PRAVNA UPRAVI ČENOST POSTOPKOV DOBAVE ELEKTRI ČNE … · 2 OPIS PROBLEMA ... SLIKA 9: ELEKTRI ... VT višja tarifa (meri porabo vsak delavnik od 6.00–22.00) MT nižja tarifa (meri

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Mateja Novak

PRAVNA UPRAVIČENOST POSTOPKOV DOBAVE

ELEKTRIČNE ENERGIJE PRIMARNIM UPORABNIKOM

diplomsko delo

Celje, avgust 2010

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Mateja Novak

PRAVNA UPRAVIČENOST POSTOPKOV DOBAVE

ELEKTRIČNE ENERGIJE PRIMARNIM UPORABNIKOM

diplomsko delo

Mentor: mag. Sašo Murtič

Celje, avgust 2010

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Matejštudentka visokošolskega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistikaz vpisno številko Pravna upravičenost postopkov dobave elektri S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izklju

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtorseznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi

• se zavedam, da je plagiatorstvo bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafiso tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lasavtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko prdelo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a V Celju, dne ________________

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Mateja Novak isokošolskega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika

20015455 , sem avtoricaenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom

S svojim podpisom zagotavljam, da:

je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtorseznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafičso tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a

V Celju, dne ________________ Podpis avtorice:_______________

IZJAVA O AVTORSTVU

, isokošolskega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika

, sem avtorica diplomskega dela: ne energije primarnim uporabnikom .

no mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam navodili Fakultete za logistiko

sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v jasno zapisal/a v diplomskem delu;

predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

edstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

Alenka Cizel .

____________________

ZAHVALA

Družini in vsem bližnjim se iskreno zahvaljujem

za omogočitev študija, podporo in potrpežljivost.

Posebna zahvala je namenjena tudi mentorju mag. Sašu Murtiču

za briljantno idejo, nasvete in čas.

PRAVNA UPRAVIČENOST POSTOPKOV DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE PRIMARNIM UPORABNIKOM

Dobavo električne energije, proizvodnjo, prenos in porabo predpisuje notranja zakonodaja, mednarodni standardi in drugi energetski predpisi. V diplomskem delu so predstavljeni pravnoformalni postopki priključitve na distribucijsko omrežje, odjem električne energije, merilne naprave za merjenje porabe, načini obračunavanja dobave idr. Natančno so opredeljene pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri dobavi, distribuciji, naravnih nesrečah, prekinitvah dobave, dodeljevanju nujne in zasilne oskrbe, števcih za merjenje porabe, ceni električne energije in prispevkov ter obračunavanju električne energije. V diplomskem delu so podani tudi trenutno najugodnejši predlogi rešitev. Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 13. 7. 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES v 1. točki navaja, da je cilj notranjega trga z električno energijo, ki se postopoma uvaja po vsej Skupnosti od leta 1999, zagotovitev resnične izbire vsem potrošnikom v Evropski uniji, bodisi državljanom bodisi gospodarstvu, novih poslovnih priložnosti, več čezmejnega trgovanja, da bi na ta način zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčnejše cene in višje standarde storitev ter prispevati k zanesljivosti oskrbe in trajnosti. Ključne besede: električna energija, odjemalec, dobavitelj, Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo.

LEGAL ELIGIBILITY PROCEDURES FOR THE SUPPLY OF ELECTRICITY TO PRIMARY USERS

Supply, transfer and the production of electricity are defined by national and international standards, as well as the regulations for the energetic sector. Our work first presents the formal procedure of connecting the user to the grid, electricity supply to the user, measurement apparatus, the tariff system and similar. Problems that may occur are also precisely defined. Those problems may be: temporary halt in the supply, natural disasters, minimum and emergency supply, upkeep of the measurement apparatus and problems with the tariff system. Our work is ended by giving the practical solutions to the previously presented problems. Directive 2009/72/EC of The European Parliament and of the Council of 13 July 2009 concerning common rules for the internal market in electricity and repealing Directive 2003/54/EC states in point 1 that the internal market in electricity, which has been progressively implemented throughout the Community since 1999, aims to deliver real choice for all consumers of the European Union, be they citizens or businesses, new business opportunities and more cross-border trade, so as to achieve efficiency gains, competitive prices, and higher standards of service, and to contribute to security of supply and sustainability. Key words: electric energy, user, supplier, electricity distribution operator.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru visokošolski strokovni študijski program

Mateja Novak: Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom v

KAZALO VSEBINE

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPIS ................................................................................................................................ 3 SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO (SODO) .. 4 POMEN POSAMEZNIH ENERGETSKIH IZRAZOV ................................................................. 6

1 ELEKTRIČNA ENERGIJA ................................................................................ 8

1.1 DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE SKOZI ČAS ........................................................ 12 1.2 LIBERALIZACIJA TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI ............................ 13 1.3 VIRI ELEKTRIČNE ENERGIJE ................................................................................ 15

2 OPIS PROBLEMA ............................................................................................. 19

2.1 DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI ZA REŠEVANJE PROBLEMA ........................ 22

2.1.1 Prekinitve dobave električne energije ......................................................... 23 2.1.2 Zasilna in nujna oskrba z električno energijo ............................................. 24 2.1.3 Informiranje odjemalcev električne energije .............................................. 25 2.1.4 Popis števcev ............................................................................................... 25 2.1.5 Obračun električne energije ........................................................................ 26

3 OBSTOJEČE STANJE ...................................................................................... 29

3.1 POSTOPEK DOBAVE IN PRIKLJUČITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE .............................. 30 3.2 PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE ...................................................... 30 3.3 DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE – PRAVNA PODLAGA ......................................... 31 3.4 ZASILNA OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ........................................................ 33 3.5 NUJNA OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ........................................................... 33 3.6 NEUPRAVIČEN ODJEM ELEKTRIČNE ENERGIJE ..................................................... 34 3.7 PREKINITEV DOBAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................................... 35 3.8 PLAČILO DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE .................................................... 35 3.9 POSNETEK STANJA .............................................................................................. 37

3.9.1 Meritve in prenos električne energije ......................................................... 40 3.9.2 Račun električne energije ............................................................................ 41 3.9.3 Anketa o zamenjavi dobavitelja .................................................................. 43

3.10 KRITIČNA ANALIZA............................................................................................. 44

4 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ................................................................ 49

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 55

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 57


Mateja Novak: Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom vi

KAZALO SLIK

SLIKA 1: PARNI STROJ JAMESA WATTA IZ LETA 1775 ............................................................. 9

SLIKA 2: PRVI ELEKTRIČNI AKUMULATOR ALESSANDRA VOLTE .............................................. 9

SLIKA 3: ELEKTRIČNI MOTOR MICHAELA FARADAYA IZ LETA 1831 ...................................... 10

SLIKA 4: PRVA ŽARNICA THOMASA EDISONA PREDSTAVLJENA JAVNOSTI .............................. 11

SLIKA 5: ALTERNATOR NIKOLE TESLE IZ LETA 1891 ........................................................... 11

SLIKA 6: NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ........................................................................ 15

SLIKA 7: TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ .............................................................................. 15

SLIKA 8: HIDROELEKTRARNA NA SPODNJI SAVI – BOŠTANJ ................................................. 16

SLIKA 9: ELEKTRIČNI DROG ............................................................................................... 23

SLIKA 10: DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE ................................................................. 29

SLIKA 12: VLOGA ZA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE ....................................... 38

SLIKA 13: POGODBA O OSKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO .................................................... 39

SLIKA 14: ŠTEVEC NA DALJINSKO ODČITAVANJE ................................................................. 40

SLIKA 15: PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE PREKO DALJNOVODOV ....................................... 40

SLIKA 16: RAČUN DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE ....................................................... 42

SLIKA 17: REZULTATI ANKETE ........................................................................................... 44

SLIKA 18: VZROČNO-POSLEDIČNI DIAGRAM ....................................................................... 45

SLIKA 19: DELEŽ POSAMEZNIH POSTAVK NA RAČUNU ELEKTRIČNE ENERGIJE ....................... 53

KAZALO TABEL

TABELA 1: STROŠEK DOBAVLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE NA LETNI RAVNI ........................... 17 TABELA 2: KODE ŠTEVCEV ................................................................................................. 37 TABELA 3: PRIKAZ MOČI VAROVALK ................................................................................... 43


Mateja Novak: Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom vii

KRATICE

SODO Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno

energijo, d. o. o.

SOZD EGS Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije

DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije

ELES Elektro – Slovenija, d. o. o.

kW kilovat, enota za moč (SSKJ)

kWh kilovatna ura; delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata

(SSKJ)

VT višja tarifa (meri porabo vsak delavnik od 6.00–22.00)

MT nižja tarifa (meri porabo vsak delavnik od 22.00–6.00 naslednji

dan in 24 ur na dan ob praznikih, sobotah in nedeljah)

ET enotna tarifa (meri porabo 24 h/dan)


Mateja Novak: Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom 1

UVOD

V sodobni družbi si ni mogoče zamisliti funkcioniranja sistema državne in družbene

ureditve brez potrebnih energentov, s pomočjo katerih se družba in družbeni procesi

razvijajo. Razvoj posamezne družbe je v celoti odvisen od energetskih virov, ki

omogočajo razvoj industrije, razvoj infrastrukture, razvoj tehnike in tehnologije.

Istočasno je energija pomembna za preživetje človeka. Eden od možnih virov energije,

ki je pomemben in brez katerega človeštvo v sodobnem času ne more organizirati

družbenih, osebnih in drugih procesov, je električna energija. Sodi med

najpomembnejše oblike energije, saj je nujen in neprecenljiv vir za človeka, njegovo

življenje in delo družbe. Električna energija je postala nepogrešljiva in je prisotna

vsepovsod, v gospodinjstvih, industrijah, tovarnah, v javno dobro, kar omogoča korist

večjemu delu prebivalstva in gospodarskim družbam po svetu. V sodobnem svetu je

električna energija ključni dejavnik za razvoj in delo družbe, saj med drugim omogoča

tudi delovanje električnih naprav, ki omejujejo ročno delo.

Električno energijo proizvajajo jedrske elektrarne, termoelektrarne, hidroelektrarne,

proizvedena je lahko tudi iz obnovljivih virov, in sicer s pomočjo sončne energije,

vetrne energije, biomase in geotermalne energije. Končni proizvod električne energije

se do odjemalcev lahko prenaša preko podzemeljskih kablov ali nadzemnih električnih

vodov. Kot električno delo se električna energija prenaša z električnim tokom v

tokokrogu. Električno omrežje mora vsebovati dovolj virov električne energije, da

pokrije potrebo po porabi le-te.

Prenos električne energije poteka od proizvodnih obratov (elektrarn) preko daljnovodov,

transformacijskih postaj in ostalih nižjih ter podeželskih transformatorjev do končnih

odjemalcev. Od visokonapetostnih postaj poteka distribucija električne energije do

odjemalcev preko lokalnih podzemeljskih kablov ali nadzemeljskih vodov. Do porabe

električne energije je odjemalec upravičen, ko ima izdana vsa dovoljenja in podpisano

pogodbo o dostopu do omrežja pri Sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z

električno energijo in pogodbo o oskrbi z električno energijo pri dobavitelju električne

energije.



V preteklosti sta bila distribucija in prenos električne energije v domeni istega podjetja

vse do leta 1990. Omenjenega leta je Anglija prva uvedla reforme na področju

monopolnega trgovanja z električno energijo. V zadnjem desetletju pa je monopol

postopoma ukinjalo vse več držav, tudi Slovenija. Posledica ukinitve monopola na

področju distribucije električne energije je med drugim pripomogla tudi k možnosti

izbire dobavitelja električne energije vsem odjemalcem. V Sloveniji so spremembe

stopile v veljavo 1. 7. 2007, ko je bil sprejet Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o

ustanovitvi javnega podjetja za prenos električne energije in javnih podjetij za

distribucijo električne energije. Na trg so prodrli novi ponudniki – dobavitelji električne

energije in s konkurenčnimi cenami prevzeli precejšen delež trga pri dobavi električne

energije.

Družba SODO1, d. o. o., ustanovljena s strani države, omogoča vsem uporabnikom

zanesljivo, varno in učinkovito oskrbo z električno energijo. Distribucija električne

energije obsega vzdrževanje, načrtovanje, razvoj in gradnjo distribucijskega omrežja ter

investicijsko dejavnost. Prav tako skrbi za neprekinjeno distribucijo električne energije

v omrežju.

Naloga države je, da zagotovi dostopnost električne energije vsem uporabnikom pod

enakimi pogoji. Z zakonom in podzakonskimi predpisi je natančno predpisano

pridobivanje, prenos in uporaba električne energije. Predpisani so načini in postopki

priključitve, uporabe in prekinitve dobave električne energije. Prav tako so zakonsko

opredeljeni tudi pogoji in postopki dobave ter način obračunavanja in plačevanja

električne energije. Pravna podlaga je omogočila tudi uvedbo zdrave konkurence na

področje elektrodistribucije.

Evropski elektroenergetski sistem z visoko kakovostjo obratovanja, katerega poznamo

danes, se je dodobra razvil v petdesetletnem obdobju do leta 1991. Tako se je sredi

prejšnjega stoletja razvil tudi slovenski elektroenergetski sistem. Do začetka

devetdesetih let je deloval združeno pod nazivom podjetja SOZD EGS2, Maribor.

Podjetje DES3 pa je med tem časom vse od začetka sedemdesetih let povezovalo 5

1 SODO: Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d. o. o. 2 SOZD EGS: Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije 3 DES: Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije



distribucijskih podjetij. Leta 1981 so podjetje DES ukinili in ustanovili 5 javnih podjetij

za distribucijo električne energije. V letu 1990 so ustanovili javno podjetje ELES4, ki

ima na področju Republike Slovenije pravico opravljanja dejavnosti sistemskega

operaterja ter distribucijska podjetja Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor,

Elektro Gorenjska, Elektro Primorska. Z ustanovitvijo ELES-a je SOZD EGS prenehal

delovati. Omenjena distribucijska podjetja so se leta 1998 preoblikovala v delniške

družbe, z dnem 1. 7. 2007 pa to niso več javna podjetja. Izvajanje gospodarske javne

službe je prevzela družba SODO (Hrovatin, 2007, str. 65).

Pravno gledano, se je na energetskem področju, po vzoru Anglije in drugih članic

Evropske unije, v Sloveniji izvedla tranzicija in vsem državljanom ter posrednikom v

državi uredila zdrave pogoje za zagotavljanje električne energije. Slovenija je

mednarodno in zdravo konkurenco dobaviteljev uredila s spremembo ustave,

energetskimi zakoniki in direktivo Evropske unije.

Opis

Dobava električne energije in postopki, vezani na enako dobavo, pod enakimi pogoji,

sodijo v logistične procese, vezane na elektrodistribucijo in obenem na pravne prakse, ki

so ozko povezane s samim postopkom proizvodnje dobave in porabe električne energije

kot pomembnega vira energije za človeštvo.

V nalogi so predstavljeni logistični postopki dobave, distribucija električne energije in v

tej povezanosti pravna podlaga za samo upravičenost dobave pod pogoji in načini, ki jih

predpisuje država in mednarodni predpisi.

Pravna ureditev področja zagotovitve proizvodnje, distribucije in porabe pod

predpisanimi varnostnimi pogoji daje proizvajalcu in končnemu porabniku pravno

varnost, da bo zagotovljena nujno potrebna energija, po drugi strani pa zagotavlja

pravno varstvo plačila dobavljene in porabljene električne energije. Pravno varstvo je

tudi predstavitev pravnega delovanja in skrbi države za zagotovitev in varno dobavo ter

uporabo nujno potrebnih energentov. 4 ELES: Elektro – Slovenija, d. o. o.



Električna energija je le eden od možnih energentov, je pa zato bolj pomembna in

potrebna celotnemu človeštvu.

Analiza zbranih podatkov in prikaz bosta prikazala, ali so postopki pravilni, pravični in

ustrezni. V kolikor so, jih bomo potrdili, če niso, bomo predlagali možno spremembo,

dopolnitev ali ovrgli ustreznost obstoječega postopka.

Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo

(SODO)

Republika Slovenija je v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah 26. 3. 2007

ustanovila gospodarsko družbo SODO, ki ima status družbe z omejeno odgovornostjo in

je opredeljena kot sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d. o.

o. Družba SODO, d. o. o. (v nadaljevanju SODO), je bila ustanovljena na podlagi 23.

člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010, v

nadaljevanju EZ), ki navaja:

»Dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja bodisi javno

podjetje, ustanovljeno za opravljanje te gospodarske javne službe, bodisi pravna oseba

zasebnega prava ali samostojni podjetnik posameznik, ki na določenem območju

pridobi koncesijo za opravljanje te gospodarske javne službe.[…]«.

Sistemski operater distribucijskega omrežja – SODO je tako v skladu s 23. a členom EZ

odgovoren za: izvajanje distribucije električne energije; vzdrževanje in razvoj omrežja

za distribucijo električne energije; zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da

omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja; zanesljivost oskrbe z

električno energijo s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja;

upravljanje pretokov električne energije v omrežju in zagotavljanje sistemskih storitev;

nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja; zagotavljanje potrebnih

podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;

napoved porabe električne energije ter potrebnih energetskih virov z uporabo metode

celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih. SODO je



prav tako odgovoren za odkup vse električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, ki

so priključeni na distribucijsko omrežje in od ostalih proizvajalcev na podlagi razpisa,

katerim ceno določi vlada. Električni energiji mora zagotoviti prodajo in odkup na

transparenten in nediskriminatoren način.

Na podlagi 6. člena EZ je družbi SODO Javna agencija Republike Slovenije za energijo

izdala licenco za opravljanje energetske dejavnosti. Vlada Republike Slovenije pa je

družbi SODO podelila koncesijo za obdobje 50-ih let skladno z drugim odstavkom 23.

člena EZ:

»[…] Izvajalca za dejavnost sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega člena

določi vlada za obdobje največ 50 let.«.

S tem je družba podpisala Uredbo o koncesiji gospodarske javne službe za dejavnosti

sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št.

39/2007). S podpisom omenjene koncesijske pogodbe so bile podpisane tudi pogodbe o

najemu elektrodistribucijske infrastrukture.

Z družbo SODO je vsako distribucijsko podjetje (Elektro Ljubljana, Elektro Celje,

Elektro Maribor, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska) podpisalo pogodbe, ki

pooblaščajo omenjena distribucijska podjetja, da delujejo v imenu podjetja SODO.

Vzdrževanje omrežja, zanesljivost oskrbe z električno energijo ipd. so torej v domeni

lokalnih distribucijskih podjetij.

Družba SODO stremi k zagotavljanju zanesljive, varne in učinkovite oskrbe z električno

energijo. Zmogljivost omrežja zagotavljajo z načrtovanjem, izgradnjo, vodenjem in

obratovanjem distribucijskega omrežja, kar omogoča priključitve in dostope do omrežja

z ustrezno kakovostjo napetosti električne energije in standardov skladno z zakonskimi

predpisi.

Skladno s 127. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz

distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)) mora

SODO zagotavljati, da so merilne naprave, merilni transformatorji, komunikacijske



naprave stikalnih ur in mrežne tonske komande sprejemnikov uporabnika v brezhibnem

stanju. SODO o morebitnih nepravilnostih obvesti uporabnika v osmih dneh. V primeru,

da uporabnik sam ugotovi katerokoli nepravilnost v zvezi s stikalno uro ali s

sprejemnikom (samo pri uporabnikih dvotarifnih števcev, saj lahko ura prehiteva ali

zaostaja), je dolžan obvestiti SODO. Le-ta mora nastaviti ali zamenjati nedelujoč

mehanizem najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila.

Država je v pravnem pogledu zagotovila ustanovitev in delovanje gospodarske družbe,

oblikovno kapitalske družbe, ki je v prvotni fazi v lasti in domeni države. Z razvojem

koncepta ustreznosti dobave električne energije in poslovno prakso bodo dane možnosti

za delovanje drugih gospodarskih družb izven okolja držav. Država je na ta način odprla

možnost razvoja varnega delovanja dobave električne energije, kasneje so možne

spremembe. Ugotavljamo, da je država ravnala pravilno in strokovno.

• Pomen posameznih energetskih izrazov (slovar pojmov [Elektro-maribor.si]):

Gospodinjski odjem ima lahko odjemalec samo za lastno domačo porabo, ki ni

pridobitna dejavnost. Za stanovanja ter pripadajoče gospodarske prostore se odjem

izvršuje na nizki napetosti, priključna moč pa ne sme presegati 16 kW. Pri

gospodinjskem odjemu je protizakonito opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,

prav tako ne more biti gospodinjski odjemalec zavezanec za DDV.

Za ostali odjem se šteje vsak poslovni prostor in industrija, tj. povsod, kjer se opravlja

pridobitna dejavnost in ni naveden kot stanovanjski odjem.

Oskrba z električno energijo pomeni celoten proces pridobivanja, predelave,

proizvodnje, prenosa, distribucije in dobave električne energije.

Distribucija električne energije je prenos oziroma transport električne energije po

distribucijskem omrežju, vodenje omrežja, zagotavljanje dostopa do omrežja in

organizirano razdeljevanje električne energije končnim odjemalcem.



Dobava električne energije pomeni prodajo električne energije končnim odjemalcem. Je

storitev, pri kateri dobavitelj napaja odjemalca z dogovorjeno količino in kakovostjo

električne energije na dogovorjeni lokaciji.

Dobavitelj električne energije odkupuje električno energijo od proizvajalcev, z njo

trguje in jo prodaja končnim odjemalcem.

SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja: zagotavlja zanesljivo, varno in

učinkovito oskrbo z električno energijo. Z razvojem, izgradnjo, vodenjem,

obratovanjem in vzdrževanjem omrežja zagotavlja njegovo dolgoročno zmogljivost in

učinkovito oskrbo z električno energijo.

Plačnik merilnega mesta je največkrat tudi lastnik merilnega mesta. Lastnik na

merilnem mestu pa je mnogokrat lastnik nepremičnine. Plačnik je lahko tudi najemnik,

v kolikor uredi podatke na SODO, pri čemer potrebuje soglasje lastnika merilnega

mesta. Plačnik je dolžan poravnati vse obveznosti do dobavitelja in podjetja SODO po

veljavnih Splošnih pogojih za oskrbo gospodinjskega odjemalca z električno energijo in

po sklenjeni pogodbi o dostopu do distribucijskega omrežja, sklenjenega s SODO.

Merilno mesto je mesto nameščenega števca, kjer se meri poraba električne energije.

Odjemno mesto je mesto, kjer se vrši odjem oziroma dobava električne energije.

Številka merilnega mesta je unikatna številka merilnega mesta, kjer je vgrajena merilna

naprava za merjenje porabe električne energije.

Številka odjemnega mesta je unikatna številka odjemnega mesta, kjer se vrši odjem

električne energije.



1 ELEKTRIČNA ENERGIJA

V treh milijonih let človeškega razvoja so se dogodili trije veliki svetovni preobrati, ki

so odločilno posegli v tok razvoja človeštva in ki učinkujejo še danes. Prvi preobrat,

pred približno 1,7 milijona let, je bil začetek uporabe ognja. Uporaba ognja je

spremenila način življenja, strukturo prehrane človeka, selitve v bolj hladne kraje ter

črpanje naravnih virov.

Drugi preobrat, v obdobju 8000–4000 let pr. n. št., je bila uveljavitev poljedelstva,

živinoreje in proizvodnega gospodarstva. Poljedelstvo, živinoreja, proizvodnja ipd. so

pripomogli k iznajdbi kolesa, ki je omogočilo večja gibanja, premike ljudi in sredstev za

preživetje.

Tretji preobrat je nastal z »industrijsko revolucijo« konec 18. in začetek 19. stoletja, ki

je povezana z izumom parnega stroja. Proizvodnja je postala manj odvisna od delovne

sile ljudi in živali, bolj pa od človeškega razuma. Korenite in trajne spremembe

globalnega obsega je prinesla uporaba električne energije (Hrovatin, 2007, str. 17).

• Zgodovinske prelomnice (Electricity history [electricityforum.com], b. d.):

600 pr. n. št.: Thales iz Mileta je pisal o statični elektriki. Odkril je, da natrt jantar nase

privablja majhne delce.

1600: Angleški znanstvenik William Gilbert je oblikoval novo latinsko besedo

»electricus« na podlagi grške besede »ηλεκτρον«, kar pomeni elektron. Omenjeni izraz

so kasneje prevzeli vsi jeziki.

1729: Stephen Gray je odkril prevodnost električne energije.

1733: Charles Francois du Fay je odkril, da ima elektrika dve obliki. Negativen pol (–)

je poimenoval smolnat in pozitiven pol (+) steklast.

1765: James Watt je izumil parni stroj.



Slika 1: Parni stroj Jamesa Watta iz leta 1775

Vir: Parni stroj [Shrani.si]

1800: Alessandro Volta je izumil prvi električni akumulator. Dokazal je, da lahko

električna energija potuje preko žic.

Slika 2: Prvi električni akumulator Alessandra Volte

Vir: Električni akumulator Volta [Google slike]



1816: Ustanovitev prvega energetskega podjetja v ZDA.

1821: Michael Faraday je izumil prvi električni motor.

Slika 3: Električni motor Michaela Faradaya iz leta 1831

Vir: Električni motor Faraday [Google slike]

1879: Charles Brush je odprl prvo komercialno elektrarno v San Franciscu, ki je

uporabljala generator in luči. Thomas Edison pa je istega leta javnosti predstavil svojo

žarnico.



Slika 4: Prva žarnica Thomasa Edisona predstavljena javnosti

Vir: Prva žarnica [Google slike]

1882: Thomas Edison je v New Yorku pognal prvo javno elektrarno.

1883: V Sloveniji je bila zabeležena prva uporaba električne energije. Karl Scherbaum,

lastnik mlina iz Maribora, je s pomočjo parnega stroja in dinama (moči okoli 5

kilovatov – kW) napeljal razsvetljavo s 36 žarnicami.

1888: Nikola Tesla je izumil rotacijski AC alternator5.

Slika 5: Alternator Nikole Tesle iz leta 1891

Vir: Alternator Nikole Tesla [Google slike]

5 Alternator: stroj za proizvajanje izmenične napetosti (SSKJ)



Znanstvenik in strokovnjak Nikola Tesla je bil rojen v malem hrvaškem mestu, v

neposredni bližini Slovenije. Bil je eden tistih zgodovinskih oseb, ki so najpomembneje

vplivali na razvoj komercialne električne energije. Bil je izumitelj, inženir strojništva in

električar. Poznan je po svojih revolucionarnih razvojih na področju elektromagnetizma

ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Njegovi patenti in zapisi so osnova sodobnega

izmeničnega toka elektroenergetskih sistemov, vključno polfazni sistem distribucije

električne energije in AC motor, kateri so pripeljali tudi do druge industrijske

revolucije.

Danes zagotavlja industrija proizvodnjo in dobavo električne energije, pogosto znane

kot elektrika, v zadostnih količinah preko omrežja do odjemalcev. Povpraševanje po

električni energiji je veliko zlasti v razvitih državah, saj je električna energija potrebna

za delovanje gospodinjskih aparatov, industrijskih strojev, svetlobnih prometnih

znakov, ogrevanje, razsvetljavo ipd. S tega vidika pravimo, da ima električna energija

javno korist. Javno korist ima preprosto tudi zato, ker je ključnega pomena za človeštvo

in je po zakonih Republike Slovenije vsem uporabnikom dobavljiva pod enakimi

pogoji.

Električna energija je pravzaprav sekundarni vir energije, saj jo pridobivamo iz

pretvorbe drugih virov energije, kot so premog, jedrska energija, sončna energija ter

druge, ki so primarni viri.

1.1 Dobava električne energije skozi čas

Prodaja električne energije na drobno se je začela ob koncu 19. stoletja, ko so

proizvajalci proizvedeno električno energijo za lastne potrebe dali v uporabo tudi tretjim

osebam. V začetku so električno energijo uporabljali predvsem za cestno razsvetljavo in

tramvaje. Z razvojem električnih motorjev in naprav se je dobava električne energije

razširila tudi na stanovanjsko, poslovno in industrijsko rabo. V začetku 20. stoletja se je

uporaba električne energije drastično povečala. Gospodinjstvom, trgovinam, tovarnam,

kmetijam, rudnikom ipd. so začela električno energijo dobavljati javna podjetja,

večinoma v državni lasti, kar je povzročilo monopol na področju dobave električne

energije (Electric power transmission [Wikipedia], b. d.).



Monopolu trgovanja z električno energijo je konec naredila Direktiva 2009/72/ES

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga

z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES. V 8. točki namreč navaja,

da bi morale države članice in nacionalni regulativni organi za zagotovitev konkurence

in oskrbe z električno energijo po najbolj konkurenčni ceni spodbujati čezmejni dostop

novih ponudnikov različnih energetskih virov in novih ponudnikov proizvodnje

električne energije; ter v 3. točki:

»Svoboščine, ki jih Pogodba zagotavlja državljanom Unije – med drugim prosti pretok

blaga, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev – so možne le na

popolnoma odprtem trgu, ki vsem potrošnikom omogoča svobodno izbiro

dobaviteljev, vsem dobaviteljem pa, da svoje proizvode svobodno dobavljajo svojim

odjemalcem.«

Zaradi 33. člena v zgoraj omenjeni direktivi, točke 1. c, ki navaja, da so za odprtje trga

pri dobavi električne energije od 1. 7. 2007 upravičeni vsi odjemalci, je Slovenija leta

2007 sprejela Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za

prenos električne energije in javnih podjetij za distribucijo električne energije (Ur. l. RS,

št. 57/2007), s katerim je od 1. 7. 2007 trg za dobavo električne energije za vse

odjemalce odprt.

S sprejemom pogojev direktive je Slovenija dobavo električne energije podredila

pogojem Evropske unije in tako pravno uredila to področje ter zagotovila pravno

varstvo odjemalcem.

1.2 Liberalizacija trga z električno energijo v Sloveniji

Že leta 1999 je bilo znano, da se bo trg električne energije za vse odjemalce popolnoma

odprl in bo konec monopola petih distribucijskih podjetij. Omenjenega leta je bil

namreč sprejet EZ, ki navaja, da se bo trg z električno energijo v Sloveniji odpiral

postopno.



Prvi korak k uresničevanju odpiranja trga z električno energijo je bilo odprtje notranjega

trga upravičenim odjemalcem, katerim priključna moč na enem merilnem mestu presega

41 kW. Imeli so prosto izbiro nakupa električne energije, vendar je bila omejitev na

strani dobave, saj so lahko kupovali električno energijo, proizvedeno le v Sloveniji.

Naslednji korak k odprtju trga se je pričel 1. 1. 2003, pri čemer so imeli upravičeni

odjemalci, z letno porabo električne energije 100 GWh in več, možnost kupovati tudi

uvoženo električno energijo.

Postopnemu odpiranju trga električne energije so na koncu sledila še gospodinjstva. Z

dnem 1. 7. 2007 je bil sprejet Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi

javnega podjetja za prenos električne energije in javnih podjetij za distribucijo

električne energije (Ur. l. RS, št. 57/2007), ki omogoča vsem odjemalcem električne

energije v Sloveniji svobodno izbiro dobavitelja.

Navkljub sprejetju omenjenega odloka so se konkurenca in konkurenčne cene električne

energije za gospodinjske odjemalce v Sloveniji pojavile šele v marcu preteklega leta

2009 z vstopom podjetja GEN-I, d. o. o., na trg gospodinjskih odjemalcev s tako

imenovano Poceni elektriko.

Konkurenčnejše cene podjetja GEN-I so pri ostalih dobaviteljih električne energije

povzročile prilagoditev razmeram na trgu z električno energijo in preoblikovanje cen v

različnih paketih tako za gospodinjske kot tudi za ostale odjemalce.

Danes ima vsak odjemalec električne energije, ki je kot plačnik zaveden pri SODO,

pravico do svobodne izbire dobavitelja električne energije. Menjava dobavitelja je za

odjemalca brezplačna. Pogoj za zamenjavo dobavitelja električne energije je oddana

popolna zahteva za menjavo pri SODO najkasneje do desetega dne v mesecu. Z

izpolnjenima pogojema ter podpisom nove pogodbe o oskrbi z električno energijo pri

novoizbranem dobavitelju se prične dobava električne energije prvega dne v naslednjem

mesecu.



1.3 Viri električne energije

Razumeti je treba, da imajo vse oblike proizvodnje električne energije pozitivne in

negativne vidike. Trg električne energije spodbuja proizvodnjo električne energije pri

virih, ki so najbolj tržni oziroma po katerih je največje povpraševanje. Vse bolj uspešna,

a dražja je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Ponudba iz mešanih

virov predvsem zmanjšuje tveganje za drastično spreminjanje cen električne energije.

Poznamo naslednje vire električne energije:

• Jedrske elektrarne

• Termoelektrarne

• Hidroelektrarne

• Ostali obnovljivi viri (sonce, veter, biomasa)

Slika 6: Nuklearna elektrarna Krško

Vir: Nuklearna elektrarna krško [Nek.si]

Slika 7: Termoelektrarna Šoštanj

Vir: Termoelektrarna Šoštanj [Google slike]



Slika 8: Hidroelektrarna na Spodnji Savi – Boštanj

Vir: Hidroelektrarna Boštanj [Hes.si]

Globalizacija evropskega trga in širše zahteve vodijo enotnost tudi na področju

zagotavljanja energije. Cenejša energija je tudi pogoj za večjo proizvodnjo, večja

proizvodnja pa je ponovno vezana na obliko energije, ki mora biti konkurenčna,

neprekinjena, dosegljiva in zanesljiva. V sodobnem času se je pokazala kot najbolj

zanesljiva ravno električna energija.

Potrebe po električni energiji so iz leta v leto višje, predvsem zaradi gospodarskega

razvoja, ki vse bolj deluje na avtomatiziranem in robotiziranem nivoju. Ravno zaradi

strme rasti povpraševanja po električni energiji je potrebno spodbujati proizvodnjo

električne energije. Zaradi nevarnosti po zvišanju cen električne energije, ki lahko

nastopi, ker je povpraševanje večje od ponudbe, moramo čim bolj težiti k razvoju

raznolikih ponudb, tj. proizvodnji električne energije različnih virov.

Način proizvodnje električne energije v zgoraj navedenih virih je pri vseh drugačen,

vendar je končni produkt (električna energija) vselej enak, ko je poslan v omrežje. Tako

ne moremo reči, da je električna energija, proizvedena na drugačen način, kot smo sicer

navajeni, slabše kakovosti, saj je povsem ista. Končni produkt električne energije je

torej isti, ne glede na način pridelave.

Tabela spodaj prikazuje vrste paketov, ki jih ponujajo različni dobavitelji. Na grobo

lahko rečemo, da je ponudba iz mešanih virov cenejša kot ponudba iz obnovljivih virov.

Kljub temu da postajajo obnovljivi viri električne energije vse bolj dostopni, še vedno

niso dovolj konkurenčni mešanim virom ponudbe. Cenovno dostopnejše cene električne

energije torej ponujajo elektrarne, ki imajo malce večji vpliv na onesnaževanje okolja.



Tabela 1 prikazuje izračun povprečne porabe električne energije (na letni ravni)

odjemalcev z dvotarifnim6 obračunavanjem. V prvem stolpcu zgoraj prikazuje ponudbo

iz obnovljivih virov električne energije, spodaj v istem stolpcu pa ponudbo iz mešanih

virov električne energije. Drugi in tretji stolpec prikazujeta povprečno porabo

odjemalcev s 7 kW7 obračunske moči, četrti in peti stolpec pa skupaj prikazujeta porabo

električne energije uporabnikov z obračunsko močjo 10 kW. Vsak stolpec 2–5 pa

posebej prikazuje tudi določeno povprečno porabo za izračun vseh paketov iz prvega

stolpca.

Tabela 1: Strošek dobavljene električne energije na letni ravni

Obračunska moč

7 kW 10 kW

Letna poraba

(1 3� porabe VT8 in 2 3 � porabe MT9)

1.800

kWh

3.600

kWh

7.200

kWh

14.400

kWh

Ponudba iz obnovljivih virov: v €

Elektro Celje – eko zeleni, toplotne črpalke 271,07 438,73 818,38 1.489,05

Elektro Celje – eko zeleni, modri II. stopnja 278,57 453,74 X X

Elektro Celje – eko zeleni, modri III. stopnja X X 849,05 1.550,39

Elektro Gorenjska – Reenergija – porabim, kar

rabim 276,04 434,27 795,05 1.427,99

Elektro Gorenjska Reenergija 2 291,11 454,63 X X

Elektro Gorenjska Reenergija 3 X X 868,59 1.609,06

Elektro Ljubljana – zelena paketna oskrba

»Moj paket L« april 09 294,58 475,67 882,17 1.606,55

Elektro Ljubljana – zelena paketna oskrba

»Moj paket XL« april 09 303,50 493,51 917,86 1.677,92

Elektro Ljubljana – zelena paketna oskrba 311,37 509,27 949,36 1.740,93

6 Dvotarifen: števec, ki meri porabljeno električno energijo, ločeno glede na dve različni tarifi (SSKJ) 7 kW – kilovat, enota za moč (SSKJ) 8 VT – višja tarifa (vsak delavnik od 6.00 do 22.00) 9 MT – nižja tarifa (vsak delavnik od 22.00–6.00 naslednji dan in 24 ur ob praznikih, sobotah in nedeljah)



»Moj paket XXL« april 09

Elektro Ljubljana – oskrba z zeleno električno

energijo za gospodinjstva 290,45 474,37 907,40 1.860,88

Elektro Maribor – OVEN 278,76 454,13 849,17 1.550,62

Elektro Maribor – paket osnovna oskrba –

modra 2. stopnja 279,20 454,99 X X

Elektro Maribor – paket osnovna oskrba –

modra 3. stopnja X X 850,90 1.554,08

Elektro Maribor – OVEN plus 277,95 452,50 845,92 1.544,11

Elektro Maribor – paket Varčujem modro! 277,32 451,23 843,38 1.539,04

Ponudba iz mešanih virov: v €

Elektro Celje – toplotne črpalke 262,06 420,72 782,35 1.416,99

Elektro Celje – klasični paket II 269,56 435,72 X X

Elektro Celje – klasični paket III X X 813,03 1.478,33

Elektro Gorenjska – osnovni paket 2 276,71 440,23 X X

Elektro Gorenjska – osnovni paket 3 X X 854,19 1.594,66

Elektro Gorenjska – Porabim, kar rabim 261,64 419,87 780,65 1.413,59

Elektro Ljubljana – »Moj paket L« april 09 272,98 432,47 795,77 1.433,75

Elektro Ljubljana – »Moj paket XL« april 09 281,90 450,31 831,46 1.505,12

Elektro Ljubljana – »Moj paket XXL« april 09 289,77 466,07 862,96 1.568,13

Elektro Ljubljana – oskrba z električno

energijo za gospodinjstva 268,85 431,17 821,00 1.688,08

Elektro Maribor – paket osnovna oskrba 2. st. 268,36 433,32 X X

Elektro Maribor – paket osnovna oskrba 3. st. X X 807,55 1.467,39

Elektro Maribor – paket Varčujem! 266,63 429,85 800,61 1.453,51

Elektro Primorska – paket srednji 267,98 432,56 X X

Elektro Primorska – paket srednji modri 276,99 450,57 X X

Elektro Primorska – paket veliki X X 806,52 1.465,32

Elektro Primorska – paket veliki modri X X 842,55 1.537,37

GEN-I – poceni elektrika 261,41 419,42 779,76 1.411,81

Vir: Izbira dobavitelja električne energije (cene, veljavne dne 2. junija 2009) [ZPS.si]



2 OPIS PROBLEMA

Mnogokrat iz različnih postopkov in stikov z občani, pogosto tudi s predstavniki

gospodarskih družb in zavodov, ugotavljamo, da odjemalci niso seznanjeni z vrstami

skupin in postopki odjema električne energije. V praksi se velikokrat pripeti, da ima

odjemalec na računu obračunan ostali (»NN«) odjem, ki je dražji od gospodinjskega

toka, ni pa storil ničesar, da bi to spremenil, uredil ali povprašal o možnostih za

spremembo. Zakon predvideva, da ima graditelj pri gradnji novega objekta priključen

gradbeni tok, ki ima praviloma isto ceno kot poslovni odjem. Po zaključku gradnje

odjemalci ne vedo, da je priporočljivo vrsto odjema spremeniti zaradi cenejše električne

energije in ugodnejših splošnih pogojev, ki se med gospodinjskim in ostalim odjemom

razlikujejo.

Posamezni primeri ali dogodki zahtevajo zasilno ali nujno oskrbo z električno energijo.

Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja

električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)) natančno opredeljujejo te

primere in postopke za dobavo. Dobava zasilne oskrbe je praviloma dražja. Do nje so

upravičeni odjemalci, ki nimajo dobavitelja in lahko traja največ 60 dni. Do nujne

oskrbe pa so upravičeni odjemalci, pri katerih je ob odklopu električne energije

ogroženo njihovo življenje in zdravje. V takšnem primeru mora odjemalec Sistemskemu

operaterju distribucijskega omrežja (SODO) predložiti ustrezno dokazilo.

Zgoraj omenjeni splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz

distribucijskega omrežja električne energije v 38. členu prav tako opredeljujejo

postopke in ukrepe za prekinitev dobave električne energije, in sicer v primeru

vzdrževalnih del na elektroenergetskih napravah. Uporabniki, odjemalci in vsa prizadeta

javnost je upravičena do informacije o takšnih posegih. Lokalni distributer se po navadi

sam odloči, kje bo objavil napovedano prekinitev. Zakon zahteva, da so odjemalci

ustrezno in pravočasno obveščeni, da se na prekinitev dobave električne energije

ustrezno pripravijo.

Prekinitev električne energije oziroma »izpad« lahko povzročijo tudi naravne katastrofe,

kot so na primer poplave, požari, strele ipd. V primeru nadzemeljskih vodov,



daljnovodov so lahko stroški investicije zelo veliki, prav tako lahko popravila le-teh

trajajo dalj časa. Zakonsko je določeno, da se najprej uredi dobava električne energije

bolnišnicam, šolam in podobnim ustanovam, šele nato pridejo na vrsto ostali odjemalci

električne energije. Distribucija električne energije preko podzemeljskih kablov je v

primeru katastrof varnejša, a vendar z vidika stroška investicije precej dražja od

postavitve daljnovodov.

Zakonodaja dopušča možnost izbire odjemalcem, da plačujejo električno energijo po

dejanski ali po pavšalni porabi. Prav tako je z zakonom določeno, da Sistemski operater

distribucijskega območja – SODO enkrat letno popiše števec na odjemalčevem

merilnem mestu. Zaradi letnega popisa števca prejme odjemalec enkrat letno tudi

poračun ali dobropis (odvisno od porabe električne energije glede na predhodno

predvideno pavšalno porabo), da se uskladi dejanska poraba z že oziroma s še ne

plačano električno energijo. V kolikor želi odjemalec plačevati dobavljeno električno

energijo po dejanski porabi, lahko vsak mesec sam popiše števec in dobavitelju sporoči

stanje, ki ga je odbral na števcu. Stanje posreduje na način ene od obstoječih možnosti

sporočanja pri posameznem dobavitelju. Pri sporočanju, vpisovanju in upoštevanju ter

odobritvi posredovanih odbirkov lahko pride do težav zaradi katerih stanja o porabi

dobavljene električne energije niso upoštevana.

Vzrokov za neupoštevanje števčnih stanj je več, in sicer je pri zamenjavi dobavitelja

najpogostejša težava na strani podjetja SODO, saj novemu dobavitelju ne sporoči

pravočasno začetnih stanj. Dobavitelj do nadaljnjega obračunava dobavljeno električno

energijo po ocenjenem stanju, katerega je imel zadnjih nekaj mesecev pri prejšnjem

dobavitelju. V primeru, da je odjemalčev števec ob zamenjavi dobavitelja ali ob rednem

letnem popisu nedostopen, SODO ne more popisati števčnega stanja, se menjava

dobavitelja ne izvede oziroma dobavitelj ne more izstaviti letnega poračuna ali

dobropisa. V praksi se dogaja, da za popis števčnih stanj zaprosijo lastnike merilnih

mest in če je končno stanje v še dovoljenih mejah odstopanja glede na posameznega

odjemalca, SODO popisana števčna stanja upošteva. Pri popisu števčnih stanj s strani

odjemalca pa lahko pride do napak oziroma do nesporazuma pri podajanju informacij.

Odjemalec lahko narobe popiše števec, na primer: napačno odčita cele in decimalne

številke (primer: odčitek 01125,9 odčita 11259), pri popisovanju zamenja višjo in nižjo



tarifo (pri dvotarifnih števcih), po telefonu nerazumljivo sporoči podatke o lastniku

merilnega mesta ali popisano števčno stanje. Težave pri obračunavanju dobavljene

električne energije lahko povzroči tudi okvara števca. Števec lahko prehiteva/zaostaja

ali pri dvotarifnih števcih mala tarifa ne dela, števec pa nato 24 h/dan meri po visoki

tarifi ali obratno.

Med dobavitelji električne energije obstajajo razlike v sprejemanju podatkov

odjemalčevih števčnih stanj o mesečni porabi dobavljene električne energije. Nekateri

dobavitelji omogočajo odjemalcem brezplačno sporočanje števčnih stanj, ne glede na

način sporočanja, drugi imajo vse vrste načina sporočanja plačljive, spet tretji imajo

brezplačen način sporočanja odbirkov, oddanih preko spletne aplikacije, zaračunajo pa

odbirke sporočene preko telefona ali po pošti. Cena sporočanja odbirka se giblje od

1,70–2,40 € mesečno, odvisno od dobavitelja (Izbira dobavitelja električne energije

[ZPS.si]).

Nekateri dobavitelji zaračunavajo dodatek na – po njihovem mnenju – previsoko porabo

električne energije oziroma jo ob višji porabi obračunavajo s progresivno lestvico. Tako

imajo gospodinjski odjemalci z večjo porabo električne energije na končnem računu

višjo postavko za plačilo električne energije na kilovatno uro kot gospodinjski

odjemalci pod enakimi pogoji pri manjši porabi energije. S tem ukrepom naj bi

dobavitelji spodbujali potrošnike k zmanjšanju porabe električne energije.


električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)) v 74. členu navajajo, da se

količina električne energije obračuna po izmerjenem števcu, ne glede na pravilnost

delovanja krmilne naprave. Redna menjava števca je na dvanajst let. V primeru

predčasne okvare je odjemalec dolžan obvestiti področnega sistemskega operaterja, da

ustrezno ukrepa oziroma zamenja števec. V kolikor ga o napaki ne obvesti, mu

dobavitelj obračuna električno energijo tako, kot jo je zabeležil števec in ne kolikor jo je

odjemalec dejansko tudi porabil.



2.1 Določitev ciljev, namena in poti za reševanje problema

V času monopolne dobave električne energije je vsak dobavitelj dobavljal električno

energijo odjemalcem na zakonsko določenem območju. Odjemalci so morali sprejeti

dobavitelja z vsemi slabostmi, saj po zakonu niso imeli pravice do izbire drugega

dobavitelja. Primorani so bili sprejeti dobaviteljeve Splošne pogoje za oskrbo z

električno energijo in cene, po katerih so ponujali dobavljeno električno energijo. Ravno

zaradi monopolističnega trga dobavitelji niso posvečali pozornosti odjemalcem

električne energije in njihovim željam ter predlogom za izboljšanje ponudb. Slovenski

trg oskrbovanja z električno energijo se je drastično spremenil marca 2009 z vstopom

podjetja GEN-I, d. o. o. Za gospodinjske odjemalce so ponujali električno energijo v

povprečju do 10 % ceneje, v izjemnih primerih (pri večjih porabnikih električne

energije) pa je bila razlika v ceni tudi več odstotkov, kar je bilo odvisno tudi predvsem

od cene električne energije na kilovatno uro in ostalih dodatkov na višjo porabo pri

prejšnjem dobavitelju. Poslovni odjemalci so bili deležni še višje razlike v ceni

električne energije, in sicer je bil končni znesek na računu tudi do 30 % nižji kot pri

dosedanjem dobavitelju.

Konkurenca je na trg električne energije vplivala pozitivno, gledano s strani potrošnikov

– odjemalcev električne energije. Podjetja, ki so več let služila na monopolističen način,

so se podredila konkurenci. Cene dobavljene električne energije se ne dražijo več, dražji

so zgolj prispevki in trošarine, katere pa določa država skladno z zakonom.

Glavni cilj za rešitev problemov je spodbujanje konkurence na trgu oskrbe z električno

energijo. Večja bo konkurenca, bolj se bodo dobavitelji prilagodili razmeram na trgu ter

odjemalcem električne energije. Med njimi je usklajen nadzor in večja fleksibilnost do

odjemalcev. Medsebojni nadzor omogoča večje spoštovanje predpisov na tem področju.

Konkurenčnost med dobavitelji na trgu je nujna zaradi večje možnosti dobave in večje

usklajenosti medsebojnih partnerjev. Gre za medorganizacijsko sodelovanje, ki je zelo

kompleksno, vseeno pa daje možnost sprotnega usklajevanja na državni in meddržavni

ravni. Na tem področju morajo glavno in tehtno vlogo odigrati organi Evropske unije, ki



lahko s pomočjo predpisov dosežejo večjo varnost potrošnikov in večje zagotovilo

ustrezne dobave energije.

2.1.1 Prekinitve dobave električne energije

Narava je močan dejavnik, ki vpliva na konstantno dobavo električne energije. Vse bolj

pogosto se pojavljajo prekinitve dobave električne energije zaradi naravnih dejavnikov,

kot so neurja, ki povzročajo izpade električne energije, podrtje daljnovodov ipd.

Predvsem v urbanih naseljih, višje ležečih ter strmih pobočjih bi bilo potrebno

intenzivno spodbujanje k izgraditvi podzemne infrastrukture za dobavo električne

energije. Gre za naravne pojave, na katere človek nima vpliva. Z ustreznimi ukrepi

lahko le omeji izpade ali pravočasno odpravi nastalo škodo.

Slika 9: Električni drog

Vir: Neurje [Google slike]



Prekinitve dobave električne energije zaradi vzdrževalnih del na distribucijskem

omrežju so pogost pojav. SODO odjemalce o napovedani prekinitvi obvesti v sredstvih

javnega obveščanja, predvsem na lokalnem radiu in lastni spletni strani. Z obvestili niso

seznanjeni vsi odjemalci na prizadetem območju, zato bi bilo potrebno vsakemu

odjemalcu na področju izklopa električne energije poslati pisno obvestilo o prekinitvi.

Na ta način bi se uresničila fleksibilnost, povečala pripadnost in razumevanje

odjemalcev.

Prekinitve bi lahko bilo mogoče omejiti, vendar bi to pomenilo vkop celotnega

električnega omrežja v zemljo, kar je za elektro organizacije, ki so del gospodarstva in

pod okriljem države, prehud finančni zalogaj.

2.1.2 Zasilna in nujna oskrba z električno energijo

Cenik zasilne oskrbe z električno energijo je zakonsko določen in je enak za vse

odjemalce, ne glede na vzrok, zaradi katerega so ostali brez električne energije. V

primeru nesolventnosti10 dobavitelja bi morala cena električne energije ostati enaka

oziroma bi morala biti nižja od cene, ki velja za zasilno oskrbo. Namreč, ni krivda na

strani odjemalca, da je ostal brez dobavitelja, če ta ni bil plačilno sposoben (Cenik za

zasilno oskrbo [Sodo.si]).

Pri življenjski ogroženosti ali ogroženosti zdravja ob odklopu oziroma ob ustavitvi

dobave električne energije je zakonsko obvezna nujna oskrba z električno energijo. V

53. členu Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega

omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)) je določen rok za

oddajo dokazil o zdravstvenem stanju 14 dni. V kolikor odjemalec ustreznih dokazil v

zakonsko določenem roku ne more pridobiti ali jih ne odda na SODO pravočasno, lahko

ostane brez električne energije. Prav tako oddaja dokazila ni dovolj za odobritev nujne

oskrbe. O upravičenosti do le-te presojajo pristojne službe skladno s 54. členom zgoraj

omenjenih splošnih pogojev.

10 Solventen – podjetje, družba: plačilno sposoben (Slovar tujk) : nesolventen – plačilno nesposoben



Na tem področju bi morala država storiti določene korake, da bi skozi oblike

zavarovanja izpadov električne energije odjemalcem popravila škodo. V sodelovanju z

zavarovalnimi organizacijami oziroma zavarovalnicami bi morali proučiti to možnost in

poiskati rešitve.

2.1.3 Informiranje odjemalcev električne energije

S strani dobavitelja bi bilo potrebno pogostejše in bolj informirano obveščanje

odjemalcev električne energije. V primeru, ko lastnik merilnega mesta gradi hišo,

potrebuje električno energijo. Dobavitelj mu v tem primeru zaračunava gradbeni tok, ki

je dražji od gospodinjskega toka. Humano bi bilo, da dobavitelj dobronamerno opozori

odjemalce, ki plačujejo gradbeni tok dlje časa, da plačujejo dražjo električno energijo,

kot bi jo sicer, če bi imeli priključen gospodinjski tok z manj močnimi varovalkami in

nižjo obračunsko močjo.

Iz zbranih informacij od lastnikov novozgrajenih stanovanjskih hiš je razvidno, da je v

Sloveniji kar nekaj tisoč odjemalcev, ki so plačevali elektro priklop ob gradnji hiše,

kasneje pa niso zaprosili za spremembo. Preprosto niso in ne vedo za to možnost.

Elektro organizacije po vsej Sloveniji bi morale priložiti zloženko z informacijo in

priloženim obrazcem ter ga poslati vsem odjemalcem, za katere vedo, da plačujejo

dražjo energijo.

2.1.4 Popis števcev

Popis števcev je potreben za izračun porabe električne energije. Dobavitelj na ta način

pridobi podatke o količini dobavljene električne energije posameznemu odjemalcu. Na

podlagi pridobljenih podatkov izračuna razliko med začetnim in končnim popisom

stanja števcev. Tako pridobi podatke o porabi za obračun električne energije. Pri

odjemalcih z mesečnim obračunom po ocenjenem stanju se popis števcev vrši enkrat

letno, nato pa dobavitelj izstavi poračun ali dobropis, odvisno od spremembe porabe

električne energije glede na obračunan pavšal11.

11 Pavšal – približna vrednost, povprečnina (SSKJ)



Zakon dopušča odjemalcem električne energije plačevanje po dejanski mesečni porabi

dobavljene električne energije na načine, katere ponuja obstoječi dobavitelj. V tem

primeru odjemalci sami popišejo števčno stanje in ga sporočijo dobavitelju. Težava

nastane, ko odjemalci napačno popišejo števčno stanje ali ga napačno sporočijo

dobavitelju. Ta sporočena števčna stanja niso upoštevana na računu, v primeru

prevelikega odstopanja, ali pa so posledično upoštevana napačno. Tu bi morali

predvsem težiti k montaži elektronskega števca na daljinsko odčitavanje, saj ti števci

sami mesečno sporočajo stanje porabe električne energije, brez kakršnegakoli

popisovanja.

Nekateri dobavitelji za sprejem števčnih stanj zaračunajo določen znesek za doplačilo

na računu. Ali je zaračunavanje sprejema odbirkov sporno, v zakonu ni posebej

navedeno. Dobavitelj mora na računu upoštevati vse prispevke, omrežnino, trošarino,

obračunsko moč in davek na dodano vrednost. V kolikor zaračunava dodatne storitve pa

naj ne bi bilo v neskladju z zakonskimi predpisi. Bistveno je, da si lahko vsak odjemalec

izbere dobavitelja električne energije. Ostali dobavitelji se bodo prilagodili šele takrat,

ko se bodo odjemalci začeli množično preusmerjati k dobaviteljem, ki dodatnih postavk

na računu ne zaračunavajo. Enako velja tudi pri obračunavanju dobavljene električne

energije, kjer dobavitelji zaračunavajo postavko električne energije po progresivni

lestvici oziroma ob previsoki porabi zaračunavajo dodatke.

Možnost okvare števca, ki meri porabo dobavljene električne energije, je pred redno 12-

letno zamenjavo majhna. Pa vendar, če pride do okvare, dobavitelj zaračuna električno

energijo po podatkih, ki so zabeleženi na števcu, ne glede na to, ali je bila dejanska

poraba višja ali nižja. Ob rednem letnem popisu števcev bi lahko popisovalec števec

tudi pregledal. V kolikor ne bi deloval pravilno, bi ga predhodno zamenjal ali drugače

ustrezno ukrepal.

2.1.5 Obračun električne energije

Težave pri obračunavanju porabe dobavljene električne energije se lahko pojavijo, ko

podjetje SODO ob zamenjavi dobavitelja električne energije števčnih stanj dobavitelju

ne sporoči pravočasno. Zakonsko namreč ni natančno določen datum oz. ni določeno



časovno obdobje, v katerem se SODO obveže dobavitelju električne energije sporočiti

stanje števca. V tem primeru ima odjemalec električne energije obračunan pavšal glede

na porabo, katero je imel pri prejšnjem dobavitelju. Čeprav uporabnik sporoča števčna

stanja, le-ta niso upoštevana, saj dobavitelj nima začetnih števčnih stanj ob zamenjavi.

114. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega

omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)):

»[…] Stanje števca SODO sporoči odjemalcu, obstoječemu in novemu dobavitelju.«

Odjemalec mora SODO omogočiti dostop do števca. V primeru nedostopnosti števca ob

rednem letnem popisu, SODO ne more popisati končnih števčnih stanj. S popisom

končnih stanj namreč dobavitelj izstavi odjemalcu poračun za plačilo razlike, ki nastane

ob povišani porabi električne energije od ocenjenega stanja, plačanega preteklo leto;

oziroma dobropis, ki nastane ob nižji porabi električne energije od plačane, ta se

odšteva postopno pri naslednjih izdanih računih za električno energijo.

75. člen zgoraj omenjenih splošnih pogojev:

»Uporabnik je dolžan omogočiti SODO brezplačen in neoviran dostop do merilnih

naprav zaradi odčitavanja stanja električnega števca in vzdrževanja merilnih naprav in

merilnega mesta.

Če SODO ni mogel odbrati stanja števca električne energije, mu je uporabnik dolžan na

podlagi njegovega obvestila javiti pravilen odčitek skladno s temi splošnimi pogoji in v

roku, ki ga določi SODO, ki ne more biti krajši od treh delovnih dni. […]«

V primeru nepravilno delujočega števca so odjemalci, lastniki dvotarifnih števcev,

dolžni obvestiti SODO takoj, ko opazijo, da jim preklopna ura ne preklaplja med visoko

in nizko tarifo. V kolikor odjemalec okvare ne opazi, plača električno energijo tako kot

jo je zabeležil števec, čeprav le-ta ne deluje pravilno. Odjemalec tako ne plača

električne energije po dejanski porabi električne energije.



74. člen zgoraj omenjenih splošnih pogojev:

»Pri uporabnikih z dvotarifnim merjenjem električne energije se količine električne

energije obračunajo tako, kot jih je izmeril števec, ne glede na pravilnost delovanja

krmilne naprave.«



3 OBSTOJEČE STANJE

Na sliki 10 spodaj so prikazani postopki, potrebni za izvršitev dobave električne

energije končnim uporabnikom.

High-voltage power lines – visokonapetostni vod

Transformer – transformator12

Power station – elektrarna

Substations – stranska/nižja postaja

Rural transformer – podeželski transformator

Underground cables – podzemeljski kabli

Slika 10: Distribucija električne energije

Vir: Distribution of electricity [Solcomhouse.com]

12 Transformator: naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti (SSKJ)



3.1 Postopek dobave in priključitve električne energije

Proizvajalci proizvajajo električno energijo v elektrarnah in jo pošljejo preko

transformatorjev v visokonapetostni vod. V transformatorju se uskladi napetost

električne energije, ki nato potuje preko daljnovodov do nižjih postaj, kjer se prične

distribucija električne energije končnim odjemalcem. V Sloveniji vrši distribucijo

električne energije SODO oziroma v njegovem imenu 5 lokalnih distributerjev – elektro

podjetij. Pred izvršitvijo dobave električne energije odjemalcem morajo bodoči lastniki

merilnih mest skleniti z dobaviteljem pogodbo o oskrbi z električno energijo ter

pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja električne energije s podjetjem SODO.

Dobavljeno električno energijo in vse prispevke nato mesečno plačujejo vsi odjemalci

električne energije z računi, ki jih prejmejo od izbranega dobavitelja.

3.2 Priključitev na distribucijsko omrežje

Pogodbo o dostopu do omrežja sklene imetnik soglasja za priključitev s Sistemskim

operaterjem distribucijskega omrežja z električno energijo – SODO, pri katerem mora

vložiti pisno vlogo za sklenitev. Dokončno izdano soglasje za priključitev ima

veljavnost dve leti z možnostjo dvakratnega podaljšanja za eno leto. S podjetjem SODO

oziroma lokalnim distributerjem (elektro podjetjem) sklene imetnik soglasja v zakonsko

določenem roku pogodbo o dostopu do omrežja. Po sklenitvi pogodbe o dobavi

električne energije z izbranim dobaviteljem pa SODO odjemalcu najkasneje v osmih

dneh omogoči odjem električne energije.

Skladno z 10. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz

distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)) mora

soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje vsebovati najmanj naslednje podatke:

• naziv imetnika soglasja;

• naslov lokacije;

• podatke o prevzemno-predajnem mestu;

• nazivno napetost na prevzemno-predajnem mestu;

• priključno moč;



• predvideni datum priključitve;

• dostop do merilnih naprav idr., v skladu z 10. členom zgoraj omenjenih splošnih

pogojev.

Pogodba o dobavi električne energije mora vsebovati minimalno naslednje podatke

(Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja

električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)), 46. člen):

• splošne podatke o pogodbenih strankah;

• podatke o prevzemno-predajnem mestu;

• ceno in plačilne pogoje;

• naslov za dostavo računov;

• način razreševanja sporov;

• datum sklenitve in čas veljavnosti pogodbe;

• pravico in način odstopa od pogodbe;

• seznanitev uporabnika s posledicami prenehanja pogodbe

3.3 Dobava električne energije – pravna podlaga

Začetek dobave električne energije nastopi najpozneje v osmih delovnih dneh po

sklenitvi pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. Vsakemu uporabniku –

odjemalcu, ki je priključen na distribucijsko omrežje, ima SODO pravico kadarkoli

preveriti delovanje naprav, skladnost obremenitve, določene s soglasjem na lastne

stroške.

Pogoji za dobavo električne energije so objavljeni v dobaviteljevih splošnih pogojih za

oskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo. V omenjenih splošnih pogojih

je pri večini odjemalcev navedeno, da odjemalec prevzema s strani dobavitelja

dobavljeno električno energijo skladno z veljavnimi splošnimi pogoji, cenikom in

pogodbo, razen v primeru višje sile ali izpada električne energije, na katere dobavitelj

nima vpliva. Odjemalec ima prav tako pri večini dobaviteljev možnost izbire vrste

oskrbe. Lahko izbira med osnovno oskrbo iz ponudbe mešanih virov električne energije

ali okolju prijaznejšo oskrbo, pridobljeno iz obnovljivih virov električne energije.



Najpomembnejše razlike v splošnih pogojih za oskrbo gospodinjskih odjemalcev z

električno energijo med posameznimi dobavitelji so naslednje (Elektro Ljubljana d.d.,

2008; Elektro Maribor d.d., 2009; Elektro Celje d.d., 2009; Elektro Gorenjska d.d.,

2009; Elektro Primorska d.d., 2009; GEN-I d.o.o., 2009):

• Elektro Ljubljana, Primorska in Celje: V splošnih pogojih navajajo, da o

spremembi cene električne energije obvestijo mesec pred spremembo ter da

potrošnika o spremembi ustrezno obvestijo. Ob spremembi cene električne energije

ali splošnih pogojev je možen odstop od pogodbe v roku štirinajstih dni;

• Elektro Gorenjska: O spremembi cene električne energije vse odjemalce ustrezno

obvestijo mesec pred spremembo in v primeru, da se odjemalec o spremembi ne

strinja, lahko odstopi od pogodbe v roku petnajstih dni;

• Elektro Maribor: Spremembo cene električne energije objavijo v sredstvih javnega

obveščanja. Odjemalec ima nato čas deset dni, da ugovarja zoper spremembo cene

električne energije. O spremembi splošnih pogojev, objavljenih v sredstvih javnega

obveščanja, lahko odjemalec ugovarja še najkasneje osmi dan. V primeru, če pod

določenimi pogoji odstopi od pogodbe, mora dobavitelju plačati pogodbeno kazen;

• GEN-I: Sprememba cene električne energije je objavljena v medijih, na spletnem

mestu in na hrbtni strani računa mesec pred podražitvijo. Odstop od pogodbe zaradi

spremembe cen električne energije je možen v roku osmih dni. Pri spremembi

splošnih pogojev in odstopu zaradi spremembe le-teh velja enako kot pri

spremembah cen električne energije.

Na splošno velja pravilo, da se odjemalec strinja z nastalimi spremembami, če v roku, ki

ga določi dobavitelj v splošnih pogojih za oskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno

energijo, ne ugovarja zoper spremembe cen ali dobaviteljevih splošnih pogojev. Prav

tako je pravilo, ki je tudi zakonsko določeno, da mora odjemalec, ki odstopi od

pogodbe, najkasneje do 10. v mesecu pri SODO prijaviti spremembo novega dobavitelja

in imeti urejene vse podatke o lastniku merilnega mesta oz. imeti lastnikovo pooblastilo,

v kolikor uporabnik ni lastnik. V nasprotnem primeru se menjava dobavitelja ne izvrši.

V kolikor pa odjemalec odda zahtevek za prekinitev pogodbe z dosedanjim

dobaviteljem in pravočasno ne odda zahteve za zamenjavo dobavitelja na SODO ali pa

jo odda in podatki o lastniku merilnega mesta niso popolni, odjemalec ostane brez

dobavitelja. SODO v tem primeru presodi, ali je odjemalec upravičen do zasilne oskrbe.



3.4 Zasilna oskrba z električno energijo

Do zasilne oskrbe so upravičeni odjemalci, ki nimajo dobavitelja, kar lahko med drugim

nastopi tudi kot posledica nesolventnosti dobavitelja. Do oskrbe pa niso upravičeni

odjemalci, katerim je dobavitelj odpovedal pogodbo o dobavi električne energije zaradi

neporavnanih obveznosti.

SODO upravičenim odjemalcem nemudoma zagotovi zasilno oskrbo, ki lahko traja

največ 60 dni. Odjemalec in SODO se dogovorita o pogojih in o ceni dobavljene zasilne

oskrbe z električno energijo. Najkasneje v osmih dneh po začetku dobave zasilne oskrbe

z električno energijo mora odjemalec podpisati pogodbo o dobavi. V nasprotnem

primeru se smatra kot odpoved pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja.

Takšnim odjemalcem SODO ustavi dobavo električne energije.

3.5 Nujna oskrba z električno energijo

Do nujne oskrbe so upravičeni odjemalci oziroma vsi prebivalci v gospodinjstvu,

katerim bi bilo ob odklopu električne energije ogroženo življenje in zdravje. V

štirinajstih dneh po prejemu obvestila o ustavitvi dobave mora odjemalec na SODO

predložiti dokazilo o zdravstvenem stanju. SODO nato presoja upravičenost do nujne

oskrbe in ga o odločitvi tudi obvesti. Stroške, ki nastanejo pri nujni oskrbi, krije SODO.

Tu se še vedno kaže vrsta monopola dobavitelja v razumevanju do odjemalca in

končnega uporabnika. Dobavitelj se obnaša tržno. Odjemalec ima zagotovljen dostop do

distribucijskega omrežja in pravico do koriščenja električne energije, v kolikor jo redno

plačuje. Dobavitelj socialnih transfer ne upošteva. Problem lokalne skupnosti ali države

je, da ne poskrbi za socialno ogrožene. Država in dobavitelj bi morala skleniti pogodbo,

v kateri bi dosegla sporazum, da mora država ali lokalna skupnost poskrbeti za plačilo v

primeru, da socialno šibko prebivalstvo ne more plačevati dobave električne energije.

Zavedamo se, da je to dvorezna odločitev, kajti v tem primeru bi bil velik pojav

socialnih izjav o nezmožnosti plačevanja. Država ali lokalna skupnost bi se poskušali



izogniti plačilu in končni oškodovanec bi bil dobavitelj. Zadeve bo potrebno postopno

socializirati skozi zavest prebivalstva.

3.6 Neupravičen odjem električne energije


električne energije (Ur. l. RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)) navajajo, da se pod

neupravičen odjem električne energije šteje, če:

»[…]

– je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe o dostopu in pogodbe o

dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo;

– uporabnik odjema električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih

naprav ali mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje merilnih podatkov;

– je z merilnih naprav odstranil varnostno plombo;

– se uporabnik svojevoljno priključi na omrežje;

– uporabnik da netočne podatke za določanje odjemne skupine. […]«

Ob odkritju zlorabe SODO uporabniku zaračuna električno energijo in uporabo omrežja

tako, da količino, katero je izmeril števec, obračuna po ceni višje tarife, ki je veljavna za

zasilno oskrbo, povečano za 30 %. Poleg električne energije mu SODO zaračuna tudi

stroške odklopa in stroške, ki so nastali pri ugotavljanju neupravičenega odjema. V

kolikor začetka neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, mora uporabnik plačati

električno energijo in uporabo omrežja za 12 mesecev nazaj od dneva ugotovitve

neupravičenega odjema. Neupravičeni odjem se šteje za krajo in se v tem primeru

uporablja kazenski zakonik in policijske preiskave.



3.7 Prekinitev dobave električne energije

Dobavo električne energije sme SODO prekiniti (v skladu z 38. členom zgoraj

omenjenih Splošnih pogojev) v primerih:

»[…]

– rednega ali izrednega vzdrževanja;

– pregledov ali remontov;

– preizkusov ali kontrolnih meritev;

– širitve omrežja;

– ugotovitve, da omrežje ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih normativov ali drugih

pogojev. […]«

V omenjenih primerih SODO prekine dobavo električne energije v času, v katerem

odjemalce prekinitev najmanj prizadene. Zakonsko je dolžan obvestiti vse prizadete

odjemalce najmanj 48 ur pred napovedano prekinitvijo dobave električne energije pisno

ali v sredstvih javnega obveščanja.

Brez predhodnega obvestila sme SODO ustaviti dobavo električne energije, če

uporabnik z obratovanjem naprav ogroža življenje, premoženje ali zdravje ljudi ter če

ne upošteva posebnih omejitev odjema električne energije iz distribucijskega omrežja.

V tem primeru in v primeru odklopa dobave električne energije zaradi neporavnanih

obveznosti nosi stroške odklopa in priklopa odjemalec sam. Najpozneje v treh dneh po

plačilu vseh obveznosti SODO odjemalca ponovno priklopi na distribucijsko omrežje in

mu prične dobavljati električno energijo.

3.8 Plačilo dobavljene električne energije

Zakonodaja dopušča možnost izbire odjemalcem, da plačujejo električno energijo po

dejanski ali pavšalni porabi. Prav tako je z zakonom določeno, da SODO enkrat letno in



brez dodatnih stroškov popiše števec na odjemalčevem merilnem mestu. Odjemalec

prejme enkrat letno poleg rednega mesečnega računa tudi poračun ali dobropis, da se

uskladi plačana električna energija s porabo. V kolikor želi odjemalec plačevati

dobavljeno električno energijo po dejanski porabi, lahko vsak mesec sam popiše števec

in sporoči dobavitelju stanje na njem. Stanje posreduje dobavitelju na najustreznejši

način, ki ga ponuja dobavitelj. Pri sporočanju, vpisovanju in upoštevanju ter odobritvi

posredovanih odbirkov lahko pride do težav, zaradi katerih stanja o porabi dobavljene

električne energije niso upoštevana. Manj težav imajo odjemalci, ki imajo vgrajen

električni števec na daljinsko odčitavanje in tako plačujejo dejansko porabo dobavljene

električne energije brez mesečnega popisovanja. Števec v tem primeru sam mesečno

posreduje podatke Sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja z električno

energijo – SODO.

Po zakonu imajo odjemalci možnost plačevanja električne energije po enotni tarifi vsak

dan ali po dvotarifnem merjenju, tj. VT – visoka tarifa meri vsak delovnik med 6. in 22.

uro, MT – manjša tarifa meri vsak delovnik od 22. do 6. ure zjutraj naslednjega dne ter

ob sobotah in nedeljah skozi ves dan. Prav tako lahko odjemalec izbira način

plačevanja, in sicer lahko plačuje po ocenjenem, povprečnem stanju (pavšalu) ali po

dejansko porabljeni mesečni električni energiji. V primeru, da želi plačevati po pavšalu,

mu dobavitelj ali odjemalec sam določi povprečno število kilovatnih ur (kWh13) porabe

električne energije. Tako odjemalec plačuje vsak mesec ne glede na porabo skoraj enak

znesek (skoraj zato, ker nima vsak mesec 30 dni). V kolikor pa želi odjemalec plačevati

po dejanski porabi dobavljene električne energije, pa lahko vsak mesec sporoča stanje,

katerega odbere na števcu. Na podlagi sporočenega stanja ter predhodno popisanega

stanja mu dobavitelj izračuna razliko porabe električne energije v kilovatnih urah, ki jo

potem tudi zaračuna na mesečnem računu. Odjemalcem, ki imajo elektronsko vodene

števce, stanj mesečno ni potrebno sporočati, saj števec prvega v mesecu sam sporoči

končno stanje ter porabo.

V kolikor se odjemalec odloči plačevati električno energijo po dejanski porabi in nima

vgrajenega števca na daljinsko odčitavanje, potem mora sam mesečno popisati števčno

13 kWh – kilovatna ura; delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata (SSKJ)



stanje, katerega razbere na števcu. Odjemalec nato števčno stanje sporoči dobavitelju po

eni izmed ponujenih možnosti sporočanja odbirkov posameznega dobavitelja.

Enotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času enotne tarife (ET), zato

ima samo eno okence. Odjemalec popiše števčno stanje tako, da prepiše vse cifre iz

okenca kot npr.: ET = 000253 kWh.

Dvotarifni števec meri porabo električne energije v kWh v času: večje tarife (VT) –

vrednost v zgornjem okencu in manjše tarife (MT) – vrednost v spodnjem okencu.

Odjemalec popiše stanje tako, da prepiše vse cifre iz: zgornjega okenca kot npr. VT =

000516 kWh in spodnjega okenca kot npr. MT = 000859 kWh. Prav tako odjemalec

popiše vse cifre iz obeh okenc, če ima dvotarifni števec in enotarifni obračun.

Tabela 2: Kode števcev

Odčitavanje števca: Odčitavanje elektronskih števcev:

1 – VT (višja tarifa)

2 – MT (manjša tarifa)

3 – ET (enotna tarifa)

KODA

1.8.0 = enotna tarifa

1.8.1 = visoka tarifa

1.8.2 = manjša tarifa

(Števci

modela MT351 in ME351)

KODA

15.8.0 = enotna tarifa

15.8.1 = visoka tarifa

15.8.2 = manjša tarifa

(Števci

modela MT371 in ME371)

Vir: Odčitavanje števca [Elektro-gorenjska.si]

Če ima odjemalec enotarifni obračun, popiše kodo 1.8.0 oz. 15.8.0 (števčno stanje

enotne tarife). Če pa ima odjemalec dvotarifni obračun, popiše kodo 1, 1.8.1 oz. 15.8.1

(števčno stanje višje tarife) in kodo 2, 1.8.2 oz. 15.8.2 (števčno stanje manjše tarife).

3.9 Posnetek stanja

Slika 12 prikazuje vlogo za priključitev na distribucijsko omrežje. Z izpolnitvijo

potrebnih podatkov na vlogi in s podpisom je odjemalec priključen na distribucijsko

omrežje. SODO mu v zakonsko določenem roku osmih dni priključi električno energijo.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

Mateja Novak: Pravna upravičenost postopkov dobave

Odjemalec mora skleniti tudi

energijo (slika 13). V tej pogodbi je dolo

načini obračunavanja dobavljene elektri

Slika 11

Vir: Vloga za priklju


Mateja Novak: Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim uporabnikom

mora skleniti tudi pogodbo o oskrbi gospodinjskega odjemalca z elektri

V tej pogodbi je določena cena električne energije, pogoji dobave,

dobavljene električne energije ipd.

11: Vloga za priključitev na distribucijsko omrežje

Vir: Vloga za priključitev na distribucijsko omrežje [Elektro-celje.si]

visokošolski strokovni študijski program

ne energije primarnim uporabnikom 38

pogodbo o oskrbi gospodinjskega odjemalca z električno

ne energije, pogoji dobave,

itev na distribucijsko omrežje

celje.si]



Slika

Vir: Pogodba o oskrbi z elektri



Slika 12: Pogodba o oskrbi z električno energijo

Vir: Pogodba o oskrbi z električno energijo [Elektro-celje.si]



celje.si]



3.9.1 Meritve in prenos elektri

Števec električne energije je

urah. Poznamo enotarifne

Dvotarifni števci merijo visoko in nizko tarifo

Elektronski števci merijo vse tri t

in jo izrazi na SODO, kjer uredijo spremembo

tako merijo vse tri tarife

enkrat mesečno.

Slika

Preko daljnovodov se prenaša elektri

do manjših postaj, lociranih blizu mestnih središ

Slika 14



Meritve in prenos električne energije

ne energije je naprava za merjenje porabe električne energije v kilovatnih

urah. Poznamo enotarifne števce, ki merijo porabo električne energije po enotni tarifi.

merijo visoko in nizko tarifo, kot je določeno z zakonskimi predpisi.

merijo vse tri tarife, mesečno se obračuna tista, katero želi uporabnik

, kjer uredijo spremembo. Števci na daljinsko od

vse tri tarife in hkrati tudi sporočajo porabo električne energije

Slika 13: Števec na daljinsko odčitavanje

Vir: Števec [Google slike]

Preko daljnovodov se prenaša električna energija na daljše razdalje.

do manjših postaj, lociranih blizu mestnih središč ali naselij.

14: Prenos električne energije preko daljnovodov

Vir: Daljnovod [Google slike]



ne energije v kilovatnih

ne energije po enotni tarifi.

eno z zakonskimi predpisi.

tista, katero želi uporabnik

na daljinsko odčitavanje prav

čne energije na SODO

na energija na daljše razdalje. Od elektrarn potuje

ne energije preko daljnovodov



3.9.2 Račun električne energije

Največ gospodinjstev plačuje mesečno porabo dobavljene električne energije po

ocenjenem oziroma predvidenem stanju. Pri letnem načinu obračuna tako SODO

oziroma lokalni distributer enkrat letno popiše števce na odjemalčevih odjemnih mestih.

Po popisu števčnih stanj prejmejo odjemalci poračun z doplačilom ali dobropis, ki se

koristi na naslednjih računih.

Zakon dopušča odjemalcem električne energije možnost, da vsak mesec sami popišejo

števec in ga sporočijo svojemu dobavitelju. V tem primeru plačajo porabljeno električno

energijo po dejanskem stanju. Letni popis števcev s strani lokalnega distributerja tako

ostane nespremenjen.

Vse več gospodinjskih odjemalcev ima vgrajene merilne naprave, ki omogočajo

mesečno daljinsko sporočanje porabe električne energije. Ti odjemalci imajo na vsakem

mesečnem računu obračunano dejansko porabo brez odjemalčevega mesečnega

popisovanja števcev. Pri lastnikih števcev na daljinsko odčitavanje porabe ni potreben

redni letni popis števcev, ki ga izvršuje lokalni distributer.

Ne glede na način obračuna (dejanski ali pavšalni obračun) plačuje odjemalec vse

zakonsko določene prispevke količinsko v enaki višini porabe kW in kWh kot pri

obračunu same električne energije. Na računu so zraven postavke električne energije

obračunane tudi omrežnina, obračunska moč, trošarine, prispevek po 15., 64. in 67.

členu EZ ter davek na dodano vrednost.

Okoli polovica zneska na računu je plačilo za dobavo električne energije, ki je bila

dejansko ali ocenjeno porabljena v enem mesecu, ostala polovica zneska so prispevki in

dodatki, od katerih gre del v državni proračun, Sistemskemu operaterju distribucijskega

omrežja, Javni agenciji Republike Slovenije za energijo in družbi ELES – Elektro

Slovenija.



Slika

• Pomen posameznih postavk na ra

Električna energija je postavka na ra

trenutne razmere na trgu.

Omrežnina je cena za uporabo omrežij, ki se pla

storitev.

Prispevek po 15. členu

domačih virov primarne energije za proizvodnjo elektri



Slika 15: Račun dobavljene električne energije

Pomen posameznih postavk na računu:

na energija je postavka na računu, katere ceno določi dobavitelj sam glede na

trenutne razmere na trgu.

je cena za uporabo omrežij, ki se plačuje za pokrivanje stroškov sistemskih

členu EZ je namenjen zagotavljanju zanesljive oskrbe z uporabo

ih virov primarne energije za proizvodnjo električne energije.



i dobavitelj sam glede na

uje za pokrivanje stroškov sistemskih

je namenjen zagotavljanju zanesljive oskrbe z uporabo



Prispevek po 64. členu EZ omogoča zagotavljanje podpor proizvodnji električne

energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov.

Prispevek po 67. členu EZ je namenjen povečanju učinkovitosti rabe električne energije.

Obračunska moč je moč varovalk oziroma omejevalec moči. Glede na (predvideno)

porabo električne energije odjemalec izbere ustrezne varovalke. Pri gospodinjskih

odjemalcih so obračunske moči razdeljene v 4 razrede, in sicer:

1. razred – obračunska moč 3 kW



4. razred – obračunska moč 21 kW, 23 kW, 26 kW, 33 kW in 41 kW

Tabela 3: Prikaz moči varovalk

Moč varovalk

(omejevalec

moči)

Enofazni priključek Trifazni priključek

Gospodinjski in ostali

odjem Gospodinjski odjem Ostali odjem

10A 3 kW - -

16A 3 kW 7 kW 11 kW

20A 3 kW 7 kW 13 kW

25A 7 kW 10 kW 16 kW

32A 7 kW 21 kW 21 kW

35A 7 kW 23 kW 23 kW

40A 26 kW 26 kW

50A 33 kW 33 kW

63A 41 kW 41 kW

80A 53 kW

100A 66 kW

125A 83 kW

160A 106 kW

200A 132 kW

Vir: GEN-I, d. o. o., 2009.



3.9.3 Anketa o zamenjavi dobavitelja

Dobavitelj Elektro Celje je že pred časom izvedel anketo, v kateri je spraševal

odjemalce, zakaj bi zamenjali dobavitelja. Rezultat ankete prikazuje spodnja slika. V

anketi je sodelovalo preko 600 odjemalcev, od katerih več kot polovica odgovarja, da bi

dobavitelja zamenjalo zaradi cene električne energije. Štiri odstotke anketirancev pravi,

da bi izvedli zamenjavo zaradi boljše ponudbe pri drugemu dobavitelju, 13 odstotkov pa

bi menjalo ponudnika zaradi odnosa zaposlenega osebja do odjemalcev. Kar petina

vprašanih anketirancev dobavitelja ne bi menjala.

Slika 16: Rezultati ankete

Vir: Rezultati ankete o zamenjavi dobavitelja [Elektro-celje.si]

3.10 Kritična analiza

Pri načinu življenja, katerega poznamo v sodobnem svetu in razvitih državah, je postala

električna energija njegov sestavni del. Nepogrešljiva je tako doma pri uporabi

gospodinjskih aparatov kot tudi v podjetjih, kjer so uvedeni avtomatski strojni oziroma

računalniško vodeni procesi. Izguba električne energije lahko povzroči velike denarne



izgube podjetjem in precej nelagodja gospodinjskim uporabnikom, saj ti uporabniki

uporabljajo električno energijo med drugim tudi za ogrevanje in kuho.

Izgubo oziroma težave pri dobavi električne energije lahko povzroči več dejavnikov,

med drugim so najpogostejši dotrajani števci za merjenje dobavljene električne energije

ali napeljava. K omenjenim težavam pa pripomorejo tudi odjemalci električne energije,

dobavitelji ali Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo.

Slika 17: Vzročno-posledični diagram

• Števec:

Redna menjava števca se izvaja na 12 let. Med tem časom lahko pride do okvare števca,

ki meri dobavljeno električno energijo. Potemtakem se lahko zgodi, da števec več ne

meri električne energije ali prehiteva oziroma zaostaja pri merjenju porabe. Pri

dvotarifnih števcih je pogosta okvara nižje tarife in tako števec neprestano meri po

visoki tarifi. V kolikor odjemalec nastale okvare ne opazi, plačuje račun za električno

energijo po bistveno višjem znesku, kot bi ga sicer, če bi delali obe tarifi. Seveda je



lahko okvara dvotarifnega števca tudi obratna in meri števec 24 ur na dan po nižji tarifi

zaradi okvare na višji tarifi. Prav tako je pri dvotarifnih števcih težava v času merjenja

visoke in nizke tarife. Starejše izvedbe števcev namreč nimajo možnosti merjenja

praznikov po nizki tarifi. Praznike merijo tako kot vsak navaden dan, razen v primeru,

ko pride praznik na soboto ali nedeljo, kjer se visoka in nizka tarifa merita skladno z

zakonskimi predpisi. Slabost starejše izvedbe števcev je prav tako neupoštevanje

prestavitve ure v zimskem oziroma letnem času, ko pride do zamika ene ure, kar

prizadene imetnike dvotarifnih števcev z dvotarifnim obračunavanjem mesečne porabe


V primeru, da je števec nameščen na nedostopnem mestu ali da je do njega onemogočen

dostop, SODO ne more popisati števčnih stanj. Pri popisu stanj zaradi zamenjave

dobavitelja je menjava neizvedljiva oziroma se prestavi za mesec ali več, odvisno od

možnosti nadaljnjega dostopa in popisa števca. Dostop do števca mora odjemalec

omogočiti tudi popisovalcu ob rednem letnem popisu, saj lahko le na podlagi končnih

stanj dobavitelj obračuna porabo električne energije skozi leto in izda poračun ali

dobropis. Nasprotno so lahko na nedostopnem mestu nameščeni števci na daljinsko

odčitavanje, saj ti sami mesečno sporočajo končna stanja porabe.

• Napeljava:

SODO zaradi dotrajanosti in okvar električne napeljave na distribucijskem omrežju

pogosto izvaja popravila. Med popravljalnim časom začasno izklopijo dobavo električne

energije. Izklop izvedejo v dopoldanskem času, ko prizadene najmanj uporabnikov, pa

vendar lahko popravila trajajo kar precej časa, kar lahko med drugim vpliva tudi na

živila, shranjena v skrinjah in hladilnikih. Prekinitev dobave električne energije lahko

nastane tudi zaradi dogodkov v naravi, kot so na primer neurja, toče, udari strel, plazovi

ipd. Pri naravnih škodnih dogodkih trajajo popravila praviloma dlje, v primeru škode na

večjem območju pa lahko trajajo tudi nekaj dni.

• SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo:



SODO zaradi popravil začasno izklopi dobavo električne energije na predhodno

določenih območjih. Prizadete odjemalce o tem tudi obvesti. SODO prav tako skrbi za

pravočasne, zakonsko določene menjave števcev, saj so po 12-letni dobi možne

pogostejše okvare merilnih naprav. SODO izvaja redne letne popise števcev na

odjemalčevem merilnem mestu, razen pri lastnikih z daljinsko vodenimi števci. Podatke

o porabi električne energije nato posreduje ustreznemu dobavitelju. Težava nastane ob

zamenjavi dobavitelja, saj SODO novemu dobavitelju ne posreduje pravočasno začetnih

števčnih stanj posameznih odjemalcev. Odjemalci imajo nato kljub rednemu

mesečnemu sporočanju števčnih stanj novoizbranemu dobavitelju električno energijo

obračunano po pavšalu.

• Dobavitelj:

Na strani dobavitelja lahko nastanejo težave pri napačno obračunanih merilnih podatkih

porabe električne energije na mesečnem računu. Celoten postopek je namreč sistemsko

avtomatiziran in v kolikor so merilni podatki vneseni narobe, je celoten mesečni

obračun električne energije napačen. Posledice se nato pokažejo pri končnem znesku na

računu odjemalcev.

Brez dobave električne energije oziroma brez dobavitelja lahko ostanejo odjemalci,

katerih dobavitelj ni več plačilno sposoben. V tem primeru prevzame vlogo dobavitelja

SODO, ki odjemalcem zaračuna porabo električne energije po ceniku zasilne oskrbe,

vendar le za obdobje največ 60 dni.

• Odjemalec:

Brez dobavitelja in brez električne energije lahko ostane odjemalec, ki je oddal zahtevo

za prekinitev pogodbe o dobavi električne energije obstoječemu dobavitelju oz.

prepozno oddal zahtevo za zamenjavo dobavitelja na SODO.

Odjemalci, ki želijo imeti mesečni račun po dejanski porabi električne energije, morajo

sporočiti števčna stanja vsak mesec (razen lastniki števcev na daljinsko odčitavanje).

Problem nastane, če odjemalec napak popiše stanje, ki ga odbere na števcu. Napačno



sporočeno stanje ni upoštevano na mesečnem računu. Upoštevano je le v primeru, ko je

odbirek14 v predvidenih mejah določenega odjemalca.

V primeru odjemalčevega neupravičenega odjema, bodisi priključitve brez podpisa

pogodb ali posega v sam števec z namenom zmanjšanja porabe ali kraje električne

energije ipd., se odjemalcu onemogoči dobava električne energije in se ga skladno z

zakonskimi predpisi tudi ustrezno sankcionira.

14 Odbirek – vrednost, količina, ki se odčita z merilnega instrumenta (SSKJ)



4 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA

V postopku analize in preverjanja logističnih postopkov pri postopkih za dobavo

električne energije smo ugotovili določene pomanjkljivosti, in sicer:

• Pri dobavi in distribuciji električne energije:

Za učinkovito in manjkrat prekinjeno dobavo električne energije bi bila potrebna

namestitev podzemeljskih kablov za prenos električne energije, predvsem zaradi

varnosti oziroma manjše škode, ki lahko nastane pri udaru strele, močnem vetru,

zmrzovanju in ostalih naravnih katastrofah. S tem se zmanjšajo tudi emisije

elektromagnetnih polj v okolico. Podzemeljski kabli tudi ne povzročajo nevarnosti za

nizko letenje zrakoplovov in prostoživečih živali. Dobava električne energije preko

podzemeljskih vodov je varnejša in zanesljivejša od nadzemeljskih vodov. Investicija

nadzemeljskih vodov je sicer cenejša, a manj varna. Prav tako se nadzemeljski vod lažje

vzdržuje, na njih je omogočena tudi hitrejša in lažja kontrola napetosti kot pri

podzemeljski napeljavi. Poškodovan nadzemeljski vod se običajno popravi v nekaj urah,

za popravilo podzemeljskih vodov pa potrebujejo tudi nekaj dni.

Potrebne bi bile temeljite analize za vsako področje in na podlagi pridobljenih

rezultatov odločitev za podzemni ali nadzemni vod. Za vsako posamezno območje bi

bilo potrebno najti optimalno rešitev. Na težko dostopnih mestih in strmih pobočjih ter

zelo naseljenih – urbanih krajih bi bilo smotrno električno energijo napeljati preko

podzemnih vodov. Predvsem bi bilo potrebno bolj intenzivno spodbujati in investirati v

izgradnjo podzemne infrastrukture za dobavo električne energije tudi izven urbanih

naselij.

• Pri odpravi posledic naravnih nesreč:

Poznamo majhne, velike in zelo velike katastrofalne nesreče. Prvi dve ne predstavljata

prevelike nevarnosti, saj jih obvladajo že dežurne službe in ostale delovne skupine.

Zaskrbljujoče nesreče so tiste, ki pustijo za seboj veliko škodo. Odjemalci lahko

ostanejo brez električne energije tudi več dni.



Pri velikih naravnih nesrečah, ko je dobavo električne energije težko zagotoviti takoj, bi

lahko z drugimi viri energije zagotovili vsaj začasno, minimalno rezervno dovajanje

električne energije za nujno porabo.

Za odpravo posledic naravnih nesreč je potrebno čimprejšnje sodelovanje med

lokalnimi gradbenimi podjetji, centrom za obveščanje in ostalimi podjetji za distribucijo

električne energije, da se nastalo škodo sanira v najkrajšem možnem času, z namenom,

da so odjemalci na prizadetih območjih čim manj oškodovani.

• Pri prekinitvah dobave in obveščanju odjemalcev električne energije:

Lokalni distributerji mnogokrat in najpogosteje objavijo prekinitve dobave električne

energije v medijih, predvsem na radiu in na svoji spletni strani. Problem nastane, ko so

ljudje v času napovedi v službi ali drugje in ne poslušajo radia čez dan. Tako ne vedo za

prekinitev dobave električne energije. Predvsem starejši ljudje tudi nimajo dostopa

oziroma ne uporabljajo interneta ali drugih medijev, da bi se lahko seznanili s

prekinitvami dobave električne energije.

Smiselno bi bilo, da bi lokalni distributerji o prekinitvi dobave na določenem območju

javnost pravočasno tudi pisno obvestili. V kolikor je lokalni distributer tudi dobavitelj,

bi lahko poslal obvestilo o prekinitvi dobave električne energije zraven mesečnega

računa. Po zakonu so sicer dolžni obvestiti javnost o napovedani prekinitvi električne

energije s pomočjo sredstev javnega obveščanja, v kolikor gre za širšo javnost, drugače

naj bi se obveščalo pisno, vsaj 48 ur pred prekinitvijo.

SODO ali dobavitelj bi lahko enkrat letno, na primer ob popisu ali obračunu električne

energije, priložil dopis ali zloženko, s katerim bi seznanil odjemalce z različnimi

postopki in možnostmi, ki jih imajo na izbiro. S tem bi bili odjemalci bolj seznanjeni in

obveščeni o vrstah odjema in njihovimi razlikami, o postopkih dobave električne

energije, prekinitvah ipd.



• Pri dodelitvi nujne in zasilne oskrbe električne energije:

Zakonsko so možnosti za dodelitev zasilne oskrbe z električno energijo jasno določene

in tudi za vse gospodinjske odjemalce enake. Prav tako je enaka tudi cena. Tu bi se

morali predvsem osredotočiti na posameznike, katerih dobavitelji niso več plačilno

sposobni. Odjemalci lahko čez noč ostanejo brez dobavitelja. Zakonsko bi morala biti

zadeva urejena tako, da bi bili ti posamezniki deležni enakih cen električne energije kot

do tedaj, čeprav so kasneje oskrbovani z električno energijo zasilne oskrbe. Dobava

omenjene oskrbe je namreč precej dražja, zato bi morali odjemalce, ki niso izgubili

dobavitelja po lastni krivdi, obravnavati drugače. Zasilno oskrbo bi jim lahko dobavljali

po enaki ceni kot do tedaj, ko so ostali brez dobavitelja električne energije.

Upravičenost do nujne oskrbe z električno energijo je zakonsko določena tako, da mora

odjemalec v roku 14 dni od obvestila o napovedani prekinitvi na SODO predložiti

ustrezno dokazilo. Uporabnik morda nima vedno možnosti, da bi pridobil ali predložil

ustrezno dokazilo v zakonsko določenem času. Dovolj bi lahko bilo, da bi uporabnik

obvestil SODO, da kljub odklopu električne energije le-to nujno potrebuje. Dokazilo o

nujnosti oskrbe z električno energijo bi odjemalec predložil naknadno.

• Pri števcih za merjenje porabe električne energije in sporočanju odbirkov:

Pri vseh gospodinjskih odjemalcih bi morali števce starejših izvedb zamenjati z novimi,

elektronskimi števci na daljinsko odčitavanje, kar bi bilo potrebno urediti z zakonom. S

tem bi namreč lahko rešili štiri težave. Števec bi vsak mesec sam sporočal števčno

stanje in tako ne bi več prihajalo do zapletov z napačno sporočenimi odbirki. Odjemalci

v tem primeru ne bi plačevali porabe po ocenjenem stanju, ampak bi mesečno vedno

plačevali tolikšen račun za dobavo električne energije, kot bi jo dejansko tudi porabili.

SODO bi sicer imel trenutno velik strošek, vendar bi imel naslednja leta manj stroškov z

zaposlenimi, saj popisovalcev stanj ne bi več potreboval. Posledično bi se lahko tudi

znižal znesek za plačilo omrežnine na računu za električno energijo.



• Pri višanju cen električne energije in prispevkov:

Pretekla leta smo bili priča nenehnemu zviševanju cen električne energije. Vseh pet

takratnih dobaviteljev (Elektro Celje, Ljubljana, Maribor, Gorenjska in Primorska) je

vsako jesen napovedalo podražitve električne energije za naslednje leto. Vzroki naj bi

bili visoka rast cen električne energije na trgu, vse večji uvoz in povečana rast porabe


S prihodom podjetja GEN-I, d. o. o. na trg gospodinjskih odjemalcev, so se cene

električne energije pri zgoraj omenjenih dobaviteljih ustalile in ponekod tudi znižale.

GEN-I je namreč za vse odjemalce prodrl na trg ravno v času začetka gospodarske krize

in zakupil električno energijo po precej nižji ceni kot ostali dobavitelji. Tako je

konkuriral ostalim in z raznimi akcijami pridobil precejšen delež odjemalcev.

Konkurenca je v slovenskem elektrogospodarstvu zelo dobrodošla. Država bi morala z

ustreznimi ukrepi in morebitnimi olajšavami spodbujati (bodoča) elektro podjetja kot

tudi (bodoče) dobavitelje. S takim ukrepom bi lahko povzročili zamrznitev cen

električne energije ali vsaj minimalne spremembe cen v prihodnje. Dobavitelji so se s

prihodom konkurence začeli obnašati precej tržno in pričeli spremljati cene električne

energije na tržišču.

Prispevke na računu za električno energijo plačujemo vsi, ne glede na vrsto električne

energije, ki nam jo dobavitelj dobavlja. Prispevek po 64. členu EZ, ki je namenjen

zagotavljanju podpore proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim

izkoristkom in iz obnovljivih virov, naj plačujejo tisti odjemalci, ki kupujejo omenjeno

električno energijo in ne vsi odjemalci. Prispevka po 15. in 67. členu EZ sta povsem

nepotrebna. Oskrbo z uporabo domačih virov primarne energije za proizvodnjo

električne energije in povečevanje učinkovitosti rabe električne energije bi lahko država

financirala z nepovratnimi sredstvi, pridobljenimi s trošarinami, ki se prav tako nahajajo

na vsakem mesečnem računu električne energije (Sklep o odločitvi višine prispevka. Ur.

l. RS, št. 8/2009; Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka. Ur. l. RS, št.

49/2010).



Predlagam, da gospodarski subjekti, ki se financirajo iz omenjenih prispevkov, pričnejo

gospodariti na račun lastnega ustvarjenega dobička in ne na račun vseh odjemalcev

električne energije. Temu bi morala botrovati predvsem država. Za zagon proizvodnje

bi lahko namenila določena denarna sredstva, prispevke pa ukinila. Potemtakem bi

lahko imeli odjemalci električne energije precej nižji račun za električno energijo, saj je

vrednost same električne energije slaba polovica celotnega zneska na računu, kot je

razvidno iz grafikona spodaj. Delež postavk je pridobljen na podlagi računa

gospodinjskega odjemalca električne energije.

Slika 18: Delež posameznih postavk na računu električne energije

• Pri obračunavanju električne energije:

Za mesečni obračun električne energije, ki ga izstavi dobavitelj, potrebuje SODO

končni odčitek s števca, zato SODO enkrat letno popiše števec na odjemalčevem

merilnem mestu. V kolikor števca zaradi dostopnosti ne more popisati, se v praksi

dogaja, da SODO obvesti dobavitelja, le-ta pa odjemalca električne energije, da sam

odčita končno stanje števca in ga nato tudi sporoči svojemu dobavitelju. Za SODO je

odbirek verodostojen, če je v dopustnih mejah glede na povprečno porabo posameznega

odjemalca.

Električna energija

Omrežnina

Obračunska moč

Trošarine

Prispevki

DDV 20 %



Problem pridobivanja začetnih števčnih stanj, ki se pripeti ob zamenjavi dobavitelja, bi

lahko rešili s spremembo 114. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne

energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. list RS, št. 126/2007 (1/208

popr.)), saj je vsebina člena presplošna. Omenjeni člen navaja, da SODO sporoči stanje

števca odjemalcu, obstoječemu in novemu dobavitelju. Iz člena ni razvidna časovna

omejitev, kjer bi se SODO obvezal do določenega datuma sporočiti začetno stanje

števca novemu odjemalcu. V primeru interesa dobaviteljev, da se zadeva s sporočanjem

števčnih stanj uredi, bi bilo potrebno podati zahtevek za spremembo oziroma dopolnitev

omenjenega člena.



ZAKLJUČEK

Dobava električne energije je celovit logistični proces vse od proizvodnje, preko

distribucije in dobaviteljev do končnih odjemalcev – potrošnikov. Logistični procesi

omogočajo organizirano in zanesljivo dobavo električne energije vsem končnim

uporabnikom. Logistika teži k temu, da je celoten proces dobave električne energije

med seboj povezan, dobro informiran in da je električna energija končnim uporabnikom

dobavljena skladno s sklenjeno pogodbo.

Zanesljivost oskrbe z električno energijo je odvisna od treh dejavnikov. Prodajnega trga,

prenosa in distribucije električne energije. Električne energije namreč ni mogoče kupiti

na zalogo in je tudi ni mogoče uskladiščiti. S proizvodnjo električne energije morajo

proizvajalci natančno zadostiti povpraševanju. Uravnoteženost ponudbe in

povpraševanja pa lahko zagotovimo samo z medsebojnim sodelovanjem. Tu je potrebna

dobra organizacija vseh logističnih procesov v oskrbni verigi.

Trenutno je poraba električne energije večja, kot je proizvodnja le-te, zato je potreben

uvoz iz drugih držav. Ravno zaradi uvoza je električna energija dražja, kot bi bila sicer.

Država ima interes izgradnje novih elektrarn, vendar se usklajevanje interesov in

izgradnja hidroelektrarn na Spodnji Savi, drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, šesti

blok Termoelektrarne Šoštanj ipd., vrši zelo počasi. Potreba po električni energiji pa

medtem strmo narašča.

Stanje, kot ga imamo sedaj na področju elektrodistribucije, je korektno in zadovoljivo.

Določene pomanjkljivosti, ugotovljene v diplomskem delu, so minimalne in bistveno ne

vplivajo na samo dobavo in kvaliteto električne energije. Z ustreznimi izboljšavami na

podlagi rezultatov analiz pa bi lahko izboljšali celoten sistem tako, da bi bil bolj po meri

malega uporabnika – odjemalca. Račun za električno energijo bi moral vsebovati največ

naslednje postavke: električna energija, omrežnina, trošarine in DDV. Razne dodatke na

višjo porabo in prispevke bi morala država ukiniti. Dejstvo, da toliko postavk na računu

skupno presega vrednost zneska obračunane dobave električne energije, je preprosto

nerazumljivo.



Večino težav, kot so na primer višanje cen električne energije, nerazumljivi oziroma

nekorektni splošni pogoji za oskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo,

zaračunavanje najrazličnejših dodatkov, določenih s strani dobavitelja, in zelo malo

raznolikih ponudb pri posameznih dobaviteljih, bo rešila konkurenca. Država bi morala

spodbujati konkurenco tako med proizvajalci električne energije kot tudi med

dobavitelji.

Težave, ki pa se pojavljajo na področju oskrbe z električno energijo s strani družbe

SODO, dobavo električne energije preko nadzemnih in podzemnih vodov, javne objave

o napovedanih prekinitvah zaradi vzdrževalnih del ipd., pa bi bilo potrebno reševati s

spremembo določenih členov v Splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije

iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. list RS, št. 126/2007 (1/208 popr.)).

Splošne pogoje bi bilo potrebno prilagoditi in sproti dopolnjevati glede na ugotovljene

potrebe na terenu in zahteve odjemalcev.

Naloga Pravna upravičenost postopkov dobave električne energije primarnim

uporabnikom je le eden od poskusov ureditve stanja na tem področju. Prepričani smo,

da se bo stanje izboljšalo in bodo postopki bolj prijazni do odjemalcev, obenem pa manj

v breme distribuciji.



LITERATURA IN VIRI

Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater

distribucijskega omrežja z električno energijo, d. o. o. Uradni list RS št. 27/2007.

Alternator Nikole Tesla [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://milan.milanovic.org/math/srpski/tesla/wireless-01.jpg

Daljnovod [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/d86716128228ba2a6824b496454157

e3.jpeg

Direktiva 2009/72/ES, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009, o skupnih

pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive

2003/54/ES. Uradni list Evropske unije L 211/55, 14. avgust 2009.

Distribution of electricity [Solcomhouse.com]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem

naslovu: http://www.solcomhouse.com/images/ScreenHunter_34.gif

Electric power transmission [Wikipedia]. Najdeno 15. 5. 2010 na spletni strani:

http://en.wikipedia.org/wiki/Electric_power_transmission

Electricity history. Najdeno 15. 5. 2010 na spletni strani:

http://www.electricityforum.com/electricity-history.html

Električni akumulator Volta [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.jocsecund.info/wp-content/uploads/2010/03/450px-VoltaBattery.jpg

Električni motor Faraday [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://depalma.pair.com/Absurdity/Absurdity13/PreExistentPrimordialField.html

Elektro Celje d. d. (2009). Splošni pogoji za dobavo električne energije gospodinjskim

odjemalcem. Najdeno 2. 4. 2010 na spletnem naslovu: http://www.elektro-

celje.si/resources/files/doc/SPLOSNI_POGOJI_za_gospodinjstva_EC_01_01_20

10_koncni.pdf

Elektro Celje, d. d. (b. l.). Pogodba o oskrbi z električno energijo. Najdeno 30. 7. 2010

na spletnem naslovu: http://www.elektro-celje.si/resources/files/doc/

Pogodba_o_oskrbi_1_1_2010.pdf



Elektro Celje, d. d. (b. l.). Vloga za priključitev na distribucijsko omrežje. Najdeno 30.

7. 2010 na spletnem naslovu: http://www.elektro-celje.si/resources/files/doc/vloge

/vloga_za_prikljucitev_na_distribucijsko_omrezje.pdf

Elektro Gorenjska d. d. (2009). Splošni pogoji za dobavo električne energije

gospodinjskim odjemalcem. Najdeno 2. 4. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.elektro-gorenjska.si/resources/files/SP_podjetja-1.10.2009.pdf

Elektro Ljubljana d. d. (2008). Splošni pogoji za dobavo električne energije


http://www.elektro-ljubljana.si/LinkClick.aspx?fileticket=6l1UIrWmJL4%3d&

tabid=168&language=sl-SI

Elektro Maribor d. d. (2009). Splošni pogoji za dobavo električne energije


http://www.elektro-maribor.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=6FBA561A-8FA2-AC0B-

963A-8910F651590D

Elektro Primorska d. d. (2009). Splošni pogoji za dobavo električne energije

gospodinjskim odjemalcem Najdeno 2. 4. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.elektro-primorska.si/sl-si/Documents/splo%C5%A1ni_pogoji_elektro

_primorske_d.d._za_prodajo_in_nakup_elektri%C4%8Dne_energije_poslovnim_

odjemalcem_051109.pdf

Slovar izrazov. Najdeno 15. 5. 2010 na spletni strani: http://www.elektro-

maribor.si/sl/inside.cp2?cid=E543FF73-3D13-7C91-882F-B91FBAF914EA&link

id=article Energetski zakon. Uradni list RS št. Ur. l. RS št. 27/2007-UPB2, 70/2008, 22/2010

GEN-I, d. o. o. (2009). Klicni center (interno gradivo). Nova gorica: GEN-I d.o.o.

GEN-I, d. o. o. (2009). Splošni pogoji za dobavo električne energije gospodinjskim

odjemalcem. Najdeno 2. 4. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.pocenielektrika.si/pdf/gen-i-splosni-pogoji.pdf

Hidroelektrarna Boštanj [Hes.si]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.hes.si/he-bostanj.html

Hrovatin, J. (2007). Zgodovina slovenskega elektrogospodarstva. Ljubljana:

Elektrotehniška zveza Slovenije.

Neurje [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://img.siol.net/08/196/633516516234739865_neurje_elektrika.jpg



Nuklearna elektrarna Krško [Nek.si]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.nek.si/sl/

Odčitavanje števca [Elektro-gorenjska.si]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.elektrogorenjska.si/resources/files/Navodila%20za%20odcitavanje%2

0elektronskih%20stevcev.pdf

Parni stroj [Shrani.si]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://shrani.si/f/33/55/1Ea9CmkE/trevithick-05.jpg

Pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo. Uradni list RS št.

98/2009.

Prenos električne energije: Electric power transmission. Najdeno 15. 5. 2010 na

spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Electric_power_transmission

Prva žarnica [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://symonsez.files.wordpress.com/2008/12/edisonbulb.jpg

Rezultati ankete o zamenjavi dobavitelja [Elektro-celje.si]. Najdeno 30. 7. 2010 na

spletnem naslovu: http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www.elektro-

celje.si/resources/files/pic/Graf-anketa.jpg&imgrefurl=http://www.elektro-

celje.si/index.php%3Ft%3Dnews%26id%3D46&usg=__scl2M0iOoMF8UfsAm8

GUSBswoz4=&h=1368&w=2121&sz=185&hl=sl&start=4&sig2=5apBLelU1OH

tyqkCM1xrww&um=1&itbs=1&tbnid=1qVFeLiOqIGC0M:&tbnh=97&tbnw=15

0&prev=/images%3Fq%3Dzamenjava%2Bdobavitelja%2Belektri%25C4%258Dn

e%2Benergije%26um%3D1%26hl%3Dsl%26lr%3D%26sa%3DN%26tbs%3Disc

h:1&ei=dfPiS5WeAZXymwOY1YUC

Sklep o določitvi višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne

energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov. Uradni list

RS št. 8/2009.

Sklep o določitvi višine prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih

virov primarne energije za proizvodnjo električne energije. Uradni list RS št.

113/2009.


električne energije. Uradni list RS št. 126/2007.

Števec [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.solucia.si/pdf/ace4000gsm.pdf



Termoelektrarna Šoštanj [Google slike]. Najdeno 30. 7. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.himomontaza.com/Pages/www.himomontaza.com/galleryfiles/images

/Energetski%20objekti/sostanj1.jpg

Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor

proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz

obnovljivih virov energije. Uradni list RS št. 49/2009.

Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje zanesljive

oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije. Uradni

list RS št. 8/2009.

Viri električne energije v Sloveniji. Najdeno 2. 4. 2010 na spletnem naslovu:

http://www.nek.si/sl/elektricna_energija/viri/viri_elektricne_energije_v_sloveniji/

Vodušek, M. (2009, 1. januar). Cenik za zasilno oskrbo. Najdeno 2. 4. 2010 na spletnem

naslovu: www.sodo.si/_files/53/Cenik_za_zasilno_oskrbo_1_2009.doc

ZPS portal (2009, 25. junij). Izbira dobavitelja električne energije. Najdeno 2. 4. 2010

na spletnem naslovu: http://www.zps.si/svetovanje-in-zakonodaja/vipov-

paragraf/izbira-dobavitelja-elektricne-energije.html#Postopek pritožbe

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: UKREPI ZA VARSTVO POTROŠNIKOV ........................................................... 1

PRILOGA 2: POGODBA O DOBAVI ELEKTRIČNE ENERGIJE ........................................... 3

PRILOGA 3: KAKOVOST STORITEV SODO .......................................................................... 4

Priloga 1: Ukrepi za varstvo potrošnikov

Uradni list Evropske unije

: Ukrepi za varstvo potrošnikov

list Evropske unije – Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta

1

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta

2

Priloga 2: Pogodba o dobavi elektri

Splošni pogoji za dobavo in odjem elektrielektrične energije, Ur. list

: Pogodba o dobavi električne energije

Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja ne energije, Ur. list RS št. 126/2007

3

ne energije iz distribucijskega omrežja

Priloga 3: Kakovost storitev SODO

Splošni pogoji za dobavo in odjem elektrielektrične energije, Ur. list RS št. 126/2007

: Kakovost storitev SODO

Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja ne energije, Ur. list RS št. 126/2007

4

ne energije iz distribucijskega omrežja

5