Embed Size (px)
DESCRIPTION
school work
Citation preview
1
PRAVILA ZNANSTVENEGA PISANJA
v uporabo študentom pri predmetu Osnove znanstvenega pisanja oz. za znanstveno pisanje
raziskovalnih izdelkov pri predmetih na programih Evropske študije – družboslovni vidiki in
Mednarodni odnosi
Pripravila: doc. dr. Ana Bojinović Fenko in asist. mag. Jure Požgan po predlogi
izr. prof. dr. Petre Roter in doc. dr. Milana Brgleza
Uvod
Znanstveno in strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od ostalih besedil loči z:
• iskanjem podatkov v ustreznih znanstvenih in strokovnih virih in z
• doslednim sklicevanjem na te vire v:
o besedilu in v
o seznamu virov na koncu besedila.
Za specifična navodila glede strukture in ureditve besedila je treba pogledati tudi pravilnike o
diplomskem, magistrskem in doktorskem delu na univerzi oziroma fakulteti. Pravila
znanstvenega pisanja v tem dokumentu tako temeljijo na obnovitvi ali natančnejši interpretaciji
Navodil za urejanje znanstvenih in strokovnih besedil (v nadaljevanju Navodila), ki veljajo kot
temeljna norma znanstvenega pisanja za vse študijske programe na UL FDV. Prav tako je za
pisanje člankov za objavo v izbrani znanstveni reviji treba pogledati navodila posamezne revije
(npr. Teorija in praksa, Družboslovne razprave), pri pisanju seminarskih nalog in ostalih pisnih
nalog pri posameznih predmetih pa upoštevati še strukturne zahteve, ki jih zaradi specifičnosti
posamezne družboslovne vede postavljajo njihovi nosilci in izvajalci. Ker sta znanost o
mednarodnih odnosih in evropske študije znanstveni disciplini, ki v družboslovju uporabljata
določene vire, specifične za svoje področje proučevanja (npr. primarni viri, strokovni viri), ta
dokument služi v pomoč študentom pri navajanju teh virov v besedilu in v seznamu virov. Vsa
pravila oblikovanja besedila pa so povsem istovetna fakultetnim Navodilom.
1 Oblika besedila
- Zapis odstavkov:
Zamik prve vrste za 0,5 cm v desno, brez presledka med odstavki; ALI presledek med
odstavki (ena izpuščena vrsta, razmik nastavljen na 0 – paragraph, spacing), brez zamika prve
vrste v desno (ta tip odstavka je uporabljen v tem dokumentu).
2
- Pisava in velikost črk: Times New Roman, 12 (font, font size).
- Razmik med vrsticami: 1,5 (line spacing).
- Vsa besedila so obojestransko poravnana (justified).
- Daljši dobesedni citati: umik vrstice (indent).
Daljše dobesedne citate (približno pet vrstic ali nad 50 besed oziroma če dobesedno navajamo več stavkov) zapišemo brez narekovajev zgoraj, vendar besedilo (citat) označimo, da je na prvi pogled razvidno, da gre za citat. To naredimo tako, da celoten citat napišemo v posebnem odstavku, ki je zamaknjen navznoter na levi strani (običajno za 1 cm), prva vrsta ni zamaknjena v desno. Velikost črk je 11 (torej manjša od siceršnjih 12), uporabimo pa še ali razmik med vrsticami 1 (namesto siceršnjih 1,5) ali poševni tisk.
- Številčenje poglavij (v daljših seminarskih nalogah, ne esejih): 1, 1.1, 1.2, 2, 2.1, 2.1.1 itd. –
naslov naj sledi besedilu, a naj bo skupaj z besedilom na novi strani, če bi 'naneslo', da naslov
ostane sam kot ena vrstica na koncu strani.
- Opombe pod črto (footnote): oblika pisave Times New Roman, velikost črk 10, obojestranska
poravnava; opombe so stavki, zato se končajo s piko (glej navodila pod naslovom 8).
2 Navajanje avtorjev in citiranje v besedilu
Velja splošno pravilo: karkoli nelastnega besedila avtor uporabi pri pisanju, je to vedno
treba označiti z referenco oziroma z virom (ob citatu ali povzetku) na primernem mestu v
besedilu, in to ne glede na izvor vira (knjiga, (znanstvena) revija, časopis, medmrežje itd.). To
velja tako za neposredne navedke (citiranje) kot tudi za uporabo idej in ugotovitev drugih
avtorjev z lastnimi besedami (povzemanje).
Fakulteta za družbene vede za navajanje virov in literature uporablja Chicago Manual of
Style (CMS), 15. izdajo. Č (03)8 Chicago. Nadaljnja navodila CMS so dostopna prek:
http://www.chicagomanualofstyle.org (1. oktober 2009).
Navajanje vira je sestavljeno iz dveh delov: oznake v oklepajih v besedilu (t. i. navedenke), ki
daje kratko informacijo o avtorju, letnici vira in mesta v viru (predvsem strani), ter navedbe vira
v seznamu virov, ki daje popolno bibliografsko informacijo. Tako navedemo vse vire (primarne
in sekundarne). Vsak vir, ki je naveden v oklepajih v besedilu, mora biti natančno naveden v
seznamu virov, ter vsak vir, ki je v seznamu uporabljenih virov, mora biti naveden in
uporabljen v besedilu. Torej so v seznamu virov samo dejansko uporabljeni viri (in to vsi
uporabljeni viri) v besedilu.
3
2.1 Citati in povzetki
� Dobesedni citat: “točno besedilo, ki ga citiramo” (Avtor leto, stran); ALI »« ALI “” (POZOR:
vrsta dvojnih narekovajev mora biti uporabljena konsistentno v celotnem besedilu, tj. vedno
enako.)
– Kadar citiramo, moramo nujno zapisati stran v viru. Upoštevamo tudi zapis velikih začetnic in
druge posebnosti izvirnika.
� Povzetek: povzet pomen besedila iz vira z našimi lastnimi besedami (Avtor leto, stran/-i).
Način zapisa:
� Če citat ali povzetek napovemo:
– Avtor (1935, 15)
→ Primer: Kot pojasnjuje Benko (2000, 35), se je mednarodna skupnost razvila v 17. stoletju.
� Če citat ali povzetek uporabimo v besedilu, avtorja pa posebej ne napovemo:
– “Citat” oziroma povzetek (Avtor 1935, 15).
→ Primer: Mednarodna skupnost se je razvila v 17. stoletju (Benko 2000, 35).
� Povzemamo več strani:
→ Primer: (Benko 2000, 15–23) ali Benko (2000, 15–23);
� Strani okrajšamo (vse številke strani razen številke med 10 in 19):
→ Primeri: 5–6, 12–14, 21–2, 118–19, 135–9, 145–52, 1145–6.
2.2 Krajšanje dobesednih citatov
/med poševnicama zapišemo besedilo, ki smo ga spremenili/; to velja tudi za spremembo ene črke
(npr. velike začetnice)
→ Primer: Original v viru: S tem ugotavljam, da je mednarodna skupnost posebna oblika
družbene, tako politične, ekonomske, pravne, predvsem pa institucionalizirane organizacije. Naš
okrajšan citat: “/M/ednarodna skupnost je posebna oblika družbene /.../ organizacije” (Avtor leto,
stran).
2.3 Zapis avtorja v besedilu
� Povzemanje ali citiranje na istem mestu: (prav tam). Prav tam uporabimo za navedbo istega
vira na isti strani, če se ta navedba nahaja v besedilu neposredno dvakrat zapored. Zasledimo tudi
ibidem – okrajšano ibid.; priporočljiva je raba slovenske različice.
→ Primer: Kultura je prerasla nacionalne okvire pojavnosti in je bila pogosto prevedena kot
civilizacija z implikacijo na eno samo legitimno globalno 'kulturo' (Bátora in Mokre 2011, 1–2).
4
Različice tega pogleda so izzvale teorije multikulturalizma s sklicevanjem na enako vrednost
različnih kultur (prav tam).
(prav tam) zapišemo namesto takojšnje ponovne navedbe (Bátora in Mokre 2011, 1–2).
� Avtor vira je lahko ena, dve, tri ali več oseb: za tri in več oseb uporabimo priimek prvo
zapisane osebe in dr. (in druga/-i). Zasledimo tudi et alii – okrajšano et al., vendar je
priporočljiva slovenska različica. Zgledi:
→ avtor vira je ena oseba: (Priimek 1998, 35)
→ avtorja istega vira sta dve osebi: (Priimek 1 in Priimek 2 1998, 122)
→ avtor istega vira so tri osebe ali več: (Priimek in dr. 1998, 5)
Primer: Osebe, ki so napisale vir leta 2009, so: Bojko Bučar, Zlatko Šabič, Milan Brglez in Petra
Roter, v naše besedilo ta vir zapišemo: Bučar in dr. (2009).
� Različna dela različnih avtorjev ali različna dela istega avtorja ločimo s podpičjem. Najprej
navedemo starejše vire in potem novejše. Med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo
abecedno zaporedje (priimki avtorjev).
→ Primer: (Avtor A 1998, 3; Avtor C 1998, 45; Avtor K 1999, 122; Avtor S 2010, 200)
→ Primer: (Avtor 1995, 23; 1997, 212–13; 1999, 15)
� Različna dela istega avtorja, izdana v istem letu, prav tako ločimo s podpičjem.
→ Primer: (Avtor G 2000a, 25; 2000b, 89) ali Avtor G (2000a, 25; 2000b, 89)
2.4 Sekundarno citiranje
To je citiranje vira (Avtor A), ki ga sami nismo zmogli pridobiti, a je za našo raziskavo zelo
pomemben. Zato ta vir citiramo tako, kot ga najdemo navedenega v nekem drugem viru (v
Avtorju B), ki pa smo ga pridobili in prebrali. V besedilu označimo citat iz vira Avtorja A takole:
(Avtor A brez letnice v Avtor B leto, stran), v opombi pod črto pa navedemo tudi vse podatke o
Avtorju A, kot da bi ta vir zapisali v seznam virov, in hkrati natančno mesto citata: V Avtor B
(leto, stran). V seznam virov zapišemo samo Avtorja B – dejansko pridobljeni in prebrani vir.
� Kot pravi Avtor A (v Avtor B),1 “besedilo citata.”
→ Primer: »/D/okler ne bo neke vede, ki bi 'nadzirala' druge pristope v mednarodnih odnosih, bo
vsak od teh obravnaval to področje s svoje ozke perspektive. /…/ Skratka, temeljna naloga te
vede bi bila zgraditi teorijo mednarodnih odnosov« (Hoffmann v Benko 1997, 43).2
1 Navedba Avtorja A kot v seznamu virov – podatke pridobimo iz seznama virov Avtorja B. V Avtor B (leto, stran). 2 Hoffmann, Stanley. 1960. Contemporary Theory in International Relations. New York: Prentice-Hall. V Benko (1997, 43).
5
3 Zapis primarnih virov
Primarni vir lahko v besedilo zapišemo z naslovom dokumenta ali pa ne. Ime primarnega vira
lahko tudi okrajšamo, a samo v besedilu (glej naslov 4). V vsakem primeru v opombi pod črto
vedno navedemo natančne podatke o imenu in nastanku vira, ne pa kje smo ga pridobili! Celoten
primarni vir (z vsemi bibliografskimi podatki) zapišemo le v seznam virov (glej naslov 9).
Zgleda:
a) Ko gre za odločitve (sprejeli odločevalski organi) mednarodnih institucij: naslov, leto
sprejema, kdo je odločitev sprejel ter datum in kraj sprejema.
→ Primer 1: Kot določa Splošna deklaracija človekovih pravic (1948, 3. čl.),3 ima vsakdo
pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.
→ Primer 2: Svet Evropske gospodarske skupnosti (EGS) je sprejel Uredbo o prepovedi
trgovine med članicami EGS in Srbijo ter Črno goro (v nadaljevanju Uredba Sveta EGS),4 a je
določil tudi možne izjeme tega pravila (Uredba Sveta EGS 1992, 2. odstavek).
b) Ko gre za mednarodno pogodbo: naslov, datum in kraj podpisa pogodbe in njenega vstopa
v veljavo. Dodamo lahko tudi število pogodbenic (in dodamo datum, ko smo podatek
preverili).
→ Primer 1: Ena izmed izjem dovoljene uporabe sile v sistemu kolektivne varnosti je med
drugim pravica držav do samoobrambe (Ustanovna listina Združenih narodov, 51. čl.).5
→ Primer 2: Pogoji za članstvo v Evropski uniji so navedeni v Pogodbi o Evropski uniji (49.
člen).6
3 Splošna deklaracija človekovih pravic – Universal Declaration of Human Rights. 1948. Sprejeta in razglašena z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 217 A (III), 10. decembra. 4 Uredba Sveta (EGS) št. 1432/92 z dne 2. junija 1992, ki prepoveduje trgovino med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republikama Srbijo in Črno goro. 5 Ustanovna listina Združenih narodov – Charter of the United Nations, podpisana 26. junija 1945 v San Franciscu, v veljavi od 24. oktobra 1945. 6 Pogodba o Evropski uniji, podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu, v veljavi od 1. novembra 1993, kot jo spreminja Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni, v veljavi od 1. decembra 2009.
6
Zgledi zapisovanja virov v besedilo
Ena oseba je avtor vira (Katuranić 1993)
Dve osebi sta avtor vira (Berger in Luckmann 1988)
Tri osebe ali več so avtor vira (Mowbray in dr. 1996)
Navajanje točno določene strani
ali razpona strani
(Katuranić 1993, 23)
(Katuranić 1993, 15–21)
Točno določene strani morajo biti navedene vedno, ko gre za citat, ko se
sklicujemo na določeno misel ali ko gre za podatek, ki smo ga pridobili iz
navedenega vira (in je zapisan na neki strani). Za razpon strani uporabimo
stični pomišljaj.
Pogosta napaka!: Pri povzemanju v besedilo ne zapisujemo celotnega
obsega strani poglavja v znanstvenem zborniku.
Smiselno navajanje poglavja
(Waltz 1979, 1. pogl.)
Navajanje določenih delov besedila npr. znanstvene monografije, če zaradi
elektronskega dostopa ali narave besedila (če so npr. pomembnejša
poglavja, odstavki, členi ali točke ipd.) ni mogoče ali ni smiselno navajati
zgolj strani.
Pogosta napaka!: to ni način zapisovanja poglavij v znanstvenem zborniku.
Organizacija ali skupina kot avtor (Global Environment Coordination 1994)
Če ni znano leto nastanka vira: (Amnesty International, 7. odstavek)
Sekundarno navajanje
(Mannheim v Jambrek 1992, 33)op
Če nimamo dostopa do prvega vira, moramo v opombi natančno navesti
sekundarni vir (nujno stran/i!), kjer je citiran prvi vir.
Več del istega avtorja z isto letnico (Luckmann 1988a, 101) …. (Luckmann 1988b, 13)
K isti letnici več virov istega avtorja dodamo črke po abecednem redu.
Hkratno navajanje več virov
(Luckmann 1996; Benko 1997; Bučar 1997)
Več virov ločimo s podpičjem; najprej navedemo starejše in potem
novejše. Med viri, ki so nastali v istem letu, pa uporabimo abecedno
zaporedje priimkov avtorjev.
Primarni vir
(Splošna deklaracija človekovih pravic 1948, 3. čl.)
(Ustanovna listina Združenih narodov, 51. čl.)
Gre za odločitve mednarodnih institucij ter mednarodne pogodbe.
Navajamo ime dokumenta (letnico sprejema odločitve če gre za
mednarodno pogodbo) in člen/odstavek/poglavje.
7
4 Zapis kratic
� Ob prvi omembi kratico VEDNO pojasnimo, v nadaljevanju pa dosledno uporabljamo le
kratico. Imenovanje kratice najprej pojasnimo, nato v oklepaju kratico zapišemo.
→ Primer 1: V Organizaciji združenih narodov (OZN) poteka... V okviru OZN je bilo sprejetih...
→ Primer 2: V okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) sodelujoče
države odločitve večinoma sprejemajo s konsenzom. OVSE tako velja za mednarodno institucijo,
kjer…
→ Primer 3: Za oblikovanje in izvajanje zunanje politike Republike Slovenije (RS) je primarno
odgovorno Ministrstvo za zunanje zadeve RS.
� Kadar uporabljamo kratico, ki je morda v slovenščini sicer splošno sprejeta, sestavljajo pa jo
besede v tujem jeziku, je treba podati pojasnilo kratice tako v tujem kot v slovenskem jeziku.
→ Primer: Članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for
Economic Co-operation and Development – OECD) je za Slovenijo posebnega pomena. Države
članice OECD imajo namreč precej vpliva, saj OECD velja za organizacijo elitnih gospodarstev.
� Kratice so moškega spola. Izjema je med drugimi Evropska unija (EU).
→ Primer: OZN je bil ustanovljen z mednarodno pogodbo, tj. Ustanovno listino Združenih
narodov, Evropska unija (EU) pa je zaradi svoje kompleksne pravne narave želela oblikovati
ustavno pogodbo, kar ji ni uspelo; trenutno je v veljavi še ena v vrsti pogodb (Lizbonska
pogodba), ki je spremenila Pogodbo o EU.
� POSEBNOSTI:
- Organizacija združenih narodov (OZN) oziroma Združeni narodi (ZN).
- Organizacija severnoatlantske pogodbe (North Atlantic Treaty Organisation – NATO) ali
(North Atlantic Treaty Organisation – Nato). Pazimo pri sklanjanju; odločimo se za eno različico
in jo uporabljamo dosledno.
→ Primer: NATO → v zvezi NATO (ne v NATU), z zvezo NATO (ne z NATOM),
ali Nato → v Natu, z Natom.
- Evropska unija (ne Evropska Unija; v angleščini pa je oboje z veliko: European Union), enako
Evropska komisija (European Commission).
� KRATICE in OKRAJŠAVE:
Kratica pomeni krajši zapis nekega lastnega ali stvarnega imena točno po prvih črkah besed v tem
imenu. Okrajšava pa pomeni samo krajši zapis sicer dolgega koncepta, lahko tudi lastnega imena,
ki ga avtor skrajša po ustaljeni navadi ali povsem po svoje. Tudi okrajšavo je treba v
nadaljevanju besedila dosledno uporabljati.
8
- Imena mednarodnih institucij
→ Primeri:
• … Evropska unija (EU, tudi Unija)…
• … Evropska komisija (EK, tudi Komisija)…
• …Svet Evropske unije (Svet, tudi Svet EU)…
• … Društvo narodov (DN, tudi Društvo)…
• … Visoki komisar za narodne manjšine (v nadaljevanju Visoki komisar)…
• … Do vstopa v veljavo Lizbonske pogodbe leta 2009 je obstajala funkcija Visokega
predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljevanju
Visoki predstavnik za SZVP EU), od takrat preoblikovana v funkcijo Visokega
predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko.
- Krajšanje dolgih naslovov primarnih virov (ob prvi omembi)
→ Primer:
• ... Splošna deklaracija človekovih pravicop (v nadaljevanju Splošna deklaracija)...
• ... Deklaracija načel mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in sodelovanja med
državami v skladu z Ustanovno listino Združenih narodovop (v nadaljevanju Deklaracija
sedmih načel)...
• Leta 1992 je bila v Maastrichtu podpisana Pogodba o Evropski uniji (PEU, tudi
Maastrichtska pogodba), ki je uvedla tristebrno strukturo Evropske unije (EU), v okviru
katere je prvi steber pravno utemeljevala Pogodba o ustanoviti Evropske skupnosti
(PES), pred tem imenovane Evropska gospodarska skupnost (EGS).
5 Še nekaj oblikovnih pravil
� Zapis tujih besed – poševno, npr.: ad hoc, versus, inter alia, de facto, sui generis, par excellence,
self-determination, nation, pacta sunt servanda, sine qua non, raison d'Etat, Realpolitik, acquis
communautaire, subsidiarity (izrazi v tujih jezikih).
� Prevzete besede slovenimo z bolj primerno rabo. Na primer: teritorij → ozemlje; privatni →
zasebni; procent → odstotek; profit → dobiček; investicija → naložba; napram → v
primerjavi z; ilegalno → nezakonito; kvaliteta → kakovost; nocije → pojmi; principi →
načela; planiranje → načrtovanje; efektivnost → uspešnost.
� Zapis fraz oziroma strokovnih pojmov – v enojnih narekovajih (ne v dvojnem, s katerim
citiramo!). 'Frazam' (literarnega značaja) se sicer izogibamo! Uveljavljenih konceptov ne
9
prevajamo 'po svoje' – če želimo poskrbeti za pravilno razumevanje koncepta, ga v tujem
jeziku (v originalu) zapišemo v oklepajih in pri tem upoštevamo pravilo zapisa tujih besed (v
poševnem tisku).
→ Primer NEPRAVILNE RABE:
• FRAZ LITERARNEGA ZNAČAJA: Zunanja politika obsega način in vsebino, s
katerima država vpliva na mednarodno skupnost; 'po domače' gre za odnos države z
'zunanjim svetom'.
• DVOJNEGA NAREKOVAJA: Realistična teorija mednarodnih odnosov predpostavlja,
da države v zunanji politiki zasledujejo objektivni (sistemsko določeni) t. i. »nacionalni
interes« (raison d'Etat).
→ Primeri PRAVILNE RABE: koncept, ki smo ga prevedli iz tujega jezika, vedno preverimo
v ustrezni literaturi, tj. ne prevajamo po svoje, in poleg zapišemo še koncept v tujem jeziku (v
poševnem tisku):
• 'humanitarna intervencija' (humanitarian intervention) (ne pa 'dobrodelno vmešavanje')
• 'tuje neposredne investicije' (foreign direct investments) (ne pa 'zunanje direktne naložbe')
• Zunanjepolitične odločitve nastanejo kot rezultat procesa odločanja v zunanjepolitičnem
procesu (foreign policy decision-making).
• Evropski proces povezovanja poteka prek vzporednih procesov poglabljanja (deepening)
in širitve (widening) Evropske unije.
• Avtorji s področja evropskih študij so po veliki širitvi Evropske unije leta 2004 začeli
razvijati koncept t. i. širitvene utrujenosti (enlargement fatigue).
6 Opozorila glede pogostih napak
� t. i. (presledek za piko): Poznamo tri t. i. valove mednarodnega regionalizma.
� tj. (skupaj): Narodna manjšina, tj. skupnost posameznikov, ki ...
� Zapis datuma: 24. 10. 2006 (presledek za piko) ALI 24. oktober 2006 (samo ena oblika
konsistentno v celem besedilu in v seznamu virov!)
� 30 % – presledek pred znakom; bolj primerno: odstotkov (ne procentov); vedno: 30,5 odstotka
� ... (tri pike) – nikoli ne uporabljamo po naštevanju, ampak le kot del znaka za izpuščen del
citata /…/.
10
→ Primer NAPAČNE RABE:
• Politični koebenhavnski kriterij kot pogoj za članstvo države v Evropski uniji obsega:
stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo …
→ Primer PRAVILNE RABE:
• Politični koebenhavnski kriterij kot pogoj za članstvo države v Evropski uniji obsega:
stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter
spoštovanje in zaščito manjšin.
� Vezaj in pomišljaj:
Vezaj zamenjuje veznik in med dvema besedama: Avstro-ogrska; inovacijsko-podjetniška
strategija.
Dolgi stični pomišljaj uporabimo za zapis obsega med številkama; razpon strani: 12–14,
obdobje z letnicama: 1939–1945 ali z datumom: 23.–25. november 2009.
7 Tabele in slike
Tabele in slike (grafi, sheme itd.) morajo biti označene dvoštevilčno in naslovljene. Njihov
naslov mora biti nad tabelo ali sliko. Prva zaporedna številka označuje številko poglavja, v
katerem se tabela/slika pojavlja, druga pa tabelo ali sliko (npr. Tabela 1.1: Gibanje rodnosti v
Skandinaviji). Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa
morajo biti v besedilu omenjene tako, da se navede njihova številka, npr. (Kot kaže tabela 1.1,
…). Če je pisni izdelek daljši, izdelamo tudi seznam tabel in slik (takoj za kazalom vsebine).
Če je tabela ali slika prevzeta iz virov, mora biti neposredno pod njo natančno naveden vir – npr.
Vir: Statistični letopis Slovenije (1991, 34). – in na koncu besedila vključen v seznam virov. Če
so nam bili viri zgolj v pomoč pri oblikovanju lastne tabele ali slike, navedemo npr. Vir:
prirejeno po Wendt (1999, 24) in Brglez (2004; 2006). – in te vire vključimo v seznam virov.
Naslov in vir zapišemo z manjšo velikostjo pisave (11).
→ Primer prve slike v 2. poglavju: Slika 2.1: Faze zunanjepolitičnega procesa
Vir: prirejeno po Russett in Starr (1996, 282) in Bučar (2001, 143).
slika
11
8 Opombe pod črto
V opombah pod črto se sproti navaja:
a) vsebinske opombe. Vanje lahko zapišemo podrobnejše pojasnilo o nekem pojavu, ki za rdečo
nit naše razprave ni ključna, ampak zgolj informativna. Zapišemo lahko tudi, kateri avtorji se
dodatno ukvarjajo z neko temo, mi pa se z njo v našem izdelku ne, ker ni naša osrednja
problematika.
b) tehnične opombe. Te opombe se nanašajo na sekundarno citiranje, kjer podatke o Avtorju A,
citiranem v Avtorju B, vedno zapišemo v opombo! V tovrstne opombe navajamo tudi osnovne
podatke o primarnih virih, pa tudi podrobnejše, če so pomembni za obravnavo (npr. število držav
pogodbenic), ne zapisujemo pa mesto objave primarnega vira (npr. URL naslova).
Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko.
Številka opombe je zapisana brez presledka za predhodnim znakom – črko besede ali ločilom.
Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami. Opomba
takoj za besedo se nanaša na to besedo (ali na predhodno frazo), opomba na koncu povedi pa na
celo poved. Opombo zapišemo s funkcijo Vstavi opombo (Insert footnote).
→ Primer: Bruto domači proizvod (BDP)7 Republike Slovenije je v letu 2008 znašal 37.135
milijonov evrov (SURS 2009).8
9 Zapis uporabljenih virov v seznam
Vse tako v glavnem besedilu kot v opombah uporabljene vire zapišemo v seznam virov na
koncu besedila. Seznam virov na koncu besedila ima običajno naslov Uporabljeni viri.
- V seznamu virov so SAMO VIRI, ki smo jih DEJANSKO ZAPISALI v besedilu.
- Vire zapišemo po abecedi glede na priimke avtorjev. Če je oseb v nekem avtorstvu vira več,
zapišemo priimek prve (prvozapisane) osebe tega vira.
- Če je avtor nekega vira več oseb, v seznam virov vedno napišemo vse osebe, ki si delijo
avtorstvo tega vira, in sicer s polnim imenom in priimkom – po vrstnem redu, kot so zapisane
v viru samem (vrstnega reda oseb, ki je določen v viru samem, nikoli ne spreminjamo!).
- Več del istega avtorja uredimo po starosti od starejših k novejšim. Vire, objavljene v istem
letu, označimo s črkami: a, b, c, č, d itd. (enako kot za navajanje v besedilu).
7 BDP je najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske aktivnosti (SURS 2009). 8 Gospodarsko aktivnost države poleg BDP izražajo tudi drugi kazalci, na primer izkoriščenost proizvodnih kapacitet, stopnja brezposelnosti in obseg investicij.
12
- Upoštevamo pravila za zapis različnih vrst virov (npr. monografija – avtorska knjiga, poglavje
v znanstvenem zborniku, članek v reviji, intervju, dokumenti). Splošno pravilo je, da so s
poševnim tiskom poudarjeni tisti deli virov, ki omogočajo, da se jih najlažje najde. V primeru
monografij so to njihovi naslovi, v primeru zbornikov naslovi zbornikov in v primeru člankov
iz znanstvenih revij naslovi revij. Če se avtorji različnih virov v seznamu ponavljajo, jih v
celoti zapišemo le prvič in potem uporabimo oznako ---: .
→Primer:
Benko, Vlado. 1997a. Znanost o mednarodnih odnosih. Ljubljana: FDV.
---. 1997b. Zgodovina mednarodnih odnosov. Ljubljana: ZPS.
PRAVILA zapisovanja virov v seznam uporabljenih virov
Monografije:
Priimek, Ime. Leto izida knjige. Naslov v poševnem tisku. Kraj: Založba.
→ Primer: Pedersen, Thomas. 1994. European Union and the EFTA Countries: Enlargement and
Integration. London in New York: Pinter Publishers.
- Avtor sta dve osebi: Priimek, Ime in Ime Priimek. Avtor so tri osebe ali več: Priimek, Ime, Ime Priimek
in Ime Priimek.
- Več kot en kraj izdaje monografije: Kraj 1 in Kraj 2: Založba XY.
Zborniki:
Priimek, Ime, ur. Leto izida zbornika. Naslov zbornika v poševnem tisku. Kraj: Založba.
→ Primer: Abegaz, Berhanu, Patricia Dillon, David H. Feldman in Paul F. Whiteley, ur. 1994. The
Challenge of European Integration: Internal and External Problems of Trade and Money.
Boulder, CO: Westview Press.
- Če sta dva urednika, uporabimo gornje pravilo za več oseb avtorstva: Priimek, Ime in Ime Priimek, ur.
Poglavja v zbornikih:
Priimek, Ime. Leto izida zbornika. Naslov poglavja, ki ga je napisal avtor. V Naslov zbornika v
poševnem tisku, ur. Ime Priimek urednika/-ov tega zbornika, strani poglavja. Kraj: Založba.
→ Primer:
13
Blanco, Jose Folgado. 1994. Spain and EC: Monetary Stability Versus Economic Growth. V
Improving Economic and Social Cohesion in the EC, ur. Jorgen Mortensen, 115–29. New York:
St. Martin’s Press.
Članki v znanstvenih in strokovnih revijah:
Priimek, Ime. Leto izida revije. Naslov članka. Naslov revije v poševnem tisku letnik (številka
revije): strani članka.
Pri zapisu letnika revije (Volume) in številke revije (Number ali Issue) ne pišemo okrajšav vol., let., iss.,
no., št.; tudi pri straneh zapišemo samo številke za strani, na katerih je izšel članek in ne str. ali pp.
→ Primer: Hendersen, David. 1992. International Economic Integration: Progress, Prospects and
Implication. International Affairs 68 (4): 633–53.
Članki v tiskanih občilih:
Priimek, Ime. Leto. Naslov članka. Ime časopisa v poševnem tisku, datum, stran, na kateri je bil
članek objavljen; če smo članek našli na medmrežju, pa dodamo URL s pravilno zapisanim
datumom dostopa. Povezavo URL zapišemo brez hiperpovezave (ni podčrtana in ni obarvana).
→ Primera:
Plešnar, Jože. 2000. Po azil v Veliko Britanijo. Večer, 18. februar, 32.
Kramžar, Barbara. 2006. V jedrski omami. Delo.si, 15. oktober. Dostopno prek:
http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,396,164763 (16. oktober 2006).
Raziskovalna ali strokovna poročila (working papers, policy papers) posameznikov ali
institucij (npr. organa mednarodne organizacije):
Priimek, Ime. Leto. Naslov prispevka. Vsi podatki o poročilu. Naslov vrste poročila v poševnem
tisku, izpostavljena številka poročila.
→ Primer:
Attinà, Fulvio. 2004. The Euro-Mediterranean project of security partnership in comparative
perspective. University of Catania, Department of Political Studies. Jean Monnet Working
Papers in Comparative and International Politics, št. 52. Dostopno prek: http://aei.pitt.edu/6108/
(5. november 2006).
Diplomska in magistrska dela, disertacije:
Priimek, Ime. Leto. Naslov dela. Vrsta dela. Institucija, kjer je delo nastalo.
14
→ Primer:
Bojinović Fenko, Ana. 2009. Sooblikovanje in sovplivanje zunanje politike držav in regionalne
strukture v kontekstu procesa regionalizacije v Sredozemlju. Doktorska disertacija. Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Objavljeni prispevki na znanstvenih konferencah:
Priimek, Ime. Leto. Naslov prispevka. Vsi podatki o konferenci.
→ Primer:
Doyle, Brian. 2002. Howling like dogs: Metaphorical language in Psalm 59. Prispevek
predstavljen na Annual International Meeting for the Society of Biblical Literature, 19.–22.
junija, v Berlinu, Nemčija.
Podatki s spletnih strani mednarodnih institucij
Avtor (posameznik ali institucija). Leto. Naslov prispevka na spletni strani, podstrani. Dostopno
prek: URL naslov (datum dostopa). Informacijo o spletni strani, na kateri smo našli podatke,
dobimo z desnim klikom pod 'Poglej informacije o strani'. Kadar avtor ni podpisan pod objavo,
prepišemo avtorja spletne strani (institucijo). URL povezavi odstranimo hiperpovezavo. URL
povezavo skušano urediti, da smiselno zapolni vrstico, ki je obojestransko poravnana; naredimo
presledek za znaki, na primer za: /, _, =, ali za .
→ Primer:
World Health Organization. 2009. The WHO agenda. Dostopno prek: http://www.who.int/about/
agenda/en/index.html (20. oktober 2009).
SLEDIMO NASLEDNJIM ZGLEDOM
Knjige (monografije in zborniki):
Samostojni avtor Jambrek, Peter. 1992. Uvod v sociologijo. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Dve osebi sta avtor,
pomembno tudi leto
originalne izdaje
Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1966/1988. Družbena konstrukcija
realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Tri ali več oseb je avtor
Mowbray, Carol T., Susan Lanir in Marilyn Hulce, ur. 1985. Women
and mental health: new directions for change. New York: Harrington
Park Press.
15
Organizacija ali skupina
kot avtor
Global Environment Coordination. 1994. Facing the global
environment challenge: A progress report on World Bank global
environmental operations. Washington: Global Environment
Coordination Division, Environment Department, The World Bank.
Zbornik Hewson, Martin in Timothy J. Sinclair, ur. 1999. Approaches to Global
Governance Theory. Albany: State University of New York Press.
Poglavje v zborniku
Palan, Ronen. 1999. Global Governance and Social Closure or Who is
to Be Governed in an Era of Global Governance? V Approaches to
Global Governance Theory, ur. Martin Hewson in Timothy J. Sinclair,
55–72. Albany: State University of New York Press.
Knjiga, dostopna tudi v
e-obliki
Baker, Christopher Paul. 2002. Absolutism and the Scientific
Revolution, 1600–1720: A Biographical Dictionary. Westport:
Greenwood Publishing Group. Dostopno prek: NetLibrary.
Članki:
Članek v znanstveni
reviji (avtor ena oseba)
Roter, Petra. 2009. At the centre and the periphery simultaneously: the
incomplete internationalization of Slovenian international relations.
Journal of international relations and development 12 (2): 180–6.
Članek v znanstveni
reviji (avtor dve osebi)
Bachrach, Peter in Morton S. Baratz. 1963. Decisions and
Nondecisions: An Analytical Framework. American Political Science
Review 57 (3): 632–42.
Časopisni članek Daalder, Ivo in James M. Lindsay. 2003. American Empire, Not 'If' but
'What Kind'. The New York Times, 10. maj, B9.
Časopisni članek (brez
navedbe avtorja)
Chicago Tribune. 1994. Gun injuries take financial toll on hospitals,
section 1, 24. februar.
Članek v reviji, dostopni
tudi na medmrežju
Hoffmann, Stanley. 2003. America Goes Backward. The New York
Review of Books 50 (10). Dostopno prek: http://www.nybooks.com/
articles/16350 (18. marec 2008).
Časopisni članek, dostopen na medmrežju
Cooper, Robert. 2002. Why We Still Need Empires. The Guardian
Unlimited, 7. april. Dostopno prek: http://www.guardian.co.uk/ Archive/Article/0,4273,4388915,00.hml (18. marec 2008).
16
Sekundarni viri – strokovna poročila:
Poročilo organa
mednarodne organizacije
Evropska komisija. 2004. Commission Staff Working Paper: Bosnia and
Herzegovina – Stabilisation and Association Report 2004. Dostopno
prek: http://europa.eu.int/comm/external_relations/see/sap/rep3/co_BiH
.pdf (12. april 2004).
Raziskovalno poročilo
Guild, Elspeth in Sergio Carrera. 2009. Towards the Next Phase of the
EU’s Area of Freedom, Security and Justice: The European
Commission’s Proposals for the Stockholm Programme. CEPS Policy
Brief št. 196/20, avgust. Dostopno prek: http://shop.ceps.be/downfree.
php?item_id=1899 (20. oktober 2009).
Sekundarni viri – drugo:
Diplomsko, magistrsko
delo ali doktorska
disertacija
Brglez, Milan. 2006. Pomen nepozitivističnih epistemoloških in
realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih
odnosov in metodologije njihovega proučevanja. Doktorska disertacija.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
objavljen prispevek na
znanstveni konferenci
Bojinović Fenko, Ana in Jure Požgan. 2010. Cultural diplomacy as
foreign policy instrument in the field of intercultural dialogue. Prispevek
predstavljen na International Studies Association Annual Convention,
17.–20. februarja, v New Orleansu, ZDA.
Drugi viri, dostopni prek interneta:
Televizijski prispevek TV Slovenija, 1. program. 2007. Dnevnik. Ljubljana, 13. april.
Radijski prispevek Radio Slovenija, 1. program. 2006. Studio ob 17-ih. Ljubljana, 13. maj.
Podatki na internetu
Evropska komisija. 2012. Službe (generalni direktorati) Evropske
komisije. Dostopno prek: http://ec.europa.eu/about/ds_sl.htm (20. 9.
2012).
17
Primarni viri (dokumenti):
Pri primarnih virih je najpomembnejši naslov dokumenta ali zbirke dokumentov. Upoštevamo
uradno sprejete naslove posameznih dokumentov, ker jih je na ta način najlažje najti in preveriti
našo uporabo. Če je uradni naslov mednarodne pogodbe v tujem jeziku, ga vedno prevedemo in
najprej zapišemo slovenski prevod (navadno) in nato original (poševno).
Mednarodne pogodbe
v zbirki
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the Non-
Proliferation of Nuclear Weapons, podpisana 1. julija 1968 v Londonu,
Moskvi in Washingtonu, v veljavi od 5. marca 1970 do 11. maja 1995 s
podaljšanjem veljavnosti do nadaljnjega. 729 UNTS 161.
Mednarodne pogodbe,
dostopne na internetu (v
tujem jeziku)
(dodan podrobnejši podatek o
številu pogodbenih strank)
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja – Treaty on the non-proliferation
of nuclear weapons, podpisana 1. julija 1968 v Londonu, Moskvi in
Washingtonu, v veljavi od 5. marca 1970 do 11. maja 1995 s
podaljšanjem veljavnosti do nadaljnjega. Število pogodbenic: 190 (25.
september 2012). Dostopno prek: http://www.iaea.org/Publications/
Documents/Infcircs/Others/infcirc140. pdf (15. februar 2009).
Odločitve mednarodnih
institucij, dostopne v
sekundarnih virih (v
slovenskem jeziku)
Sekundarni vir navedemo kot
pri samostojni navedbi.
Splošna deklaracija človekovih pravic. 1948. Sprejeta in razglašena z
resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 217 A (III), 10.
decembra. V Miro Cerar, Jon Jamnikar in Maja Smrkolj, ur. 2002.
Dokumenti človekovih pravic z uvodnimi pojasnili, 149–61. Ljubljana:
Ljubljana: Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut in Inštitut
za sodobne družbene in politične študije.
Odločitve mednarodnih
institucij, dostopne na
internetu (v tujem
jeziku)
Splošna deklaracija človekovih pravic – Universal Declaration of
Human Rights. 1948. Sprejeta in razglašena z resolucijo Generalne
skupščine Združenih narodov št. 217 A (III), 10. decembra. Dostopno
prek: http://www.un-documents.net/a3r217a.htm (12. september 2006).
Uredba Sveta EU št. 204/2011 z dne 2. marca 2011 o omejevalnih
ukrepih v luči situacije v Libiji – Council Regulation (EU) No 204/2011
of 2 March 2011 concerning restrictive measures in view of the
situation in Libya. Dostopno prek: http://www.hm-treasury.gov.uk/d/
finsanc_council_regulation_euno204_030111.pdf (20. julij 2012).
18
Deklaracija načel mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in
sodelovanja med državami v skladu z Ustanovno listino Združenih
narodov – Declaration on Principles of International Law Concerning
Friendly Relations and Co-operation Among States in Accordance with
the Charter of the United Nations. 1970. Sprejeta z resolucijo
Generalne skupščine Združenih narodov št. 2625 (XXV), 24. oktobra.
Dostopno prek: http://ods-dds-ny.un.org/doc/RESOLUTION/GEN/
NR0/348/90/ IMG/NR034890.pdf?OpenElement (2. avgust 2004).
Odločitve mednarodnih
institucij, dostopne na
internetu (v slovenskem
jeziku)
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 o
razmerah v Siriji. Št. (2013/C 168 E/08). Dostopno prek http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2013:168E:0065:
0070:SL:PDF (27. september 2013).
Govor politika, objavljen
na medmrežju
Prodi, Romano. 2001. An Enlarged and More United Europe, A Global
Player: Challenges and Opportunities in the New Century. Brugges,
12. november. Dostopno prek: http://www.europa.eu.int/comm/
laeken_council/bruges_en.htm (9. september 2002).
Gradivo za seje parla-
menta in delovnih teles
Državni zbor Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose. 1997.
Ocena stanja mednarodnih odnosov Republike Slovenije, 1. oktober.
Vladni dokumenti,
dostopni na medmrežju
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije.
2008. Prednostne naloge. Dostopno prek: http://www.mddsz.gov.si/
si/eu2008_mddsz/prednostne_naloge/ (3. april 2008).
Zakoni v Uradnem listu Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003 (20.
november 2003).
Zakoni, dostopni na
medmrežju
Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1-UPB-1). Ur. l. RS 113/2003.
Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO3826.
html (18. marec 2008).
Sodbe sodišč v zbirki Military and Paramilitary Activities (Nikaragva proti ZDA). 1986 ICJ
4.
Intervju Novak, Janez. 2006. Intervju z avtorjem. Celje, 15. maj.
