pred tem pridobi mnenje parlamenta. e se parlament strinja, svet lahko sprejme akt, e parlament predlaga spremembe in se svet strinja, tudi sprejme akt. e pa se ne strinja s predlogom sprejme Svet skupno stalie sveta in ga z obrazloitvijo polje v parlament. Parlament ima 3 mesece asa, da nekaj stori. e parlament potrdi skupno stalie sveta je akt sprejet. Enako velja, e ne sprejme nobene odloitve je akt sprejet. e pa parlament zavrne skupno stalie sveta, akt ni sprejet. e pa parlament predlaga spremembe, gre akt nazaj svetu in komisiji, da poda mnenje. V takem primeru ima svet 3 mesece asa, da sprejme akt, odobri spremembee pa ne odobri sprememb, se ustanovi spravni odbor (consiliation comitee), katerega lani so Parlamenta in lanov Sveta. Spravni odbor skua dosei soglasje e v 6 tednih odobri skupno besedilo, gre ta akt posebej v parlament in svet, ki ga morata sprejeti oba, v nasprotnem primeru pa akt ni sprejet. Ta postopek je pravilo. Ta postopek poznamo od maastrichtske pogodbe, torej od leta 1992 (do tega leta pa parlament ni zakonodajni organ, ampak ima le vejo ali manjo funkcijo v zakonodajnem postopku). Redki pa so primeri, ko ima parlament veto e potem ko je akt e sprejet ali se sprejema parlament ree NE, akt ni sprejet (49, 105/6, 107/5, 181).

Zakonodajna iniciativa: evropska komisija je tista, ki predlaga sprejem neke uredbe ali direktive. Poznamo pa e dve iniciativi drugih organov, in sicer gre za iniciativo sveta EU in iniciativo parlamenta. Komisija je tista, ki je predlagateljica aktov, mora pa tudi dobiti vzpodbudo za to, da postane aktivna na doloenem podroju. len 208 PES daje Svetu pravico, da da iniciativo komisiji, da zane biti na doloenem podroju aktivna. Enako velja za 192/2 PES, ko ima parlament pravico dati iniciativo komisiji. Pogodba za Ustavo in Lizbonska pogodba pa uvajata novo vrsto iniciative (1 MIO dravljanov in pomembnejega tevila drav lanic) dravljanov, ki dajo komisiji pobudo za sprejem akta na doloenem podroju.

INSTITUCIJE in DRUGI ORGANI EU

Institucije so natete so v 7 lenu PES, natanneje pa so obravnave v 189-180 lenih PES, omenja pa jih tudi 4 len PEU. Reformna pogodba je osnutek lizbonske pogodbeInstitucije:

1. EVROPSKI PARLAMENTJe zastopnik dravljanov drav lanic, kot celota. V evropskem parlamentu sedijo poslanci drav lanic. Ne zastopajo pa slovenski evropski poslanci interesov slovenskih dravljanov in ne sedijo skupaj po nacionalni ampak po politini pripadnosti in zastopajo interese vseh drav lanic. Naeloma ne gre za nacionalno zastopanje. Do enotnega evropskega akta, se je parlamentu reklo skupina (v tej se je glasovalo o vsebini, ki je zadevala vse 3 skupnosti za svet in komisijo to ni veljalo, saj je en organ od mergar treaty dalje en organ), od European single act pa je parlament. Sede EP je v Strasbourg. EP ima 12 plenarnih zasedanj, odvijajo se sestanki odborov in 6 plenarnih zasedanj v Bruslju. Tajnitvo je v Luxemburgu. Zaradi razlinih krajev pa prihaja do enormnih strokov, ki jih plaujemo dravljani. Zasedanja so letna in redna. Sestava parlamenta: trenutno v njem sedi 785 poslancev. Vsaka drava lanica ima najmanj 5 in najve 99 sedeev. Najve jih ima Nemija in najmanj Malta, Slovenija jih ima 7. Sedei so se razdelili s pogodbo iz Nice in s pristopno pogodbo z Romunijo in Bolgarijo. Praviloma so veje drave slabe zastopane. Evropski poslanci Slovenije: Ljudmila Novak, Romana J. Cizelj, Mojca D. Murko, Lojze Peterle, Aurelio Jurij, Jelko Kacin, Miha Brejc. Zadnje volitve v Evropski parlament so bile leta 2004 in mandat traja 5 let naslednje volitve so 2009.

Od leta 1979 so poslanci voljeni neposredno, prej so delo evropskih poslancev opravljali nacionalni poslanci, danes pa funkciji nista zdruljivi. Poslanci so neodvisni, voljeni za dobo 5 let. Predsednik (trenutno Hans-Gert Pttering), ima 14 podpredsednikov. Parlament ima tevilne organe, razne kolegije politinih strank in odbore. Bistveno je da so poslanci razdeljeni na politine skupine, tisti ki pa ne so t.i. samostojni poslanci. Politinih skupin je trenutno 7. Od 1.1.2007 do 10.1.2007 je obstajala radikalna desniarska skupina, ki so jo ustanovili Romunski, Italijanski in Francoski poslanci, oktobra pa je razpadla, saj je bilo manj kot 20 poslancev. Pristojnosti evropskega parlamenta lahko razdelimo na 3 tipe:

a. Zakonodajna se je skozi zgodovino spreminjala. Od tega da parlament ni imel nikakrne vloge do prirejenosti svetu EU. Evropski parlament pa sam e ne sprejema zakonodaje.

b. Proraunska tudi ne sprejema sam prorauna ampak ga sprejema skupaj s Svetom EU. 75% denarja pride v proraun s strani drav lanic. Komisija proraun predlaga (enako postopku soodloanja) nato pa si svet in parlament izmenjujeta predloge, predsednik parlamenta pa proraun podpie. Parlament sprejme proraun v tesnem sodelovanju z EU. c. Nadzorna parlament vri nadzor predvsem nad komisijo (question time evropski poslanci komisarjem zastavljajo vpraanja in e niso zadovoljni z odgovori posameznih komisarjev lahko evropski komisiji izglasujejo t.i. nezaupnico to pomeni, da komisija v kompletu pade, eprav niso zadovoljni le z enim komisarjem). Vsi dravljani imamo monost na parlament tudi nasloviti peticijo, s katero povemo poslancem s im se ne strinjamo in da doloeni ukrepi niso izvajanji kot bi bilo potrebno. To je formalna pot, ki ne prinese zavezujoih rezultatov a se z njimi se parlament obvesti o teavah.d. Imenovanje evropskega ombudsmana za dobo 5 let (kot parlament). Ombudsman reuje pritobe dravljanov EU nad evropskimi institucijamie. Pristojnost najrazlinejih preiskav e se parlamentu zdi da kakna drava lanica ne deluje kot bi morala, lahko ustanovi odbor za preiskavo (tak odbor je bil ustanovljen v primeru norih krav v tem primeru je bila kasneje ustanovljena evropska veterinarska agencija)

f. Tonik pred ECJ zelo pomemben tonik, ko se mu zdi da kakna institucija ne deluje pravilno (npr da Svet sam sprejme uredbo, pa se mu zdi da bi morala sprejeti uredbo v soglasju)

g. Ima finanni nadzor - mora dati soglasje k imenovanju raznih organov v okviru evropske centralne banke predsednik ECB mora podati pred parlamentom tudi poroilo o delovanju te banke. Razlog za ta nadzor je zagotavljanje demokratinosti

Ombudsman evropski varuh prvi je bil imenovan 1995. Jakob Suderman je bil varuh kar do leta 2003, ele s pogodbo iz nice, tega leta pa se je doloilo da se mandat kona z mandatom parlamenta. EV skrbi za posameznike, fizine osebe, ki jih obravnava v primeru pritobe posameznikov v primeru kritev evropskih institucij. Evropski varuh je mediator v posameznem primeru, ko se posameznik pritouje. Redko deluje na lastno pobudo. Varuh obvesti institucijo katera je krila pravice o problemu in poskua najti ustrezno reitev. Na koncu vsakega leta polje letno poroilo v evropski parlament. Varuh je pri nalogah obiajno zelo uspeen in v veini primerov zgladi spor. Varuh je neodvisen in ima sede v Strassbourgu. Evropski varuh (danes P. Nikiforos Diamandouros) pa se ne ukvarja z istimi problemi kot nacionalni varuhi, saj se ta ukvarja s kritvami evropskih institucij in z evropskimi vpraanji, nacionalni varuhi pa se ukvarjajo z nacionalnimi vpraanji. 2. SVET EUJe druga najpomembneja institucija EU. Pravilno in uradno ime je Svet Evropske Unije, ree pa se mu tudi Svet ministrov. e evropski parlament predstavlja interese dravljanov EU, Svet predstavlja interese drav lanic. Na sestankih Sveta EU sedijo ministri drav lanic. Sestava Sveta ni stalna, kar pomeni, da ne sedijo vedno iste osebe na sestankih sveta (kar pa velja za parlamentarce). Za Svet EU torej to velja, ker je odvisno kateri minister bo sedel na Svetu EU odvisno od tega kdo je minister in o katerem vpraanju se bo odloalo. Trenutno obstaja 9 razlinih konfiguracij Sveta. Najbolj sploen sestanek sveta je General AERC, ki ga sestavljajo zunanji ministri. Svet EU je Svet EU od Masstrichtske pogodbe naprej (od 1992). Pred tem se je Svetu EU reklo Svet Evropskih skupnosti od Mergar treaty naprej (spojitvena pogodba 1967). Leta 1992 je namre ele nastala EU. Svet je tista institucija EU, ki ima dale najve pristojnosti na podroju 2 in 3 stebra (skupna zunanja in varnostna politika ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah). Svet EU je institucija, ki ima dale najve pristojnosti ne le v 1 stebru ampak tudi torej na podroju 2 in 3 stebra. Na podrojih, ki sodijo v 2 in 3 steber, EU nima taknih pristojnosti kot v 1 stebru (prost pretok blaga, storitev, oseb, konkurenca, svobodna ustanovitev sedea, davkivsa vpraanja urejena v PES). Glede nekaterih od teh vpraanj ima izkljuno pristojnost za odloanje EU (drave so se odrekle svoji suverenosti pri teh vpraanjih). Pri vpraanjih, ki sodijo v 2 in 3 steber pa imajo drave lanice ve moi (tu sprejemajo drave lanice odloitve skupaj s Svetom EU in komisijo). Na zaetku ko so obstajale 3 skupnosti (ESPJ je prenehala obstajati 2002) je imela vsaka skupnost svoj Svet (EGS in Euroatom je imela Svet, ESPJ pa Svet ministrov). Zdruitvena pogodba (1967) je iz tega podroja prinesla spremembo in od takrat naprej je obstajal le en svet za vse 3 skupnosti. Novemu Svetu se je reklo Svet Evropskih skupnosti, ki se je torej 1992 preimenoval v Svet EU. Enako pa je veljalo tudi za komisije (t.i. visoka oblast), saj so bile na zaetku 3, kasneje pa le ena. Na drugi strani pa je za vse 3 skupnosti od samega zaetka 1 parlament in 1 sodie.

Trenutno predseduje Svetu EU Francija (predsedstvo traja 6 mesecev). So pa 3 drave lanice zdruene v t.i. troico, le ena je v enem trenutku predsedujoa, vendar ima ta tim skupen nart, ki se zanj dogovorijo, pred predsedovanjem prve drave (Slovenija je bila v trojki z Nemijo in pred njo Portugalsko).

EU nima svojega predsednika, ki pa bo priel v potev z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe.

Svet sklie predsednik na zahtevo enega od lankov ali na predlog komisije. Obiajno se sestanejo v Bruslju ali pa v drugih dravah lanicah

Pristojnosti:

Je primarni zakonodajni organ v Evropski skupnosti

Sklepa mednarodne pogodbe

Ima zakonodajno iniciativo da pritisne na Evropsko komisijo da pripravi predlog zakonodaje.

Sprejema proraun z Evropskim parlamentom

Z Lizbonsko pogodbo parlament pridobiva na moi in Svet izgublja vedno ve je stvari o katerih se bo odloalo skupaj s parlamentom.

Pred odloanjem poteka obseno delo v obliki COREPER I in COREPER II. To so stalni predstavniki, ki jih predstavljajo ambasadorji drav lanic pri EU. Coreper II je pomembneji odbor stalnih predstavnikov, saj jih sestavljajo ambasadorji drav lanic pri EU, Coreper I pa sestavljajo njihovi namestniki. Coreoper II se ukvarja z najpomembnejimi vpraanji. Preden ministri pridejo na sestanek sveta se vse potrebno (tudi usklajevanje in iskanje reitev) odvija v okvirju teh dveh coreperjev. e obstaja e na ravni coreperjev soglasje glede predloga direktive ministri le e odloijo in je odloanje sveta le formalnost. e pa soglasja ni, se morajo ministri na sestanku Sveta e pogajati o odloitvi.

V okviru sveta deluje tudi generalni sekretariat (tajnitvo). Generalni sekretar je Javier Solana, ki se ukvarja predvsem z vpraanji skupne zunanje in varnostne politike (te naloge bo kasneje opravljal visoki predstavnik). Ko pride do odloanja, svet odloa z navadno veino o postopkovnih vpraanjih, soglasno v nekaterih primerih, najbolj pogosto pa se vsebinske odloitve sprejemajo s kvalificirano veino. Lizbonska pogodba prinaa novost, da bo zakonodajni postopek javen, prav tako pa poveuje obseg podroij odloanja, ki se jih sprejema s kvalificirano veino na raun soglasja (manj bo podroij, ki zahtevajo soglasno odloanje) s tem bi prilo do hitrejih postopkov.

Potek odloanja v svetu dvignjena roka enega zunanjega ministra ni vredna enako kot roka drugega ministra (naega je na primer vredna 4 toke, Nemkega pa 29). Trenutno je skupaj 345 glasov. e sprejemajo odloitev na podroju zahtevanega soglasja morajo biti vsi za. e pa se zahteva kvalificirana veina je sklep sprejet, e so izpolnjeni naslednji pogoji:

i. Veina drav lanic mora biti za (najmanj 14 jih mora biti za, ne glede na to iz katere drave prihajajo)ii. Teh 14 mora predstavljati okoli 73% vseh glasov, kar pomeni 255 glasov. iii. Tretji pogoj je alternativa in do aktiviranja tega pogoja ne pride vedno do aktiviranja tega pride v primeru, e to zahteva kaken lan sveta. Ta pogoj je kriterij dravljanstva, s katerim morajo glasovi za predlog pokrivati vsaj 62% celotnega prebivalstva EU.

Lizbonska pogodba ravno glede kriterijev prinaa pomembne spremembe. Najbolj pomembna sprememba je, da tretji pogoj ni ve le monost, ki jo ima kaken od sveta ampak postaja obvezen pogoj.

Generalni sekretar Francisco Javier Solana de Madariaga se ukvarja z vsemi politinimi in varnostnimi vpraanji pogaja se s tretjimi dravami, sodeluje tudi v drugih pogajanjih. Solana sedaj torej predstavlja EU glede zunanjih politinih in varnostnih vpraanj.

3. KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTIIma tako ime od Spojitvene pogodbe. Prej so poznali 3 komisije (visoka oblast, ki je delovala v okviru ESPJ o njej je govoril e Shumman (9.5.1950); komisija EGS in komisija Euroatoma) ki so se zdruile v eno. Komisija se obiajno imenuje kar Evropska komisija in ne Komisija Evropskih skupnosti (kar je formalno pravilno). Komisija Evropskih skupnosti varuje interese Evropske skupnosti skrbi torej predvsem da se spotuje skupnostna zakonodaja. To dosee tako, da toi drave lanice pred ECJ in zatrjuje kritve skupnostne zakonodaje. Komisija skrbi za spotovanje pravnega reda tako da toi drave lanice, lahko toi tudi kakno drugi institucijo (Svet ali Parlament), e meni da krita pravni red, e bi morala nekako delovati pa ne, izdaja odlobe zoper podjetja. Komisija ima torej najrazlineje monosti da dosee preneganje kritev.

lani komisije so t.i. komisarji iz vsake drave lanice prihaja trenutno en komisar (torej jih je 27). Komisarji so neodvisni, imenujeta jih Svet in Parlament skupaj v sodelovanju, predlaga pa jih drava lanica. Funkcija komisarja je nezdruljiva s katero koli funkcijo, komisar pa ne sme delovati v korist svoje drave (komisar za raziskave in nadzor je Potonik). Komisar pa bi moral torej delovati v korist skupnosti in ne svoje drave. Predsednik komisije je trenutno Barosso in imamo 26 komisarjev. Ko sta Romunija in Bolgarija postali lanici sta se ustanovila 2 nova podroja. V okviru komisije delujejo direktorati. Doba komisarjev je 5 let in so lahko na mesto ponovno imenovani. e je komisarju izdana nezaupnica mora komisija odstopiti. Mogo pa je odpoklic, kar pomeni, da se odpoklie le lane, ki delajo slabo.

Potek imenovanja lanov:

Predsednik evropske komisije: drave lanice na Evropskem svetu se odloijo o tem kdo naj bi bil predsednik, kar parlament potrdi.

Vsaka drava lanica predlaga svojega komisarja in Svet skupaj s predlogom za predsednika sprejme seznam komisarjev. Ta seznam potrdi parlament, komisarje pa imenuje nato svet.

Odpoklic je moen na 2 naina:

Na predlog parlamenta ali sveta odpoklie komisarja ECJ

Pogodba iz Nice je zaela veljati februarja 2003 pa je prinesla pomembno novost, pri kateri ima predsednik komisije veliko vlogo in lahko odpoklie komisarja, ki ne dela dobro s tem se preprei nezaupnico.

Sestava komisije trenutno velja naelo 1 komisar na dravo lanico, kar danes pomeni 27 komisarjev. Do predzadnje iritve (1.5.2004) je bilo 20 komisarjev (iz vsake drave lanice je bil en komisar, 5 najvejih drav lanic pa je imelo po 2 komisarja) in 15 drav lanic. Od 1.5.2004 pa do formiranja nove komisije (18.11.2004) je bilo komisarjev 30, se pravi 20 prejnjih in 10 predstavnikov novih lanic. Od 18.11.2004 ko je bila nova komisija z novimi resorji formirana, je obveljalo pravilo en komisar na dravo lanico, to pravilo pa bo veljalo, e bo Lizbonska pogodba zaela veljati, do leta 2014. Tega leta pa se bo tevilo komisarjev v primerjavi s tevilom drav lanic zmanjalo. tevilo komisarjev bo enako 2/3 tevila drav lanic. Komisarji pa tako ali tako ne zastopajo interesov drav lanic ampak evropske skupnosti.

PES doloa pristojnosti evropske komisije, in ta mora torej skrbeti za delovanje skupnega trga (zaradi esar je bila dananja EU tudi oblikovana to je trg brez meja, trg, na katerem je prost pretok kapitala, storitev, sedea podjetja, gibanja). V ta namen komisija nadzira kako se dolobe PES uporabljajo in varuje pravo ES zato se ji pogosto ree, da je varuhinja evropske skupnosti in pogodb. Komisija je tudi tista, ki sprejema veino sekundarnih nezavezujoih pravnih virov, ima pravo zakonodajno pobudo (napie predlog direktive ali uredbe). Na nekaterih podrojih lahko sama sprejema zavezujoe odloitve. Komisija je tista, ki sprejema individualne odlobe (na podroju koncentracij, antitrusta). Komisija se pogaja za sklenitev in pripravi predlog za sklenitev mednarodnih pogodb. 4. SODIE EVROPSKIH SKUPNOSTI (ECJ)Deluje od leta 1953. Do leta 1989 je bilo edino sodie, ki je delovalo v okviru evropske skupnosti, takrat je bilo ustanovljeno CFI. Sede je v Luxemburgu. En sodnik prihaja iz vsake drave lanice in drava lanica se odloi katera oseba to bo dr Marko Ilei (Slovenski predstavnik na ECJ). Kadar je drava lanica toena jo branijo obiajno dravni pravobranilci. Odvetniki pa pred ECJ nastopajo, ko nacionalni sodnik naleti na (preliminary ruling) problem in ne razume prava skupnosti in tako lahko sproi postopek pred ECJ za reitev predhodno vpraanje, da e si torej sodnik ne zna pravilno razlagati prava skupnosti (po 234 PES) monost torej na ECJ nasloviti predhodno vpraanje ECJ zaprosi, da ji razloi neko dolobo in ali se to dolobo lahko v kontekstu primera razlaga tako. ECJ po v povpreju 2 letih sporoi kakna je pravilna razlaga dolobe prava skupnosti. Tudi ko postavi nacionalni sodnik na ECJ predhodno vpraanje, so tudi stranke nacionalnega postopka tiste, ki dajo ECJju mnenje in mu predstavijo svoja stalia tako da bi ECJ odloilo v njihovo korist. Mandat je 6 let (mandat je Ilei nastopil 11.5.2004). Ilei lahko nastopi mandat e enkrat, a takrat le za 3 leta in nato e 3 leta 6+3+3. 25.11.2008 je Ilei edini kandidat za ECJ. Za sodnika je bil imenovan do 9.11.2009. Pogoji, da nekdo postane sodnik, je doloeno v statutu sodia. Pogoji za sodnika na ECJ se razlikujejo od sodnika za CFI. Sodnik na ECJ lahko postane pravnik, katerih neodvisnost je nedvomna in izpolnjujejo pogoje za imenovanje na najvije sodnike poloaje v svojih dravah (pogoji za vrhovnega ali ustavnega sodnika nekdo ki nima pravosodnega izpita je lahko kandidat, ker za ustavnega sodnika ni pogoj, le starost), ali so priznani pravniki.

Najpogosteje reujejo primere v senatih od 3 do 5 sodnikov. Statut sodia je akt, ki vse ureja. Advocat generals ali generalni pravobranilci so tisti, ki pomagajo sodnikom, e senat sodnikov, ki reujejo primer ne bo preprian (ali bo ugotovil, da je potrebna tudija) zaprosil enega od AG (trenutno jih je 8) da pripravijo mnenje, ki predlaga svojo odloitev s tem da naredijo popolno tudijo. ECJ mnenje AG ne zavezuje, a se obiajno z mnenjem AG strinjajo. tevilo generalnih pravobranilcev se bo z Lizbonsko pogodbo na 11 (6 stalnih in 5 rotirajoih). Do leta 2049 Slovenija ne bo ve imela svojega AG, ki imajo mandat 6 let. Pristojnosti:

i. Preliminary rulings - Reuje predhodna vpraanja, ki jih je najve in so zelo pomembni nacionalno sodie, ko reuje nek spor naleti na problem. 234 len PES ureja monost, ki jo imajo nacionalni sodniki, ko se znajdejo v poloaju, ko ne zna sodnik uporabiti prava skupnosti. V skladu s tem lenom lahko sodnik prekine svoj postopek in naslovi na ECJ predhodno vpraanje ta nacionalnemu sodniku pomaga reiti primer. Nacionalni sodnik prekopira spis in ga polje skupaj s svojimi vpraanji na ECJ. ECJ polje po priblino 2 letih sodniku odgovor (izdano odlobo), ampak ECJ spora ne reuje! Spor bo moralo reiti nacionalno sodie. Sodie pa pove kako se mora razlagati pravo skupnosti v primeru, ki se obravnava pred nacionalnim sodiem. ECJ le interpretira pravo skupnosti, primera pa ne reuje. Doloena sodia lahko postavijo predhodno vpraanje na ECJ, doloena pa morejo, e naletijo na teavo in si ne znajo pravilno razlagati prava skupnosti. 234 pravi naslednje: tista sodia, zoper katerih ni ve pravnih sredstev, e naletijo na problem morajo postaviti predhodno vpraanje na ECJ, ostala pa lahko postavijo predhodno vpraanje.

Sodbe, ki jih sodie izda na podlagi predhodnih vpraanj, so bile izredno pomembne na zaetku, saj je v teh svojih odloitvah ECJ na zaetku vzpostavilo tevilna pomembna naela.

ii. Ninostne tobe tobe po 230 lenu PES. V primeru ninostnih tob je vedno toena neka evropska institucija (parlament, svet, parlament in svet skupaj) tonik pa je bodisi institucija, bodisi drava lanica. Nekatere ninostne tobe reuje tudi sodie prve stopnje. Pristojnost je torej deljena: a. CFI reuje primere, ko je tonik posameznik. To je edini, ko se lahko pred sodii evropske skupnosti pojavi posameznik neposredno (posredno pa se pojavi v primeru preliminary rulings ECJ ne odloa neposredno o pravicah, o teh pravicah odloa nacionalno sodie). Le v primeru ninostne tobe se lahko posameznik pojavi kot stranka postopka (FO ali PO)b. ECJToeni instituciji se oita, da je sprejela neveljavno uredbo, direktivo ali odlobo. Npr evropski parlament toi svet evropske unije, ko je ta sprejel uredbo sam, moral pa bi jo sprejeti skupaj s parlamentom. S tem parlament dosee, e je pred ECJ uspeen, da je taka akt neveljaven ECJ ga razglasi za neveljavnega.

iii. Tobe zaradi nedelovanja so podobne ninostnim tobam in jih ureja 232 len PES. Tu se toeni instituciji ne oita ta ureja neveljaven akt ampak se ji oita opustitev nekega delovanja. Gre za tobo zaradi opustitve s strani institucije.

iv. Tobe proti dravam lanicam reuje samo ECJ. CFI teh primerov ne reuje. Tobo lahko vloi druga drava lanica ali komisija. Gre za to da se dravi lanici oita kritev skupnostnega prava. Preden je toba vloena se med komisijo in dravo lanico odvijajo neformalni postopki za zgladitev spora in e to ne uspe lahko komisija vloi tobo pred ECJ. v. Pritoba na sodbo CFI - V doloenih primerih, ko CFI izda odlobo lahko pritobo nalovijo na ECJ. Pritoba lahko zadeva le pravna vpraanja vi. Revizije odloitev CFI o pritobah na odlobe sodia za uslubence - Sodie za uslubence reuje le spore med institucijo evropske skupnosti in zaposleno osebo na instituciji. O reviziji za CFI pa torej odloa ECJ.

5. SODIE PRVE STOPNJE (CFI)Deluje od leta 1989. Sede je v Luxemburgu. Dr. Verica Trstenjak je bila na samem zaetku sodnica na CFI. Tudi na tem sodiu velja, da ima vsaka drava lanica vsaj enega predstavnika. Novembra 2006 se je odprlo mesto za generalnega pravobranilca na ECJ in je sprejela to slubo. Danes je Slovenski sodnik na CFI. Najmanj en sodnik pride torej na dravo lanico (trenutno jih je 27). Pogoj za imenovanje pa je ravnik, katerih neodvisnost je nedvomna in izpolnjujejo pogoje za visoke sodnike poloaje. Sodie kdaj ne deluje v senatih in lahko reuje zadevo sodnik posameznik. Generalnih pravobranilcev na CFI ni, vlogo le teh pa lahko opravljajo sodniki sami (senat zaprosi enega sodnika, da napravi mnenje o doloeni zadevi). Reuje:

i. Dejansko perliminary rulings odloa o tem le ECJ, formalno pa obstaja monost da bi o teh odloalo tudi CFI. V pogodbi iz Nice (zaela veljati 1.2.2003) je prinesla pomembno novost ta je zapisala da lahko CFI odloa o predhodnih vpraanjih v primerih, ki jih navaja statut sodia (ki pa jih sedaj e ne navaja in dejansko je ECJ e vedno edino sodie, ki odloa o predhodnih vpraanjih). ii. Natanno je doloeno katere primere ninostnih tob reuje CFI:

a. Kadar posameznik po 230 lenu PES toi institucijo na to, da je sprejela nek neveljaven akt. Merkator toi Komisijo, da je sprejela nepravilno odlobo, s katero je odloila, da je Merkator kril 82 len. Merkator se lahko torej odloi za tobo proti komisiji, e meni, da je sprejela nezakonito odlobo. Toi pa lahko le posameznik, ki se ga odloba zadeva bodisi individualni akt (odlona komisije), bodisi ko gre za sploen akt, pa ima posameznik konkreten interes, da ta akt zanj ne bi veljal. To je torej edini primer, ko se neposredno posameznik znajde pred sodii skupnosti (ali pa v primeru 230 in 232 lena).

b. Kadar drava lanica toi komisijo (obiajno drava lanica proti instituciji je pred ECJ, ta primer pa reuje CFI)c. Kadar je toenec svet EU, pa gre za podroje dravnih pomoi, dumpingain ga toi drava lanica o tem odloa CFI in ne ECJ. d. Statut pa doloa tudi vsebinsko kdaj odloa CFI ko gre za podroje znamke evropske skupnosti in v podroju konkurence (antytrust in koncentracije) to je v rokah CFI in ne ECJ.

iii. Pritobe s zoper odloitve sodia za uslubence

iv. e CFI meni da je vpraanje, ki ga mora reiti tako temeljno, da bi bilo bolje, da o njem odloi ECJ lahko ta primer prepusti v odloanje ECJ ko gre za vpraanja na katere odgovor bo pomenil nekaj temeljnega, lahko CFI ta primer prepusti ECJ.

6. SODIE ZA USLUBENCE EUDeluje od leta 2005. Sede je v Luxemburgu. Na njem je trenutno 7 uslubencev. 7. RAUNSKO SODIESodie le po imenu, je morski praiek ni ne morski in ne praiek (. Raunsko sodie ima naloge kot nae raunsko sodie. Ima enake funkcije kot nacionalna raunska sodia. Ree se mu finanna vest EU, ker nadzira porabo vseh finannih sredstev v EU, kot posameznih institucijah, kot nasploh. Ustanovljeno je bilo leta 1975 z Bruselsko pogodbo. Delovati pa je zaelo leta 1977, z Mastrihtsko pogodbo leta 1992 pa pridobi status institucije in s tem e vejo neodvisnost proti ostalim institucijam, z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 pa dobi raunsko sodie vlogo e na podroju 2 in 3 stebra, do tega leta pa je nadziralo le porabo sredstev 1 stebra. S to pogodbo dobi tudi funkcijo tonika pred ECJ, s tem pa lahko vloi tobo zoper druge institucije (ninostna toba 230, 232). S pogodbo iz Nice (2003) se poloaj raunskega sodia e bolj natanno uredi, s tem ko pridobi pravilo, da raunsko sodie sestavlja iz vsake drave lanice in s to pogodbo se okrepi sodelovanje med raunskim sodiem EU in nacionalnimi raunskimi sodii. Sede pa ima v Luxemburgu. Iz Slovenije je trenutno Vojko Anton Antoni, pred tem je bil predsednik Slovenskega raunskega sodia. Vsaka drava lanica predlaga svojega predstavnika in e se Svet s tem strinja ga imenuje. Predsednika postavi Svet za 3 leta, mandat pa je 6 let. Mandat raunskim sodnikom lahko vzame predhodno ECJ. Raunsko sodie vsako leto izda poroilo. Raunsko sodie pomaga svetu EU in parlamentu pri sprejemanju prorauna. Drugi organi, ki nimajo statusa institucije

1. EVROPSKI SVETe nima statusa institucije (to bo pridobil z Lizbonsko pogodbo). Evropski svet je zelo pomemben. Na sestankih evropskega sveta sestankujejo predsedniki vlad drav lanic ali predsedniki drav lanic. Slovenija poilja predsednika vlade. Na Evropskem svetu torej sestankujejo visoki predstavniki drav. Na teh sestankih sodeluje tudi predsednik komisije (trenutno Barosso). Praviloma se sestajajo v Bruslju, vsaj 2X na leto. Praviloma se 3X na leto, po Lizbonski pogodbi pa 4X na leto. Pogovarjajo pa se o najpomembnejih in kritinih vpraanjih, ki zadevajo EU. Doloajo smernice EU, ekonomsko politiko EU. Dogovarjajo se o temeljnih vpraanjih. ES odloa s konsenzom, ne sprejema pa zakonodaje (le resolucije, stalia in sklepe, ki ne zavezujejo a so pomembni in neformalno zavezujoi pravni viri!). 2. EVROPSKI VARUH3. EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODARKOVOsnovna naloga je varstvo osebnih podatkov in zasebnosti znotraj evropskih institucij, svetovanje glede predlaganja novih aktov, ki se zadevajo varstva podatkov. Nadzornik sodeluje v skupini (v Sloveniji to vlogo opravlja Nataa Pirc Mssar) za varstvo podatkov. Vsaka institucija EU ima osebo, ki je odgovorna za varstvo podatkov in odgovarja nadzorniku. Mandat pa je 5 let.

4. ECOSOC (ali EESC) evropski sodialni odbor

Je posvetovalni organ (ECOSOC in Odbor regij sta posvetovalna organa). ECSOC zastopa interese razlinih socialnih partnerjev (potronikov, kmetov, proizvajalcev, obrtnikov, delavcev, delodajalcev), ima podobno funkcijo kot v Sloveniji Dravni svet. Je most med Evropo in drubo. Kadarkoli se sprejema zakonodaja (direktiva), ki zadeva interese od kaknih partnerjev, mora zakonodajalec (danes Parlament in Svet EU skupaj) nujno preden sprejme direktivo ali uredbo, pridobiti mnenje Ecosoca. e tega mnenja ne pridobi, je akt neveljaven in ga je mono izpodbijati. Ecosoc ima trenutno 344 lanov, ti so imenovani za 4 leta (po Lizbonski pogodbi za 5 let). Trenutno jih je 7 iz Slovenije (Duan Rebolj, Hribar Bojan). lani Ecosoca niso plaani, povrnjene imajo le stroke, sestajajo pa se po potrebi (na sestanku in podajajo svoja mnenja), ko se sprejema kakna direktiva s tega podroja. Sede imajo v Bruslju, kar velja tudi za odbor regij. 5. ODBOR REGIJSede ima v Bruslju. Odbor regij zastopa interese lokalnih in regionalnih oblasti drav lanic (interese regij, lokalnih skupnosti). Kadarkoli se sprejema zakonodaja, ki zadeva vpraanja lokalnih oblasti, mora zakonodajalec prej pridobiti mnenje odbora regij. e ga ne pridobi je tak akt neveljaven. V nobenem primeru pa ni pogoj da se Odbor ali Ecosoc strinjata z predlogom. lani odbora regij so predvsem upani in svetniki, trenutno pa ima 344 lanov, 7 iz Slovenije.

6. AGENCIJEPoznamo agencije 1, 2 in 3 stebra. Urejene so v sekundarni zakonodji, PES jih ne omenja. Trenutno jih je 24 v 1 stebru - najbolj znana je Agencija za okolje, varnost hrane agencije 2 stebra so 3: evropska obrambna agencija, institut EU, za varnostne tudije in satelitski center EU. Agencije 3 stebra pa so tudi 3, in sicer rvropska policijska agencija, urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust - Brezigarjeva) in EUROPOL. 7. ECB IN EIBV okviru EU delujeta Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka. Naloga ECB je predvsem kar zadeva monetarno politiko EU, EURO, inflacijo, deflacijosede ima v Frankfurtu. EIB pa ima nalogo zagotavljanja dolgoronega financiranja raznih invsticijskih projektov, najema ugodne kredite in jih daje naprej za razne projekte v interesu EU in ima sede v EU.

8. Ustava za Evropo je predvidela MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE kar pa ne bo veljalo, saj lizbonska pogodba tega ne pozna9. Lizbonska pogodba pa prinaa novega PREDSEDNIKA EU, ki ga EU kot to velja za ZDA nima kar je pogosto razlog za negodovanja na koga naj se kdo obrne. Ta e ne velja a uvaja institut predsednika EU in e bo zaela Lizbonska pogodba veljati, bo zunanji minister ZDA lahko poklical predsednika EU. Kdo naj bi to bil se e ne ve in ni jasno kdaj bo LP zaela veljati.10. Druga novost je VISOKI PREDSTAVNIK EU ZA ZUNANJE ZADEVE IN VARNOSTNO POLITIKE, ki naj bi prila v veljavo z Lizbonsko pogodbo to sedaj opravlja generalni sekretar Sveta EU (Solana)

27.11.2008eko ustavno sodie je presodilo, da je Lizbonska pogodba skladna s eko ustavo, in ji tako odprlo pot za ratifikacijo v parlamentu. Ustavno presojo Lizbonske pogodbe, ki naj bi poenostavila delovanje Evropske unije in omogoila njeno nadaljnjo iritev, je zahteval zgornji dom parlamenta. "Lizbonska pogodba ni v nasprotju s ekim ustavnim redom," je pojasnil predsednik sodia Pavel Rihetski. Nasprotniki in zagovorniki pogodbe so med torkovo razpravo predstavili vsak svoje argumente. eki predsednik Vaclav Klasu, ki odlono nasprotuje ratifikaciji, je dejal, da je Lizbonska pogodba v nasprotju z naelom suverenosti eke drave in bo po njegovem mnenju zmanjala teo drave pri sprejemanju odloitev v EU-ju. Z njim se ni strinjal minister za evropske zadeve Aleksander Vondra, ki je govoril v imenu desnosredinske vlade premierja Mireka Topolaneka in je zatrdil, da pogodba nikakor ne prinaa prenosa pristojnosti v tolikni meri, da bi pomenila izgubo suverenosti. Glasovanje e pred predsedovanjem? Ratifikacija pogodbe v parlamentu ni vpraljiva, saj pogodbo podpira veina poslancev vladne koalicije in tudi opozicijski socialdemokrati. Za zdaj e ni jasno, kdaj bo prilo do glasovanja, vendar je vlada izrazila priakovanje, da se bo to zgodilo do konca leta in e pred ekim predsedovanjem EU-ju v prvi polovici prihodnjega leta. eka je poleg Irske trenutno e edina drava lanica, ki e ni ratificirala Lizbonske pogodbe, in eko ustavno sodie je dalo zeleno lu za ratifikacijo lizbonske pogodbe in sedaj je na vrsti parlament. vedska je 21.11 ratificirala Lizbonsko pogodbo. Evropsko sodie prve stopnje je odloilo, da danski proizvajalec igra Lego ne more zaititi blagovne znamke legokock. Sodie v Luksemburgu je odloilo, da lahko priljubljene plastine kocke proizvajajo tudi druga podjetja, ker njihove znailne oblike ni mogoe zaititi. Evropska zakonodaja "prepreuje registracijo kakrne koli oblike, ki ima doloen tehnini uinek", je zapisalo sodie. Lego je svojo blagovno znamko v EU-ju zaitil leta 1999, a je njegov glavni tekmec Mega Brands zaito znamke Lega izpodbijal. Agencija EU-ja za blagovne znamke je leta 2004 prikimala kanadskemu podjetju, ko je odloila, da imajo izbokline na legokockah, ki omogoajo, da se kocke drijo skupaj, "uporabno funkcijo", zato ne morejo biti zaitene. Odloitev Agencije EU-ja je zdaj potrdilo tudi sodie. Lego se namerava na odloitev sodia pritoiti pred najvijo sodno institucijo v EU-ju Sodiem Evropskih skupnosti.

Evropska komisija je razveljavila trne standarde za 26 vrst sadja in zelenjave, tako da bodo zdaj v prodaji spet lahko tudi ukrivljeni in nepravilno oblikovani pridelki. "To napoveduje nove ase za ukrivljene kumare in gravo korenje," je aljivo razloila evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeelja Mariann Fischer Boel.

vica decembra vstopa v Shangensko obmoje. Slo je v Shankgnu od marca 2008. V njem je trenutno 22 drav lanic in 2 dravi nelanici (Norveka in Islandija). V Shangnu niso Romunija, Bolgarija, Ciper, Velika Britanija in Irska. Shangen kot izraz pomeni tudi policijsko sodelovanje pri ezmejnem sodelovanju. Irska in Velika Britanija sodelujeta pri vsem, razen pri prostem pretoku meje.

PREGLED

ECJ odloaCFISodie za uslubence

226-228 PES tobe proti dravam lanicamPredhodna vpraanja zgolj teoretinoSpor zaposlenih v EU instituciji

Predhodna vpraanja (234 PES)Ninostna toba (234 PES)

Ninostna toba (230 PES)Toba zaradi nedelovanja (230 PES)

Toba zaradi nedeljovanja (232 PES)241 PES

Lahko izda zaasno odredbo (242 in 243 PES)

Odkodninske zadeve, e je posamezniku neka evropska institucija, evropska skupnost, povzroila kodo (288 PES)

Revizija

241 PES

Ko odloajo o teh stvareh uporabljajo v sporih pravo skupnosti. Pravo skupnosti pa uporabljajo tudi nacionalna sodia po vseh dravah lanicah, ko naletijo na primer, kjer se uporablja pravo skupnosti. Lahko uporabi PES, direktivo, uredboposameznik proti posamezniku/dravi se vse odvija pred nacionalnimi sodii, eprav je potrebno uporabiti pravo skupnosti

PERLIMINARY RULINGS234 PES (ex 177 od 1997: Amsterdamska pogodba)

Preliminary rulings je postopek predhodnega odloanja. Nacionalno sodie v primerih, ko si ne zna razloiti prava skupnosti prosi za razlago ECJ, ampak to ne pomeni da to sodie odloa o temeljnem vpraaju. Poznamo 3 vrste postopkov:

1. Postopek po 234 PES preliminary rulings ki zadevajo vsebino prvega stebra - ne pa dela, ki je v prvi steber priel z Amsterdamsko pogodbo 1997. 2. Postopek po 68 PES IV PES doloa vsebino 61-69 PES torej vse kar je Amsterdam vnesel v 1 steber.

3. Postopek po 35 PEU postopek, ki zadeva vsebino, ki danes sodi v 3 steber.

Sodie je pristojno za predhodno odloanje o vpraanjih glede: razlage te pogodbe; veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB; razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta, kolikor je v teh statutih to predvideno. (Ta nas ne zanima.)Prvi odstavek 234 lena navaja v katerih primerih je ECJ pristojno za odloanje v predhodnih vpraanjih. Po postopku preliminary rulings ECJ razlaga pravo skupnosti in nezavezujoih pravnih aktov, uredb, direktiv odloanje o veljavnosti aktov institucij in Evropske centralne banke, kar pa ni pogosto.

2) Kadar se takno vpraanje postavi kateremu koli sodiu drave lanice in e to sodie meni, da je treba glede vpraanja sprejeti odloitev, ki mu bo omogoila izrei sodbo, lahko to vpraanje predloi v odloanje Sodiu.3) Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku, ki tee pred sodiem drave lanice, zoper odloitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodie dolno predloiti zadevo Sodiu.

2 in 3 odstavek povesta kdaj nacionalno sodie lahko (234/2) ali mora (234/3) postaviti preliminary rulings pred ECJ in ga tako zaprosi za razlago doloenega lena npr uredbe. Namen preliminary rulings je poenotenje prava skupnosti in poenotena uporaba prava skupnosti. ECJ izda preliminary ruling v konkretni zadevi, ta pa uinkuje erga omnes in tako zavezuje sodia vseh drav lanic, ki naletijo na podoben problem. tako obstaja na nek nain precedenni sistem in velja glede vseh odloitev sodia. len 68: Evropski svet doloi strateke smernice za zakonodajno in operativno nartovanje na obmoju svobode, varnosti in pravice.e 68 PES primerjamo z 234 PES lahko ugotovimo, da s podroja vizumov, azila in migracij e mora nacionalno sodie uporabiti dolobe IV poglavja PES in si jih ne zna razlagati lahko postavi predhodno vpraanje le sodie zoper odloitev katerega po nacionalnem pravu ni rednega pravnega sredstva. len 35 (prejnji len 20 PEU): Diplomatska in konzularna predstavnitva drav lanic ter delegacije Unije vtretjih dravah in na mednarodnih konferencah ter njihova predstavnitva pri mednarodnih organizacijah sodelujejo pri zagotavljanju tega, da se upotevajo in izvajajo sklepi o doloitvi stali in ukrepov Unije, sprejeti na podlagi tega poglavja. Sodelovanje krepijo zizmenjavo informacij in s pripravo skupnih ocen. Prispevajo k uresnievanju pravic dravljanov Unije do zaite na ozemlju tretjih drav iz lena20(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije in ukrepov, sprejetih v skladu s lenom 23 navedene pogodbe.

35 PEU se zadeva 3 stebra, torej podroja policijskega in pravosodnega sodelovanja s podroja sodelovanja na podroju kazenskih zadev. Nacionalno sodie lahko tudi s tega podroja torej zastavi preliminary ruling e prej o tem sprejme deklaracijo, da to lahko stori. 2 steber: Odloitve na medvladni ravni sprejemajo drave lanice. Pogosto se sprejemajo tudi na senatih sveta razne skupne deklaracije, stalia na doloenem podroju.

3 steber: torej na podroju policijskih in pravosodnih zadev na podroju kazenskih zadev zajemajo:

1. Skupna stalia,

2. Okvirne odlobe,

3. Odlobe in

4. Konvencije.

Tako jih sprejema svet EU na predlog drave lanice ali komisije brez pomoi parlamenta. Evropski parlament torej na podroju 3 stebra ni zakonodajalec, to pa je le Svet EU.

Ko bi neko nacionalno sodie elelo dobiti razlago lahko postavi vpraaje na ECJ. Postopek preliminary rulings:

1. Trenutek, ko sodnik nacionalnega sodia ugotovi, da mora pri odloanju uporabiti pravo skupnosti pa je ne razume dobro in ni preprian da jo bo pravilno uporabil lahko prekine postopek in postavi vpraanje ECJ.

2. Zadeva je na ECJ nacionalno sodie polje celotno zadevo na ECJ, kjer postopek traja priblino 2 leti (to obdobje se kraja). 3. Preliminary ruling ECJ polje na nacionalno sodie. Preliminary ruling je obljavljen na spletni strani in ko sodnik dobi preliminary ruling bolj ve kako uporabiti pravo skupnosti in tako lahko pravilneje odloi v sporu, ki ga ima pred seboj.

Nacionalno sodie je tisto, ki se odloi za postavitev predhodnega vpraanja. ECJ ne reuje konkretnega primera, ko razlaga konkretno dolobo, res pa je, da jo reuje v kontekstu primera, ki ga reuje nacionalni sodnik. ECJ pa ne daje vrednostnih sodb o odloitvah nacionalnih sodi. ECJ v izreku odgovori na splona vpraanja nacionalnega sodnika, ne rei pa primera!

Po 2 in 3 odstavku 234 PES imajo aktivno legitimacijo za postavitev vpraanja sodia in tribunali drav lanic. ECJ odloa o tem, kdo lahko postavi vpraanje ECJ je torej organ, ki razloi, ali je organ, ki reuje doloeno zadevo pristojen za postavitev predhodnega vpraanja ali ne. ECJ torej najprej preveri pasivno legitimacijo organa, ki postavi predhodno vpraanje. Sodna praksa glede tega je obsena: Broekmeullen nizozemski apeal committe for general practice odloa o pritobi glede zahtevka za opravljanje medicinske prakse. To je ustanovilo zasebno zdruenje, brez odobritve tega organa pa posameznik ne more opraviti prakse. ECJ je v tem primeru odloilo, da drava to zdruenje priznava za odloanje in tudi ECJ je reklo da je pristojno za odloanje in tudi za postavitev predhodnega vpraanja. Nordsee vpraanje arbitra. Sodie je reklo, da to ni sodie ali tribunal, ker gre za zasebno zadevo in drava v tem nima nobene vloge. Torej arbiter ni pristojen za postavitev predhodnega vpraanja.

Naasengoebles arbitri, ki jih ustanovi drava so pristojen organ za postavitev vpraanj. Dorsch in Amielo sodie je v nekaj primerih navedlo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni da ke mel organ pristojen za postavitev vpraanja abstraktni kriteriji po katerih se presoja ali je nekdo pristojen organ ali ne:

Organ mora biti ustanovljen z zakonom

Organ ima trajen mandat

Odloitev organa zavezuje

Predviden je adversaren postopek

Organ je neodvisen

Organ priznava pravila prava

e so ti pogoji izpolnjeni je organ sodie v smislu 234.

Evropsko sodie za lovekove pravice pa naeloma nima ni z EU (v Strassburgu) in deluje v okviru Sveta Evrope, ki ni del EU, ampak samostojna organizacija!

Prav tako Svet Evrope nista dve pomembni instituciji, ki delujeta v okviru EU in imata podoben naziv: EVROPSKI SVET in SVET EU.

Evropska skupnost za premog in jeklo je imela 6 ustanovnih drav lanic. Ker so bili rezultati delovanja te skupnosti pozitivni, so se zaele povezovati tudi na drugih podrojih in ne le na podroju nadzora ogroevanja. Predvsem so si elele sodelovanja na gospodarskem podroju. Zato je istih 5 drav lanic leta 1957 ustanovilo EGS in EurAtom (evropska skupnost za jedersko energijo), ki sta bili ustanovljeni z drugima dvema pogodbama, in sicer s podpisom dveh RIMSKIH POGODB. In 1958 sta zaeli delovati ti dve skupnosti. Dale najpomembneja je bila EGS.

Dr. Marko Ilei slovenski sodnik na ECJ, dr. Verica Trstenjak je pravobranilka na ECJ; Miro Prek je na sodiu za delavce

Primer viniet

World peace cannot be safeguarded without the making of creative efforts proportionate to the dangers which threaten it.

The contribution which an organized and living Europe can bring to civilization is indispensable to the maintenance of peaceful relations. In taking upon herself for more than 20 years the role of champion of a united Europe, France has always had as her essential aim the service of peace. A united Europe was not achieved and we had war.

Europe will not be made all at once, or according to a single plan. It will be built through concrete achievements which first create a de facto solidarity. The coming together of the nations of Europe requires the elimination of the age-old opposition of France and Germany. Any action taken must in the first place concern these two countries.

With this aim in view, the French Government proposes that action be taken immediately on one limited but decisive point.

It proposes that Franco-German production of coal and steel as a whole be placed under a common High Authority, within the framework of an organization open to the participation of the other countries of Europe. Picture - Schuman Declaration of 9 May 1950

The pooling of coal and steel production should immediately provide for the setting up of common foundations for economic development as a first step in the federation of Europe, and will change the destinies of those regions which have long been devoted to the manufacture of munitions of war, of which they have been the most constant victims.

The solidarity in production thus established will make it plain that any war between France and Germany becomes not merely unthinkable, but materially impossible. The setting up of this powerful productive unit, open to all countries willing to take part and bound ultimately to provide all the member countries with the basic elements of industrial production on the same terms, will lay a true foundation for their economic unification.

This production will be offered to the world as a whole without distinction or exception, with the aim of contributing to raising living standards and to promoting peaceful achievements. [...]

In this way, there will be realized simply and speedily that fusion of interest which is indispensable to the establishment of a common economic system; it may be the leaven from which may grow a wider and deeper community between countries long opposed to one another by sanguinary divisions.

By pooling basic production and by instituting a new High Authority, whose decisions will bind France, Germany and other member countries, this proposal will lead to the realization of the first concrete foundation of a European federation indispensable to the preservation of peace.

To promote the realization of the objectives defined, the French Government is ready to open negotiations on the following bases.

The task with which this common High Authority will be charged will be that of securing in the shortest possible time the modernization of production and the improvement of its quality; the supply of coal and steel on identical terms to the French and German markets, as well as to the markets of other member countries; the development in common of exports to other countries; the equalization and improvement of the living conditions of workers in these industries.

To achieve these objectives, starting from the very different conditions in which the production of member countries is at present situated, it is proposed that certain transitional measures should be instituted, such as the application of a production and investment plan, the establishment of compensating machinery for equating prices, and the creation of a restructuring fund to facilitate the rationalization of production. The movement of coal and steel between member countries will immediately be freed from all customs duty, and will not be affected by differential transport rates. Conditions will gradually be created which will spontaneously provide for the more rational distribution of production at the highest level of productivity.

In contrast to international cartels, which tend to impose restrictive practices on distribution and the exploitation of national markets, and to maintain high profits, the organization will ensure the fusion of markets and the expansion of production.

The essential principles and undertakings defined above will be the subject of a treaty signed between the States and submitted for the ratification of their parliaments. The negotiations required to settle details of applications will be undertaken with the help of an arbitrator appointed by common agreement. He will be entrusted with the task of seeing that the agreements reached conform with the principles laid down, and, in the event of a deadlock, he will decide what solution is to be adopted.

The common High Authority entrusted with the management of the scheme will be composed of independent persons appointed by the governments, giving equal representation. A chairman will be chosen by common agreement between the governments. The Authority's decisions will be enforceable in France, Germany and other member countries. Appropriate measures will be provided for means of appeal against the decisions of the Authority.

A representative of the United Nations will be accredited to the Authority, and will be instructed to make a public report to the United Nations twice yearly, giving an account of the working of the new organization, particularly as concerns the safeguarding of its objectives.

The institution of the High Authority will in no way prejudge the methods of ownership of enterprises. In the exercise of its functions, the common High Authority will take into account the powers conferred upon the International Ruhr Authority and the obligations of all kinds imposed upon Germany, so long as these remain in force.

Neka doloba prava skupnosti, bodisi PES ali Uredbaje neposredno uinkujoa, e ima doloene lastnosti:

Da daje doloba posamezniku doloeno pravico

Da je jasna

Da je brezpogojna

Da ne pua dravi lanici manevrskega prostora.

Doloene v odlobah ECJ. To pa pomeni, da se lahko posameznik na to dolobo sklicuje pred nacionalnim sodiem.

This Regulation shall be binding in its entirety and directly applicable in all Member States.

Za direktivo se je najprej pri nas uporabljal izraz smernica in ne direktiva. Smernica se danes uporablja za nezavezujo pravni akt, ki se mu ree guidelines.

Zahteval odkodnino za to, ker ni moral zaradi dela ve premakniti prstov. Fond je zatrjeval da njegova bolezen ni navedena v prilogi, ki so utemeljevale izplailo odkodnine. On pa je trdil, da je komisija izdala priporoilo, kot nezavezujoi pravni akt. Sodie je povedalo da v nacionalnem aneksu ta bolezen ni zajeta, iz sekundarnega akta pa je jasno, da je ta bolezen zajeta v ta akt. Nek posredni uinek torej tudi ti akti imajo. Posredni uinek dolobe prava skupnosti pomeni, da se mora v njeni lui razlagati pravo, e se le da. e pua nacionalni akt ve razlag, in obstaja akt skupnosti, se mora ta primer razlagati v skladu s tem. Tudi e doloba prava skupnosti nima neposrednega uinka, ima lahko posredni uinek neko pravo se mora razlagati v lui skupnostnega akta.

Obsega vsebino, ki zadeva kartele in usklajena ravnanja vsebino 81 in 82 lena PES, vsebino prepovedanih sporazumov in zlorabo prevladujoega poloaja (3,6 len ZPomk)

len 251

Kadar se ta pogodba glede sprejetja akta sklicuje na ta len, se uporablja v nadaljevanju navedeni postopek. 29.12.2006 SL Uradni list Evropske unije C 321 E/153

Komisija poda predlog Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet, ki odloa s kvalificirano veino, po pridobitvi mnenja Evropskega parlamenta:

e odobri vse spremembe, ki jih vsebuje mnenje Evropskega parlamenta, lahko sprejme predlagani akt s temi spremembami;

e Evropski parlament ne predlaga sprememb, lahko sprejme predlagani akt;

v drugih primerih sprejme skupno stalie in ga polje Evropskemu parlamentu. Svet izrpno obvesti Evropski parlament o razlogih za sprejetje tega skupnega stalia. Komisija izrpno obvesti Evropski parlament o svojem staliu.

e Evropski parlament v treh mesecih po takem obvestilu:

potrdi skupno stalie ali ne sprejme nikakrne odloitve, se teje, da je bil zadevni akt sprejet v skladu s tem skupnim staliem;

zavrne z absolutno veino svojih lanov skupno stalie, se teje, da predlagani akt ni bil sprejet;

z absolutno veino svojih lanov predlaga spremembe skupnega stalia, se spremenjeno besedilo polje Svetu in Komisiji, ki o teh spremembah podata svoje mnenje.

e Svet v treh mesecih po prejemu sprememb Evropskega parlamenta s kvalificirano veino odobri vse spremembe, se teje, da je bil zadevni akt sprejet v obliki tako spremenjenega skupnega stalia; o spremembah, glede katerih je Komisija izrazila odklonilno mnenje, pa Svet odloa soglasno. e Svet ne odobri vseh sprememb, predsednik Sveta v dogovoru s predsednikom Evropskega parlamenta v estih tednih sklie sestanek Spravnega odbora.

Spravni odbor, ki ga sestavljajo lani Sveta ali njihovi predstavniki in enako tevilo predstavnikov Evropskega parlamenta, ima nalogo, da s kvalificirano veino lanov Sveta ali njihovih predstavnikov in z veino predstavnikov Evropskega parlamenta dosee soglasje o skupnem besedilu. Komisija sodeluje pri postopkih Spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za uskladitev stali Evropskega parlamenta in Sveta. Pri izpolnjevanju te naloge Spravni odbor obravnava skupno stalie na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Evropski parlament. (C 321 E/154 SL Uradni list Evropske unije 29.12.2006)

e Spravni odbor v estih tednih po svojem sklicu odobri skupno besedilo, imata Evropski parlament, ki odloa z absolutno veino oddanih glasov, in Svet, ki odloa s kvalificirano veino, na voljo est tednov od datuma omenjene odobritve, da sprejmeta zadevni akt v skladu s skupnim besedilom. e ena od obeh institucij ne odobri predlaganega akta v tem roku, se teje, da ni bil sprejet.

e Spravni odbor ne odobri skupnega besedila, se teje, da predlagani akt ni bil sprejet.

Trimeseni in esttedenski rok iz tega lena se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljata za najve en mesec oziroma dva tedna.

len 252

Kadar se ta pogodba glede sprejetja akta sklicuje na ta len, se uporablja naslednji postopek:

Svet na predlog Komisije in po pridobitvi mnenja Evropskega parlamenta s kvalificirano veino sprejme skupno stalie.

Skupno stalie Sveta se predloi Evropskemu parlamentu. Svet in Komisija izrpno obvestita Evropski parlament o vseh razlogih Sveta za sprejetje tega skupnega stalia in tudi o staliu Komisije. e Evropski parlament v treh mesecih po takem obvestilu skupno stalie odobri ali v tem roku ne sprejme nikakrne odloitve, Svet dokonno sprejme akt v skladu s skupnim staliem.

Evropski parlament lahko v roku treh mesecev, navedenem v toki (b), z absolutno veino svojih lanov predlaga spremembe skupnega stalia Sveta. Z enako veino lahko skupno stalie Sveta tudi zavrne. Izid postopka se sporoi Svetu in Komisiji. e Evropski parlament zavrne skupno stalie Sveta, je v drugi obravnavi potrebna soglasna odloitev Sveta.

Komisija v roku enega meseca znova preui predlog, na podlagi katerega je Svet sprejel svoje skupno stalie, in pri tem upoteva spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament (29.12.2006 SL Uradni list Evropske unije C 321 E/155) Komisija hkrati s svojim ponovno preuenim predlogom polje Svetu spremembe, ki jih je predlagal Evropski parlament, a jih ni sprejela, in o njih izrazi svoje mnenje. Svet lahko te spremembe sprejme soglasno.

Svet s kvalificirano veino sprejme predlog, ki ga je Komisija ponovno preuila. Svet lahko spremeni predlog, ki ga je Komisija ponovno preuila, samo soglasno.

V primerih iz tok (c), (d) in (e) mora Svet odloiti v roku treh mesecev. e Svet v tem roku ne sprejme nobene odloitve, se teje, da predlog Komisije ni bil sprejet.

Roke iz tok (b) in (f) lahko Svet in Evropski parlament v medsebojnem soglasju podaljata za najve en mesec.

len 253

V uredbah, direktivah in odlobah, ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter v aktih, ki jih prejme bodisi Svet ali Komisija, se navedejo razlogi za njihovo sprejetje, pa tudi vsi predlogi ali mnenja, ki jih je bilo treba pridobiti po tej pogodbi.

To poglavje se je obseno spremenilo (v Grilevi knjigi). Vsi organi tudi nimajo statusa institucije.

V katerem je tudi sodie za lovekove pravice, ki ni institucija EU!

Razpadli pa so zato, ker jih je razburila izjava poslanke Mussolini, ki je izjavila (ena Rimljanka je bila umorjena s strani romunskih Romov) da je kriminal nain ivljenja romunskih romov in je skupina razpadla.

Komisija trdi da Slovenija kri 12 len PES z vinjetami.

Pravnik ki pomaga ECJ pri reevanju primerov. So vrhunski pravni strokovnjaki, ki pripravljajo opinions, kadar za to mnenje senat zaprosi. Trenutno je generalna pravobranilka Verica Trstenjak.

e bo prilo do poveanja, bo poveanje izgledalo tako, da jih bo namesto sedanjih 8, 11 (sedaj jih imamo 5 iz najvejih drav lanic, in 3 rotirajoe, kar je trenutno Slovenija), tako bo 6 stalnih in 5 rotacijskih (Poljska si je izborila enega stalnega AG.

Neposredno posameznik ne more toiti drave lanice, saj jo lahko toi le druga drava lanica ali komisija. Posameznik pa tudi pred ECJ ne more biti toen, prav tako ne pred CFI.

Borijo se proti ezmejnemu, organiziranemu kriminalu

Sadje in zelenjava, za katere se ukinja trne standarde: artioke, avokado, belgijski radi, belui, brstini ohrovt, buke, cvetaa, ebula, esen, enje, fiol, glavnato zelje, gojene gobe, gomoljna zelena, grah, jajevci, korenje, kumare, lubenice, marelice, melona, neolueni leniki, neolueni orehi, por, slive, pinaa.

Poglej si kaj je posredni in kaj neposredni uinek!

Od Maastrichtske pogodbe leta 1992 obstajajo trije stebri. Prej so obstajale 3 skupnosti, z Maastrichtom pa nastane EU. 1 steber je najpomembneji skupnostni steber, kar postane z PES 1957 in kasneje s PES 1992. Na ECJ v zvezi s pravom skupnosti v zvezi z vsebino ki sodi v 1 steber (razen 91-69, ki je v 1 steber prila iz 3 stebra z Amsterdamsko pogodbo 1997. Vsebina 2 stebra je skupna zunanja in varnostna politika, vsebina 3 stebra pa pravosodno in policijsko sodelovanje na podroju kazenskih zadev (pred 1997 imenovan pravosodje in notranje zadeve)). Z 1997 letom so se v 1 steber prestavili vizumi, azil in migracije. 1 steber loimo od 2 in 3 stebra zaradi reima odloanja. Sekundarna zakonodaja na podroju 1 stebra sprejemajo evropske institucije, na podroju 2 in 3 stebra pa se odloitve sprejemajo na meddravnih konferencah.

Primeri: Broekmeullen, Vaassen, Goebbels, Dorsch, Almelo.