POZNAVANJE SHIZOFRENIJE MED

ŠTUDENTI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2017 Lea Perko

POZNAVANJE SHIZOFRENIJE MED

ŠTUDENTI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2017 Lea Perko

Mentor: viš. predav. dr. Klavdija Čuček Trifkovič

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici viš. predav. dr. Klavdiji Čuček Trifkovič za vse

nasvete, potrpljenje in strokovno pomoč bo nastajanju diplomskega dela.

Iz srca se zahvaljujem družini za vso moralno podporo, veliko mero strpnosti ter

finančno in dobrovoljno pomoč tekom študija.

I

POZNAVANJE SHIZOFRENIJE MED ŠTUDENTI

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Shizofrenija je bolezen, ki pri ljudeh povzroča predsodke,

strah in občutke nelagodja, saj je kljub nasprotnim izkušnjam in dokazom še vedno

ena izmed najbolj nerazumljenih bolezni. Predsodki in stigmatizacija pacientom

otežujeta ali celo onemogočata socialno integracijo ter zaposlitev. Stigmatizacija je

večinoma posledica napačne predstave bolezni v medijih. V diplomskem delu smo se

osredotočili na raziskovanje poznavanja shizofrenije med študenti ekonomije in

študenti zdravstvene nege.

Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo

dela. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 19

vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Vprašalnik smo razdelili med 48

študentov ekonomije in 48 študentov zdravstvene nege. Raziskavo smo izvedli

meseca julija 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word

2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.

Rezultati: Ugotovili smo, da se poznavanje shizofrenije med študenti ekonomije in

zdravstvene nege razlikuje. Študenti zdravstvene nege izkazujejo več znanja o

shizofreniji kot študenti ekonomije.

Sklep: Shizofrenija je še vedno ena izmed najbolj stigmatiziranih bolezni in tabu

tema. Je bolezen, ki lahko prizadene prav vsakogar, vendar pa jo je z uporabo redne

terapije in zgodnjim odkrivanjem mogoče obvladovati in tako omogočiti pacientom

normalno in polno življenje.

Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, pacient, psihiatrična

zdravstvena nega, stigma, duševna bolezen

II

KNOWLEDGE OF SCHIZOPHRENIA AMONG STUDENTS

ABSTRACT

Theoretical background: Schizophrenia is a disease that causes prejudices, fears

and feelings of discomfort in people, as it is still one of the most incomprehensible

diseases despite the experience and evidence. Prejudices and stigmatization make it

difficult or even impossible for social integration and employment. Stigmatization is

largely the result of misrepresentation in the media. In the diploma thesis we focused

on researching knowledge of schizophrenia among students of economics and

students of nursing care.

Research Methodology: We used a descriptive and quantitative method of work.

We conducted a survey, using a questionnaire consisting of 19 questions, closed,

semi-open and open type. The questionnaire was divided among 48 students of the

economy and 48 students of nursing care. The survey was carried out in July 2017.

The results of the survey were processed and displayed using the Microsoft Office

Word 2013 and Microsoft Office Excel 2013 software.

Results: We have found that knowledge of schizophrenia differs among students of

economics and nursing care. Nursing students show more knowledge of

schizophrenia than students of economics.

Conclusion: Schizophrenia is still one of the most stigmatized diseases and taboo

topics. It is a disease that can affect everyone, but it can be controlled by using

regular therapy and early detection, enabling patients to live normal and full lives.

Keywords: Nurse, nursing, patient, psychiatric care, stigma, mental illness

III

KAZALO VSEBINE

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ..................................................................... 1

1.1 Shizofrenija ........................................................................................... 2

1.1.1 Epidemiologija ............................................................................. 2

1.1.2 Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek shizofrenije .................... 3

1.1.3 Znaki bolezni ................................................................................ 3

1.1.4 Klinični potek bolezni ................................................................... 4

1.1.5 Klinični tipi bolezni ...................................................................... 5

1.1.6 Diagnoza bolezni .......................................................................... 7

1.1.7 Prognoza bolezni .......................................................................... 7

1.1.8 Zdravljenje bolezni ....................................................................... 8

1.2 Zdravstvena nega v psihiatriji ................................................................ 9

1.2.1 Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo .....................................10

1.3 Shizofrenija in stigma ...........................................................................11

2 NAMEN IN CILJI ZAKLJUČNEGA DELA .............................................13

3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN/ALI HIPOTEZE.............................14

4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA......................................................15

4.1 Raziskovalne metode ............................................................................15

4.2 Raziskovalno okolje..............................................................................15

4.3 Raziskovalni vzorec ..............................................................................15

4.4 Etični vidik ...........................................................................................15

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave.......................................................16

5 REZULTATI................................................................................................17

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................30

7 SKLEP..........................................................................................................33

LITERATURA ......................................................................................................34

PRILOGE .............................................................................................................. 1

IV

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Informiranost anketirancev o shizofreniji ....................................................17

Graf 2: Informiranost anketirancev o dednosti shizofrenije......................................19

Graf 3: Informiranost o dejavnikih, ki povečajo možnost za razvoj shizofrenije…...21

Graf 4: Informiranost o znakih shizofrenije ............................................................22

Graf 5: Informiranost o zdravljenju shizofrenije ......................................................23

Graf 6: Informiranost o preprečevanju bolezni ........................................................24

Graf 7: Informiranost o odkrivanju shizofrenije.......................................................25

Graf 8: Informiranost o ozdravljivosti shizofrenije……………………………........26

Graf 9: Informiranost o samostojnosti pacientov .....................................................27

Graf 10: Informiranost o nasilnosti oseb s shizofrenijo ............................................28

V

KAZALO TABEL

Tabela 1: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - EPF ..........................................18

Tabela 2: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - FZV..........................................19

Tabela 3: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - EPF ...........................20

Tabela 4: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - FZV ...........................20

Tabela 5: T-test za neodvisna vzorca .......................................................................29

1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Bolezen, ki bo predmet raziskovanja diplomskega dela, spada v skupino psihoz in je

ena od hujših duševnih motenj. Zanjo je značilno, da povzroča močno individualno

trpljenje ter dolgotrajno nesposobnost.

Je ena izmed najbolj nerazumljenih in strah vzbujajočih bolezni nasploh (Levine &

Levine, 2012). Kljub dokazom in izkušnjam se zmotna prepričanja glede obravnave

ljudi s shizofrenijo ne spreminjajo.

Predsodek, da so ljudje s shizofrenijo nevarni, je zmoten in najnevarnejši, saj

obolelim ljudem otežuje ali celo onemogoča možnosti za zaposlitev, socialno

vključitev in dostopnost do zdravstvene in druge pomoči (Švab, 2006). Z

zmanjšanjem stigmatizacije in negativnih stališč dosežemo niz izboljšav, prav tako se

zmanjšuje število bolnišnično zdravljenih pacientov in trajanje bolnišničnega

zdravljenja. Kot posledica pa se izraža boljše funkcioniranje pacientove družine in

hitrejša reintegracija pacientov z duševno motnjo v družbi (Hotujac, 2004).

Za shizofrenijo so značilni različni simptomi, mnogi lahko dramatično vplivajo na

bolnikovo razmišljanje in zmožnost delovanja. Kljub temu, da nihče v celoti ne

razume zakaj se bolezen razvije, večina strokovnjakov meni, da pride do motnje

zaradi ene ali več težav pri razvoju možganov (Levine & Levine, 2012).

Je bolezen, ki prizadene približno 1% celotnega prebivalstva (Parekh, 2017) . Pojavi

se pri 30 do 50/100.000 prebivalcih na leto (Koprivšek, 2011). Pri večini pacientov

se shizofrenija začne med 15. in 45. letom starosti in se številčno pojavlja enako

pogosto tako pri moških kot pri ženskah (Frangež-Žigon, 1997). Vrh zbolevanja je

pri moških med 15. in 20. letom, pri ženskah pa med 25. in 30. letom starosti

(Koprivšek, 2011).

2

1.1 Shizofrenija

Shizofrenija je duševna bolezen, ki vpliva na pacientovo sposobnost jasnega

razmišljanja, odločanja ter čustvenega izražanja ( NAMI, 2017). Je motnja delovanja

možganov (Hotujac, 2004), ki jo je leta 1911 prvič poimenoval psihiater Eugen

Bleurer (Koprivšek, 2011). Je kronična bolezen, pri kateri simptomi izzvenijo in se

čez čas ponovno pojavijo. Lahko se pojavljajo v hujših ali lažjih oblikah (Levine &

Levine, 2012).

Med psihozami je shizofrenija ena izmed najbolj uničujočih bolezni, saj prizadene

celotno osebnost. Pojavi se v času, ko človek odrašča in se začenja osamosvajati.

Zato predstavlja za pacienta in prav tako njegovo družino, prijatelje ter okolico hudo

in stresno doživetje ter ekonomsko breme. Podatki navajajo, da je pri osebah med 15.

in 44. letom starosti shizofrenija vodilen vzrok invalidnosti. Če pa je prisotna

odvisnost od alkohola in drog, se mlajši pacienti pogosto vedejo nasilno in so

podvrženi samomorilnemu vedenju (Novak Grubič, 2009).

1.1.1 Epidemiologija

V današnjem času se uporabljajo epidemiološke študije, ki za preučevanje bolezni

uporabljajo najnovejše klasifikacije in diagnostične postopke ter zajemajo celotno

populacijo, zaradi česar jih je mogoče med seboj primerjati (Žvan, 1999).

Razširjenost motnje je enaka tako pri moških kot pri ženskah. Kljub temu pa

raziskave kažejo, da se prvi znaki bolezni pri moških pojavijo prej kot pri ženskah.

Pri moških se prva epizoda bolezni po navadi pojavi v zgodnjih 20ih letih, pri

ženskah pa v poznih 20ih ali zgodnjih 30ih letih (Patel, et al., 2014).

Iz literature je razvidno, da ima shizofrenijo eden od stotih ljudi, se pravi 1 % celotne

populacije (Hotujac, 2004).

Shizofrenija se v večji meri pojavlja pri nižjih socialnih slojih, večinoma pa ni razlik

v pojavljanju in razširjenosti. Podatki kažejo, da je zbolevnost višja le na določenih

področjih Irske in Istre, med temnopoltimi državljani Združenih držav Amerike ter v

Veliki Britaniji, manjša pa je pri Židih (Koprivšek, 2011).

3

1.1.2 Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek shizofrenije

Razumevanje vzrokov shizofrenije je v zadnjih desetletjih zelo napredovalo (Švab,

2006). Raziskave kažejo, da je potrebna kombinacija genetskih in negenetskih oz.

zunanjih dejavnikov, ki so potrebni za razvoj bolezni (WebMD, 2016).

- Genetski dejavniki

Shizofrenija se pogosteje pojavlja med sorodniki. Tveganje za shizofrenijo je večje

pri bratih ali sestrah shizofrenih pacientov ter pri njihovih otrocih (McGruffin, et al.,

1995).

- Kemični dejavniki

Pri shizofreniji je v določenih delih možganov prevelika količina dopamina in

serotonina. Kar pa povzroča težave pri koncentraciji, miselnih procesih, razlikovanju

resničnega od neresničnega ter izražanju čustev ter občutkov (Schizophrenia Society

of Saskatchewan, 2017).

Virusni dejavniki

Obstaja teorija, ki govori o tem, da je lahko za shizofrenijo odgovorna virusna

okužba podobna gripi, ki bi v drugem trimesečju prizadela plod in tako razvoj

možganov. Kar bi pomenilo, da se lahko v času odraščanja razbije shizofrenija

(Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).

Psihosocialni dejavniki

Glede na današnje teorije, naj bi bili psihosocialni stresorji le sprožilni in ne

neposredni vzrok (Koprivšek, 2011).

1.1.3 Znaki bolezni

Za diagnozo shizofrenije je potrebno upoštevati spekter simptomov, ki zajema

področja vedenja, mišljenja in čustvovanja (Novak Grubič, 2009).

Najpomembnejši znaki so:

- motnje mišljenja,

- motnje zaznavanja,

4

- motnje čustvovanja,

- motnje hotenja in depersonalizacije,

- avtizem,

- katatonski znaki,

- telesni znaki (Žvan, 1999).

Pozitivni simptomi

So najpogostejši, vključujejo halucinacije in blodnje. Halucinacije povzročajo, da

pacient vidi, sliši, občuti, vonja in okusi stvari, ki jih v resnici ni. Blodnje so

prepričanja, ki nimajo resnične podlage. Pacienti so prepričani, da jih zasledujejo ali

da so znana filmska zvezda (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).

Negativni simptomi

Se pojavijo pred pozitivnimi simptomi in jih pogosto ne prepoznamo kot znake

bolezni, vendar jih lahko zamenjamo za obnašanje v adolescenci. Zajemajo socialni

umik, pomanjkanje motivacije in koncentracije, težave pri izražanju čustev in

utrujenost (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).

Kognitivni simptomi

Pojavijo se motnje v miselnem procesu. Kar vpliva na spomin, koncentracijo,

odločanje in učenje novih spretnosti, kar lahko spremlja nelogičen in nepovezan

govor (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).

Vedenjski simptomi

Pojavljajo se lahko samomorilne misli ter depresija. Opazna pa je osebnostna

spremenjenost, neprimerno in agresivno obnašanje in težje oblikovanje misli.

Izgubijo občutek za sebe in se borijo z vprašanji identitete, vrednot, pomena in

varnosti (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).

1.1.4 Klinični potek bolezni

Kliničen potek bolezni je pri vsakem pacientu drugačen. Določeni pacienti lahko

kljub bolezni obdržijo dotedanjo kakovost življenja in delovne zmožnosti. Ne glede

na težnjo motnje je kakovost življenja zagotovo nižja kot pred boleznijo (Hotujac,

5

2004). Najpogosteje se bolezen začne med 15. in 45. letom starosti, vendar je možen

tudi kasnejši začetek. Pojavi se lahko v nekaj dneh ali tednih, lahko pa traja nekaj

mesecev ali dlje in se znaki kažejo postopno (Žvan, 1999).

Dandanes delimo potek bolezni v tri skupine:

- Pri 10 do 15 % pacientov ne bo trajnih shizofrenskih sprememb, vendar pa se

pojavljajo ponovni zagoni bolezni. Kljub temu pa je to najlažja oblika bolezni

in pacientu v povezavi z ustrezno terapijo omogoča normalno življenje.

- Pri 40 do 50 % pacientov je treba sprejeti, da bodo psihotične spremembe po

enem ali več recidivih vidne tudi v stanju mirovanja bolezni. Z uporabo

terapije in rehabilitacije je kakovost življenja teh pacientov zadovoljiva.

- Pri 35 do 40 % pacientov se pojavijo hude shizofrenske okvare in imajo

najslabšo prognozo. Ti pacienti so v večini primerov hospitalizirani (Žvan,

1999).

Shizofrenija poteka v različnih fazah. Začne se z prodromalno fazo. To obdobje traja

dokler ne pride do pojava pozitivnih simptomov. Takrat bolezen preide v rezidualno

obliko, kjer se pojavi upad v vsakdanji aktivnosti pacienta. Bolezen lahko ima tudi

kroničen potek, kjer pacient osebnostno propade, saj se bolezen ne izboljšuje, te

paciente je potrebno trajno hospitalizirati (Novak Grubič, 2009).

1.1.5 Klinični tipi bolezni

Ko opisujemo različne klinične tipe shizofrenije, gre v resnici za različne klinične

slike, ki se med seboj razlikujejo glede na simptome, ki se pojavljajo (Žvan, 1999).

Mednarodna klasifikacija bolezni – 10 (MKB-10) opredeljuje naslednje tipe

shizofrenije:

Paranoidna shizofrenija

Za paranoidno shizofrenijo so značilne blodnje in halucinacije, predvsem slušne in

telesne. Bolezen se večinoma začne kasneje kot pri drugih tipih, po 35. letu starosti.

Pacient je zaradi blodenj in nanašalnosti lahko nevaren (Frangež-Žigon, 1997).

6

Hebefrenska shizofrenija

Začetek bolezni je zgoden, pojavljati se začne med 15. in 25. letom starosti (Žvan,

1999). Značilne so motnje na čustvenem področju, področju hotenja, mišljenja in

avtizem. Pojavi se izrazito spremenjeno vedenje. Prognoza je slaba (Frangež-Žigon,

1997).

Katatonska shizofrenija

V današnjem času se ta oblika pojavlja dosti redkeje kot nekoč. Značilni simptomi so

psihomotorni in se lahko izmenjujejo med hiperkinezijo in stuporjem (Koprivšek,

2011). Če pacientu ne nudimo ustreznega zdravljenja, nege in varovanja, lahko pri

njemu pride do poškodb, podhranjenosti in dehidracije. Zato to obliko uvrščamo med

urgentna stanja (Žvan, 1999).

Nediferencirana shizofrenija

Imenujemo jo lahko tudi atipična shizofrenija, saj klinična slika ustreza kriterijem

shizofrenije, ne pa tudi merilom za določen podtip (Koprivšek, 2011).

Posthizofrenska depresija

O posthizofrenski depresiji govorimo, ko je shizofrenska simptomatika popolnoma

ozdravljena, pojavljajo pa se še pozitivni in negativni znaki, kot podaljšana

depresivna epizoda (Frangež-Žigon, 1997). Lahko je posledica uporabe

antipsihotikov ali pa kot reakcija na pretekle simptome in dogodke. Vsekakor je

povečana nevarnost za samomor (Koprivšek, 2011).

Rezidualna shizofrenija

Gre za kronično stanje, ki se razvije kot posledica več shizofrenskih epizod.

Pozitivna simptomatika se umakne, ostanejo pa predvsem negativni simptomi.

Pacienti opuščajo socialne stike, skrb za lastno higieno in postanejo zanemarjeni

(Frangež-Žigon, 1997).

Enostavna shizofrenija

Ta podtip je med vsemi najbolj sporen, saj ga je diagnostično težko ločiti od kronične

osebnostne motnje, diagnozo pa postavimo šele po večletnem opazovanju

(Koprivšek, 2011). Razvoja bolezni skoraj ne opazimo, saj je izredno počasen.

7

Diagnozo postavimo le, če opazimo tipično shizofrensko simptomatiko (Frangež-

Žigon, 1997).

1.1.6 Diagnoza bolezni

Diagnosticiranje shizofrenije ni enostavno. Otežuje jo lahko tudi dejstvo, da večina

diagnosticiranih pacientov ne verjame, da bolezen ima, in da ne obstaja noben krvni

test ali preiskava, s katero bi bolezen lažje diagnosticirali (NAMI, 2017). Pomembno

je, da diagnozo postavimo čim prej, saj lahko le tako pravočasno začnemo z

zdravljenjem, kar izboljša potek bolezni ter prognozo (Švab, 2006). Diagnoza je

dosežena z oceno znakov in simptomov, ki so značilni za paciente (Patel, et al.,

2014).

Za postavitev diagnoze, morata biti pri pacientu izražena vsaj dva od spodaj naštetih

simptomov, večino časa v obdobju enega meseca:

- blodnje,

- halucinacije,

- dezorganizirano vedenje,

- dezorganiziran govor,

- bizarno in hiperaktivno vedenje (WebMD, 2016).

Vsaj eden od simptomov morajo biti blodnje, halucinacije ali neorganiziran govor

(Patel, et al., 2014).

Celovita diferencialna diagnoza je potrebna za razlikovanje shizofrenije od drugih

duševnih motenj, kot je huda depresija, obsesivno kompulzivna motnja, post-

travmatična stresna motnja. Od teh motenj lahko shizofrenijo ločimo z skrbnim

pregledom, trajanjem bolezni, časom blodenj in halucinacij in resnostjo depresivnih

ter maničnih simptomov. Zdravnik mora prav tako potrditi, da simptomi niso

posledica zlorabe drog ali drugih bolezenskih stanj (Patel, et al., 2014).

1.1.7 Prognoza bolezni

Pomembno je vedeti, da je potek bolezni od pacienta do pacienta drugačen. Določeni

povsem ozdravijo in lahko živijo svoje življenje brez posledic bolezni. Drugi lahko

8

kljub ponavljajočim se epizodam v vsakdanjem življenju delujejo brez večjih

omejitev, pri tretjih pa je lahko bolezen razvita do te mere, da so simptomi prisotni

ves čas (Švab, 2006).

Raziskave delijo paciente glede na prognozo takole: 10-15 % pacientov se

zadovoljivo pozdravi. Pri 50 % pacientov so kljub ponovnim zagonom, negativni

simptomi prisotni tudi v mirovanju bolezni, ti simptomi pa imajo negativen vpliv na

pacientovo učinkovitost v vsakdanjem življenju. Pri 30-40 % pacientov strokovnjaki

pričakujejo neugoden izid bolezni (Koprivšek, 2011).

Dejavniki ki vplivajo na potek bolezni:

- delovanje na socialnem področju, pred nastopom,

- ženski spol,

- vpliv družine,

- socialni dejavniki,

- pozen začetek bolezni,

- hiter in nepričakovan začetek,

- katatonski in paranoidni znaki kažejo na ugoden potek,

- hiter izzven simptomov ob uporabi medikamentov, je pozitiven znak,

- aktivno sodelovanje pacienta pri zdravljenju,

- visoka izobraženost, je pozitiven prognostični znak,

- negativni psihotični simptomi,

- zgodnje zdravljenje (Švab, 2006).

Literatura navaja, da pacienti s shizofrenijo umirajo mlajši. V desetih letih po

diagnozi bolezni umre kar 10 % pacientov. Te smrti so po navadi posledica

samomora (Švab, 2006).

1.1.8 Zdravljenje bolezni

Cilji zdravljenja so omiliti simptome, preprečiti ponovne epizode, prilagoditi

pacienta na življenje z omejitvami, kar pacientu omoči, da se integrira nazaj v družbo

(Patel, et al., 2014).

9

Če želimo doseči dolgoročen učinek, je potrebno pri zdravljenju uporabiti tako

farmakološke kot nefarmakološke pristope. Čeprav so farmakološki pristopi temelj

zdravljenja, lahko določeni simptomi ostanejo, zato je potreben tudi nefarmakološki

pristop, kot je psihoterapija, vendar pa nefarmakološkega pristopa ne smemo

zamenjati za farmakološkega, vendar ga uporabljamo le kot dodatek (Patel, et al.,

2014). Zdravljenje se začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico (Švab, 2006).

Med biološke metode zdravljenja uvrščamo zdravljenje z zdravili, imenovanimi

antipsihotiki (Žvan, 1999). Največja omejitev zdravljenja z antipsihotiki so stranski

učinki. Pojavijo se predvsem parkinsonizem, nemir v nogah in telesu ter nehotni gibi

obraza, jezika, rok in prstov (McGrath & Emmerson, 1999). Zdravila je potrebno

jemati dolgotrajno (Švab, 2006).

Psihoterapija pacientu pomaga pri vsakodnevnem soočanju z izzivi, ki jih postavlja

bolezen. S tem, ko se pacienti naučijo tehnik spoprijemanja z boleznijo, lažje sledijo

svojim sanjam in življenjskim ciljem (National Institutes of Mental Health, 2010).

Pomemben del psihoterapije je tudi vključevanje družine, ki lahko pripomore k čim

bolj prijaznemu sprejemu pacienta v okolje (Žvan, 1999).

Kognitivna terapija je primerna pri pacientih, kjer je zdravljenje z zdravili uspešno. S

pomočjo terapevta, pacient vpliva na zmotna prepričanja ter se uči korakov, ki vodijo

v boljše zdravje in kakovost življenja (Švab, 2006).

Družinska terapija zagotavlja podporo in izobraževanje družine, ki se sooča s

shizofrenijo (Mayo Clinic Staff, 2016).

Tako kot pri drugih oblikah terapije je tudi pri socioterapiji cilj, rehabilitacija

pacienta in lažja vrnitev v socialno okolje (Žvan, 1999). Osredotoča se na izboljšanje

komunikacije in socialnih interakcij ter izboljšanje možnosti za vsakodnevno

sodelovanje v družbenih aktivnostih (Mayo Clinic Staff, 2016).

1.2 Zdravstvena nega v psihiatriji

V današnjem svetu se vedno več govori o duševnem zdravju, razlog za to pa je, da

duševne bolezni niso več nekaj nevsakdanjega in čudaškega, vendar so prisotne v

vseh družbenih krogih (Erzar, 2007).

10

Psihiatrična zdravstvena nega je v zadnjih nekaj letih prešla iz manj pomembnega

področja v enakovredno vsem drugim strokovnim področjem (Čuček Trifkovič &

Pišlar, 2011). Uvrščamo jo pod specialno področje zdravstvene nege in je proces

komunikacije med medicinsko sestro in pacientom (Gnezda, 2009).

Zdravstvena nega v psihiatriji je kompleksna, strokovna in načrtovana. Je timsko,

koordinirano ravnanje vseh zaposlenih, ki pripomore k vzpostavitvi normalnega

delovanja pacienta, stremi k zmanjšanju posledic omejitev ter hospitalizacije (Čuček

Trifkovič & Pišlar, 2011).

Člani zdravstvenega tima, ki sodelujejo pri zdravstveni negi pacienta se morejo

zavedati, da psihiatrična zdravstvena nega ni delo za pacienta, ampak delo z njim. To

pomeni, da je potrebno pacienta v času hospitalizacije, čim bolj spodbujati, da v

skrbi zase večino dela opravi sam (Kogovšek & Škerbinek, 2002).

Delo s svojci pacienta je dobilo izreden pomen, saj ima družina pomembno vlogo

tako pri diagnosticiranju bolezni kot pri zdravljenju (Blinc-Pesek, 2002). Zato je

pomembno, da k sodelovanju pritegnemo pacientove svojce in tako pacienta kot njih

pripravimo na odpust iz bolnišnice (Kogovšek & Škerbinek, 2002).

1.2.1 Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo

Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo zahteva veliko mero strokovnega znanja.

Medicinska sestra mora s pacientom vzpostaviti terapevtski odnos, ki podpira

vedenje, katerega cilj je osebna rast pacienta (Gorše Muhič, 2009). Terapevtska

komunikacija je prav tako ena izmed najpomembnejših nalog medicinske sestre, ki

omogoča zadovoljevanje pacientovih potreb (Videčnik, 2011). Medicinska sestra si v

začetku zdravljenja prizadeva pacienta umiriti. Pomembno je, da pacientu pomaga

pri vključitvi v življenje na oddelku, tako da ga takoj ko je mogoče predstavi

sopacientom, seznani ga z hišni redom in potekom oddelčnega življenja (Zidarič, et

al., 2011).

Zdravstvena nega izhaja iz osnovnih človekovih potreb in je odvisna od stopnje

bolezni. Pacient ima vsakdanje potrebe, kot vsi ostali ljudje in individualne potrebe

zaradi bolezni. Bolezen pacientu onemogoči samostojnost v skrbi zase,

11

hospitalizacija pa ga odmakne od družine, doma in službe, kar zahteva spremembe v

življenjskem slogu (Gorše Muhič, 2009).

V psihiatrični zdravstveni negi prav tako izhajamo iz teorije Virginije Henderson, ki

je zgrajena iz 14. življenjskih aktivnosti (Zidarič, et al., 2011).

V nadaljevanju je naštetih, nekaj aktivnosti, ki so za pacienta s shizofrenijo

najpomembnejše: dihanje in krvni obtok, izločanje in odvajanje, vzdrževanje

normalne telesne temperature, prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega,

spanje in počitek, izogibanje nevarnostim v okolju, osebna higiena in urejenost,

oblačenje, odnosi z ljudmi, izražanje, čustev, občutkov in potreb, koristno delo,

razvedrilo in rekreacija, učenje in pridobivanje znanja, delo z družino (Gorše Muhič,

2009).

V procesu zdravstvene nege, gledamo nanj kot na enakovrednega partnerja, ki z našo

pomočjo in pomočjo svojcev skuša obvladovati simptome bolezni in ustvarja svoj

življenjski slog. Pacienta obravnavamo individualno in njegovim potrebam

prilagodimo tako zdravljenje kot zdravstveno nego (Gorše Muhič, 2009).

1.3 Shizofrenija in stigma

Resna duševna bolezen udari z dvostranskim mečem. Na eni strani so simptomi,

stiska in invalidnost, ki oboleli osebi onemogočajo uresničevanje osebnih ciljev. Na

drugi stani pa je stigma, oziroma, socialna krivica, ki je za obolele lahko prav tako

uničujoča kot sama bolezen. Stigma duševne bolezni je razložena v smislu

stereotipov, predsodkov in diskriminacije (Corrigan & Bink, 2016).

Verjetno najbolj uničujoč stereotip je, da so ljudje z duševno motnjo nevarni in

nepredvidljivi. Kar povzroči, da se pacienti umaknejo iz družbe ter izogibajo

socialnim stikom in imajo slabše možnosti za zaposlitev (Corrigan & Bink, 2016).

Z zmanjšanjem stigmatizacije lahko dosežemo boljše prepoznavanje bolezni, hitrejšo

postavitev diagnoze in bolj učinkovito zdravljenje pacientov. Prav tako se zmanjšuje

število hospitaliziranih pacientov in trajanje hospitalizacije, prav tako se uporablja

manj zdravil, kar pa ustvarja prihranek. Kot posledica se pojavi boljše funkcioniranje

pacientove družine in lažja ter hitrejša vrnitev pacientov v družbeno okolje (Švab,

2006).

12

Pristop k boju proti stigmi mora upoštevati štiri faze v procesu stigmatizacije. Prva

faza je zavedanje, da stereotipizirano mnenje glede duševnih bolezni v javnosti

obstaja. V drugi fazi je oseba opredeljena kot pripadnik skupine oseb, ki jo opisuje

stereotip. V tretji fazi je ta oseba stigmatizirana v vsakdanjem življenju. In v četrti

fazi se oseba identificira z vlogo duševnega bolnika (Freidl & Katschnig, 2002).

13

2 NAMEN IN CILJI ZAKLJUČNEGA DELA

Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje shizofrenije in izvesti primerjavo

med poznavanjem shizofrenije med študenti zdravstvene fakultete ter študenti

ekonomsko-poslovne fakultete.

Cilji diplomskega dela so:

opisati shizofrenijo, opredeliti znake in vzroke,

opredeliti pogostost pojavljanja shizofrenije,

opisati zdravstveno nego pacienta s shizofrenijo in pojav stigme pri

pacientih z duševno boleznijo,

ugotoviti poznavanje shizofrenije med študenti,

ugotoviti ali se poznavanje shizofrenije med študenti dveh različnih

fakultet razlikuje.

14

3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE

Naši raziskovalni vprašanji sta sledeči:

Kolikšno je poznavanje duševne motnje shizofrenije med študenti

zdravstvene nege in ekonomije?

Ali se poznavanje duševne motnje shizofrenije razlikuje med študenti

zdravstvene nege in študenti ekonomije

Naša hipoteza je sledeča:

Predvidevamo, da študenti zdravstvene nege izkazujejo več znanja o

shizofreniji kot študenti ekonomije

15

4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili slovensko in tujo literaturo iz

različnih baz podatkov, kot so COBIS, Science Direct in PubMed. Uporabili smo

deskriptivno metodo dela. Kriteriji za vključitev so bili strokovni ali znanstveni

članki, ki se nanašajo na shizofrenijo, v slovenskem ali angleškem jeziku. Literaturo

smo iskali po naslednjih ključnih besedah v slovenskem jeziku: shizofrenija, pacient,

duševno zdravje, zdravstvena nega, medicinska sestra in v angleškem jeziku:

schizophrenia, mental health, nursing.

Pri raziskovanju smo izbrali kvantitativno raziskovalno metodo. Uporabili smo lasten

strukturiran vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj: 14 vprašanj zaprtega tipa, 3

vprašanja polodprtega tipa in 2 vprašanja odprtega tipa. V raziskavi smo ugotavljali

poznavanje shizofrenije med študenti zdravstvene nege in študenti ekonomije.

Anketni vprašalnik je bil med študente razdeljen v prvi polovici leta 2017. Rezultate

ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2010,

Microsoft Office Excel 2010 in s programom IBM SPSS 20.

4.2 Raziskovalno okolje

Anketa je bila razdeljena med študente dveh fakultet, ki se nahajata v

severovzhodnem delu Slovenije.

4.3 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je obsegal 48 študentov zdravstvene nege in 48 študentov

ekonomije.

4.4 Etični vidik

Anketa je bila anonimna, ob pristopu so bile jasno navedene informacije, v katere

namene so študenti anketo izpolnili. Udeleženci ankete so prostovoljno pristopili k

izpolnjevanju vprašalnika. Pri izvedbi raziskave in pripravi diplomskega dela smo

upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije ter načela

Helsinško-Tokijske deklaracije.

16

4.5 Predpostavke in omejitve raziskave

Naše predpostavke so bile:

- Predpostavljali smo, da bo anketni vprašalnik izpolnjen v številu, ki smo ga

predvidevali,

- predpostavljali smo, da bo iz raziskave razvidno, da se poznavanje

shizofrenije med raziskovalnima vzorcema razlikuje.

Naše omejitve:

• V raziskavi smo se omejili samo na študente dveh fakultet.

17

5 REZULTATI

V analizo je vključenih 48 študentov zdravstvene nege in 48 študentov ekonomije.

Odgovori, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašanji, so prikazani z grafi in v tabelah.

Pod grafi in tabelami so posamična vprašanja interpretirana tudi besedno. Nad grafi

sta navedeni dve kratici – EPF pomeni, da graf prikazuje odgovore študentov

ekonomije in kratica FZV, ki pomeni, da graf prikazuje odgovore študentov

zdravstvene nege.

Anketiranih je bilo 48 (100 %) študentov ekonomije. Od tega je bilo 36 (75 %) žensk

in 12 (25 %) moških. Prav tako je bilo anketiranih 48 (100 %) študentov zdravstvene

nege, od tega 44 (92 %) žensk in 4 (8 %) moški. Med 48 (100 %) anketiranimi

študenti ekonomije je bilo 6 (13 %) oseb starih 20 let, 9 (19 %) oseb starih 21 let, 12

(25 %) oseb starih 22 let, 8 (17 %) oseb starih 23 let, 7 (15 %) oseb starih 24 let in 6

(13 %) oseb starih 25 let. Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege so

bile 3 (6 %) osebe stare 20 let, 8 (17 %) oseb starih 21 let, 14 (29 %) oseb starih 22

let, 15 (31 %) oseb starih 23 let, 6 (13 %) oseb starih 24 let in 2 (4 %) osebi stari 25

let.

Graf 1: Informiranost anketirancev o shizofreniji

Iz grafa je razvidno, da je izmed 48 (100 %) anketiranih študentov ekonomije 42 (87

%) študentov že slišalo za shizofrenijo, 6 (13 %) študentov pa ne (Graf 1). Med 48

(100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege ni bilo nikogar, ki za bolezen še ni

slišal (Graf 1).

42 87%

6 13%

Da Ne

EPF

48 100%

0 0%

Da Ne

FZV

18

Pri vprašanju, kje so študenti že slišali za shizofrenijo, so imeli možnost izbrati več

odgovorov. Tako so se študenti ekonomije za odgovor, da so za shizofrenijo slišali v

medijih odločili 34 (71 %) krat, da so zanjo slišali doma 18 (38 %) krat, med vrstniki

in v šoli 17 (35 %) krat in za možnost drugo so se odločili 4 (8 %) krat in sicer so

navedli, da so za shizofrenijo prvič slišali med branjem člankov. Izmed 48 (100 %)

študentov, ki so reševali anketo, 4 (8 %) niso odgovorili na vprašanje. Študenti

zdravstvene nege so se 44 (92 %) krat odločili za odgovor, da so slišali za

shizofrenijo v šoli, v medijih 24 (50 %) krat, med vrstniki 10 (21 %) krat in doma 8

(17 %) krat. Ena oseba (2 %) se je odločila za možnost drugo in je navedla, da je z

pojmom shizofrenij prvič srečala na praksi v okviru izobraževanja, kar je razvidno iz

grafa 1 (Priloga 2).

Tabela 1: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - EPF

ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ

duševna motnja 46 96 %

poškodba 0 0 %

bolezen srca in ožilja 0 0 %

okužba 1 2 %

drugo 1 2 %

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije, jih je 46 (96 %) mnenja, da je

shizofrenija duševna motnja, 1 (2 %) oseba meni, da je to okužba in 1(2 %) oseba je

pod možnost drugo navedla, da ne ve kakšna bolezen je to. Nihče od anketiranih ne

meni, da je shizofrenija poškodba ali bolezen srca in ožilja (Tabela 1).

19

Tabela 2: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - FZV

ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ

duševna motnja 47 98 %

poškodba 0 0 %

bolezen srca in ožilja 0 0 %

okužba 1 2 %

drugo 0 0 %

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege je 47 (98 %) študentov

mnenja, da je shizofrenija duševna motnja, 1 (2 %) študent pa meni, da je ta bolezen

okužba. Med vsemi anketiranimi nihče ne meni, da je shizofrenija poškodba, bolezen

srca in ožilja ali kaj druga (Tabela 2).

Graf 2: Informiranost anketirancev o dednosti shizofrenije

Sledilo je vprašanje o dednosti shizofrenije. Izmed 48 (100 %) anketiranih študentov

ekonomije jih je 22 (46 %) odgovorilo, da meni, da shizofrenija ni dedna bolezen, 15

(31 %) študentov meni, da se shizofrenija v določenih družinah pojavlja pogosteje in

11(23 %) študentov ekonomije meni, da je shizofrenija dedna (Graf 2).

Med 48 (100 %) študenti zdravstvene nege jih 25 (52 %) meni, da se bolezen v

določenih družinah pojavlja pogosteje, 12 (25 %) jih meni, da shizofrenija ni dedna

in 11 (23 %), da je shizofrenija dedna bolezen (Graf 2).

11 23%

22 46%

15 31%

da

ne

v nekaterih družinah se pojavlja pogosteje

EPF

11 23%

12 25%

25 52%

da

ne

v nekaterih družinah se pojavlja pogosteje

FZV

20

Pri vprašanju o pojavljanju bolezni med spoloma je enako število študentov

ekonomije in zdravstvene nege in sicer 26 (54 %) študentov mnenja, da se bolezen

večkrat pojavi pri ženskah. Prav tako pa se enako število anketiranih, torej 22 (46 %),

strinja, da se v večji meri bolezen pojavlja pri moških, kar je razvidno iz grafa 2

(Priloga 2).

Tabela 3: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - EPF

ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ

motnja v delovanju možganov

39 81 %

infekcije 0 0 %

stres 6 13 %

poškodbe 1 2 %

drugo 2 4 %

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije jih je 39 (81 %) mnenja, da je

motnja v delovanju možganov vzrok za nastanek shizofrenije. 6 (13 %) jih meni, da

je vzrok stres, 1 (2 %) oseba je mnenja, da so vzrok poškodbe in 2 (4 %) osebi sta

pod možnost drugo navedli, da ne poznata vzroka za nastanek shizofrenije. Nihče od

anketiranih ni mnenja, da so vzrok infekcije (Tabela 3).

Tabela 4: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - FZV

ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ

motnja v delovanju možganov

44 92 %

infekcije 0 0 %

stres 3 6 %

poškodbe 1 2 %

drugo 0 0 %

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege jih je 44 (92 %) mnenja, da

je motnja v delovanju možganov vzrok za nastanek shizofrenije. 3 (6 %) osebe so

mnenja, da je stres vzrok in 1 (2 %) oseba je mnenja, da so vzrok poškodbe. Nihče

od anketiranih ni mnenja, da je vzrok infekcija, prav tako ni nihče navedel drugih

razlogov (Tabela 4).

21

Graf 3: Informiranost o dejavnikih, ki povečajo možnost za razvoj shizofrenije

Pri vprašanju kateri so dejavniki, ki povečajo možnost razvoja shizofrenije, so imeli

študenti možnost izbrati več odgovorov.

Med študenti ekonomije se je za travmo odločilo 36 (75 %) anketirancev, za zlorabo

drog 26 (54 %), za družinsko obremenjenost 21 (44 %), za obporodne poškodbe 17

(35 %), neustrezne bivalne razmere 8 (17 %) in drugo 4 (8 %). Pod drugo so

anketiranci dvakrat navedli, da ne poznajo dejavnikov, ki bi povečali možnosti za

razvoj shizofrenije, ena oseba meni, da je ta bolezen prirojena in ena, da jo povzroči

neprimerna prehrana matere med nosečnostjo in bolezni matere v času nosečnosti

(Graf 3).

Med študenti zdravstvene nege se je za zlorabo drog odločilo 37 (77 %)

anketirancev, za travmo 31 (65 %), za družinsko obremenjenost 30 (63 %), za

odporodne poškodbe 13 (27 %) in neustrezne bivalne razmere 8 (17 %). Nihče izmed

anketiranih se ni odločil za možnost drugo (Graf 3).

32%

19% 15%

23%

7%

4%

travmadružinska obremenjenostobporodne poškodbezloraba drogneustrezne bivalne razmeredrugo

EPF

26%

25% 11%

31%

7%

0%

travmadružinska obremenjenostobporodne poškodbezloraba drogneustrezne bivalne razmeredrugo

FZV

22

Graf 4: Informiranost o znakih shizofrenije

Pri vprašanju, kakšni znaki se pojavljajo pri osebah s shizofrenijo, so imeli študenti

možnost izbrati več odgovorov.

Študenti ekonomije so se tako 27 (56 %) krat odločili, da je znak shizofrenije

depresija, 35 (73 %) krat za umik iz družbe, 9 (19 %) krat za neurejen videz, 26 (54

%) krat za zmanjšano koncentracijo, 37 (77 %) za blodnje in halucinacije in 2 (4 %)

krat za možnost drugo, kjer je ena oseba navedla, da znakov ne pozna, druga pa je

mnenja, da so nejasne misli in govor znak shizofrenije (Graf 4).

Študenti zdravstvene nege so se 26 (54 %) krat odločili, da je za shizofrenijo značilna

depresija, 37 (77 %) krat, da je značilen umik iz družbe, 16 (33 %) krat za neurejen

videz, 33 (69 %) krat za zmanjšano koncentracijo in 44 (92 %) krat za blodnje in

halucinacije. Nihče izmed anketiranih ni izbral možnosti drugo (Graf 4).

20%

26%

7%

19%

27%

1%

depresijaumik iz družbeneurejen videzzmanjšana koncentracijablodnje in halucinacije

EPF

17%

24%

10% 21%

28%

0%

depresijaumik iz družbeneurejen videzzmanjšana koncentracijablodnje in halucinacije

FZV

23

Graf 5: Informiranost o zdravljenju shizofrenije

Pri vprašanju o zdravljenju bolezni je izmed 48 (100 %) anketiranih 40 (83 %)

študentov ekonomije mnenja, da se lahko pacienti z shizofrenijo zdravijo tako doma

kot v bolnišnici. 8 (17 %) študentov pa je mnenja, da je zdravljenje možno samo v

bolnišnici. Nihče od anketiranih ni mnenja, da se lahko pacienti zdravijo samo doma

(Graf 5).

Izmed 48 (100 %) anketiranih večina študentov zdravstvene nege 44 (92 %) meni,

da se lahko pacienti zdravijo doma in v bolnišnici. 4 (8 %) študenti so mnenja, da je

zdravljenje možno le v bolnišnici. Nihče od anketiranih ni mnenja, da se lahko

pacienti zdravijo samo doma (Graf 5).

8 17%

40 83%

0 0%

samo v bolnišniciv bolnišnici in domasamo doma

EPF

4 8%

44 92%

0 0%

samo v bolnišniciv bolnišnici in domasamo doma

FZV

24

Graf 6: Informiranost o preprečevanju bolezni

Na vprašanje o možnosti preprečevanja bolezni z zgodnjim zdravljenjem je izmed 48

(100 %) anketiranih študentov ekonomije 31 (65 %) študentov odgovorilo, da ne

vedo, če je to možno, 11 (23 %) študentov je ogovorilo pritrdilno in 6 (12 %)

študentov, da se bolezni z zgodnjim zdravljenjem ne da preprečiti (Graf 6).

Izmed 48 (100 %) anketiranih študentov zdravstvene nege je 18 (38 %) študentov

mnenja, da je shizofrenijo z zgodnjim zdravljenjem možno preprečiti. 15 (31 %)

študentov meni, da bolezni ni možno preprečiti, enako število študentov pa je

odgovorilo da ne ve (Graf 6).

Sledilo je vprašanje o imenovanju zdravil za zdravljenje shizofrenije. Med 48 (100

%) anketiranimi 38 (79 %) študentov ekonomije mneni, da se zdravila za zdravljenje

shizofrenije imenujejo antipsihotiki, 5 (11 %) študentov imena ne pozna, 3 (6 %)

menijo, da se imenujejo analgetiki in 2 (4 %) menita, da so zdravila za zdravljenje

shizofrenije antiaritmiki. Nihče od anketirancev pa ni mnenja, da se zdravila

imenujejo antibiotiki. Med 48 (100 %) študenti zdravstvene nege 46 (98 %)

študentov meni, da se zdravila imenujejo antipsihotiki, ena oseba (2 %) pa imena ne

pozna. Izmed 48 (100 %) študentov, ki so anketo reševali, en izmed jih na to

vprašanje ni odgovoril. Nihče od anketirancev ne meni, da se zdravila imenujejo

antiaritmiki, antibiotiki ali analgetiki, kar je razvidno iz grafa 3 (Priloga 2).

11 23%

6 12%

31 65%

da ne ne vem

EPF

18 38%

15 31%

15 31%

da ne ne vem

FZV

25

Graf 7: Informiranost o odkrivanju shizofrenije

Na vprašanje, če študenti menijo, da obstaja laboratorijski test za odkrivanje

shizofrenije, je izmed 48 (100 %) anketiranih 37 (77 %) študentov ekonomije

odgovorilo, da odgovora ne poznajo. 7 (15 %) jih je mnenja, da laboratorijski test za

odkrivaje te bolezni ne obstaja, 4 (8 %) pa menijo, da je shizofrenijo možno odkriti z

laboratorijskim testom (Graf 7).

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege je 31 (65 %) študentov

mnenja, da za odkrivanje shizofrenije ne obstaja laboratorijski test. 14 (29 %)

študentov odgovora ne ve, 3 (6 %) pa menijo, da laboratorijski test obstaja (Graf 7).

Med 48 (100 %) anketiranih študentov ekonomije jih 21 (44 %) ne ve, če lahko

pacient, ki se dobro počuti, prekine z terapijo. Prav tako jih 21 (44 %) meni, da kljub

dobremu počutju pacient ne sme prekiniti terapije, 6 (12 %) študentov pa je mnenja,

da v primeru dobrega počutja, lahko pacient z terapijo prekine. Med 48 (100 %)

anketiranimi študenti zdravstvene nege jih je 43 (90 %) mnenja, da pacienti terapije

ne smejo prekiniti, 3 (6 %) študenti ne vedo, če lahko pacient prekine z terapijo in 2

(4 %) sta mnenja, da pacient lahko prekine s terapijo, ko se mu stanje izboljša, kar je

razvidno iz grafa 4 (Priloga 2).

4 8%

7 15%

37 77%

da ne ne vem

EPF

3 6%

31 65%

14 29%

da ne ne vem

FZV

26

Graf 8: Informiranost o ozdravljivosti shizofrenije

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije 18 (38 %) oseb meni, da je

shizofrenija neozdravljiva bolezen, enako število študentov je mnenja, da je

shizofrenija ozdravljiva. 11 (24 %) študentov pa ne ve ali je shizofrenijo mogoče

ozdraviti. Izmed vseh anketiranih ena oseba ni podala odgovora na vprašanje (Graf

8).

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege je 36 (75 %) študentov

mnenja, da je shizofrenija neozdravljiva bolezen. 8 (17 %) študentov meni, da je

ozdravljiva, 4 (8 %) študenti pa ne vedo ali jo je moč ozdraviti (Graf 8).

18 38%

18 38%

11 24%

da ne ne vem

EPF

8 17%

36 75%

4 8%

da ne ne vem

FZV

27

Graf 9: Informiranost o samostojnosti pacientov

Na vprašanje, če so lahko osebe s shizofrenijo povsem samostojne v življenju je

izmed 48 (100 %) anketiranih 21 (43 %) študentov ekonomije odgovorilo pritrdilno.

15 (31 %) študentov ne ve in 13 (26 %) študentov meni, da osebe s shizofrenijo ne

morejo samostojno delovati v vsakdanjem življenju (Graf 9).

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege jih 33 (70 %) meni, da so

pacienti lahko samostojni v vsakdanjem življenju, 10 (21 %) študentov meni, da te

osebe ne morejo biti samostojne in 4 (9 %) jih ne ve. Izmed 48 anketiranih ena oseba

na vprašanje ni odgovorila (Graf 9).

21 43%

13 26%

15 31%

da ne ne vem

EPF

33 70%

10 21%

4 9%

da ne ne vem

FZV

28

Graf 10: Informiranost o nasilnosti oseb s shizofrenijo

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije je 21 (44 %) oseb mnenja, da so

pacienti s shizofrenijo nasilni in nevarni, 14 (29 %) oseb meni, da te osebe niso

nevarne in 13 (27 %) oseb ne ve ali so pacienti nevarni ali ne (Graf 10).

Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege 24 (50 %) oseb meni, da so

pacienti s shizofrenijo nevarni, 21 (44 %) oseb je mnenja, da niso nevarni in 3 (6 %)

osebe ne vedno ali so ti pacienti nevarni ali ne (Graf 10).

Vrednotenje hipoteze: »Predvidevamo, da študentje zdravstvene nege izkazujejo

več znanja o shizofreniji kot študentje ekonomije.«

Izbrano hipotezo smo testirali tako, da smo najprej za vsakega anketiranca prešteli

število vprašanj v anketnem vprašalniku, na katere je pravilno odgovoril.

Maksimalno število pravilnih odgovorov je bilo 13, saj smo zajeli le vprašanja, kjer

je bilo možno izbrati le en pravilen odgovor, nato pa smo rezultate primerjali med

odgovori študentov ekonomije in zdravstvene nege.

S pomočjo F-testa smo preverili predpostavko, da sta varianci po skupinah enaki

(F=1,61; p=0,054). Hipoteze o neenakosti varianc nismo mogli zavrniti (sicer precej

21 44%

14 29%

13 27%

da ne ne vem

EPF

24 50% 21

44%

3 6%

da ne ne vem

FZV

29

mejna statistična značilnost), zato smo lahko za preverjanje naše domneve uporabili

T-test za neodvisna vzorca.

Tabela 5: T-test za neodvisna vzorca

EPF FZV

Povprečje 7,08 9,58

Varianca 5,74 3,57

N 48 48

T- testna statistika -5,68

P- vrednost < 0,001

T- kritična vrednost testne statistike 1,66

Anketirani študenti ekonomije so v povprečju pravilno odgovorili na 7,08 vprašanj,

vprašani študentje zdravstvene nege pa na 9,58 vprašanja. Z izjemno nizko stopnjo

tveganja (p<0,001) lahko zavrnemo domnevo o enakosti povprečij med skupinama,

torej res lahko ugotovimo, da študentje zdravstvene nege izkazujejo več znanja o

shizofreniji kot študentje ekonomije ( Tabela 5).

30

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Shizofrenija je bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Pri oboleli

osebi povzroča pojavljanje simptomov, ki vplivajo na njegovo delovanje in

razmišljanje. Problem se pojavlja pri razlikovanju resničnih dogodkov od

neresničnih. Zaradi teh simptomov obolele osebe niso sposobne v celoti obvladovati

svojih čustev in reakcij, kar lahko povzroča težave v odnosih s soljudmi.

V diplomskem delu smo predstavili shizofrenijo in izvedli raziskavo o poznavanju

shizofrenije med študenti zdravstvene nege ter ekonomije. V raziskavi je sodelovalo

96 študentov. Anketni vprašalnik, ki smo ga uporabili, je bil sestavljen iz 19

vprašanj.

V raziskavi je sodelovalo 80 (80 %) žensk in 16 (16 %) moških. Povprečna starost

anketirancev je bila 22,5 let, najmlajša oseba je bila stara 21 let, najstarejša pa 25 let.

Izmed anketiranih študentov ekonomije jih je bilo največ starih 22 let (25 %),

najmanj pa je bilo starih 20 in 25 let (13 %). Med anketiranimi študenti zdravstvene

nege jih je bilo največ starih 23 let (31 %), najmanj anketiranih pa je bilo starih 25 let

(4 %).

Podatek, da je 96 % anketiranih študentov ekonomije pravilnega mnenja, da je

shizofrenija duševna bolezen nas ni presenetil, saj jih je večina za bolezen že slišala.

Prav tako podatek, da 98 % študentov zdravstvene nege meni, da je shizofrenija

duševna bolezen, ni presenetljiv.

Z analizo rezultatov smo ugotovili, da večina študentov tako ekonomije (81 %) kot

zdravstvene nege (92 %) meni, da je vzrok za nastanek shizofrenije motnja v

delovanju možganov. Najmanj študentov (2 %) tako ekonomije kot zdravstvene nege

pa je mnenja, da je bolezen posledica poškodbe. V raziskavi nas je zanimalo mnenje

študentov glede zdravljenja bolezni. Spet so bili odgovori med študenti ekonomije in

zdravstvene nege podobni, saj 83 % študentov ekonomije trdi, da se lahko pacienti

zdravijo doma in v bolnišnici, prav tako je istega mnenja večina študentov

zdravstvene nege (92 %).

31

Koprivšek (2011) navaja, da se večina pacientov zadovoljivo pozdravi. Ob redni

uporabi terapije pa pri pacientih kljub bolezni ne opazimo upada v vsakdanji

dejavnosti in skrbi zase. V raziskavi nas je zanimalo mnenje študentov, če lahko

pacienti kljub bolezni živijo samostojno življenje. Večina (43%) študentov

ekonomije je mnenja, da lahko pacienti od redni uporabi terapije živijo samostojno

življenje. Prav tako je večina (70%) študentov zdravstvene nege istega menja.

Tako lahko na prvo raziskovalno vprašanje » Kolikšno je poznavaje duševne motnje

shizofrenije med študenti zdravstvene nege in ekonomije?« odgovorimo, da je

poznavanje bolezni med študenti dobro. Študenti zdravstvene nege dobro poznajo

bolezen, kar je bilo glede na smer izobraževanja pričakovati. Presenečeni pa smo nad

poznavanjem shizofrenije med študenti ekonomije, saj smo pričakovali, da bodo

izkazovali manj znanja.

Glede na to, da kot navaja Hotujac (2004) se shizofrenija pojavlja v določenih

družinah pogosteje, smo z analizo rezultatov ugotovili, da je večina (69 %) študentov

ekonomije glede dednosti shizofrenije napačnega mnenja, saj jih le 31 % pravilno

meni, da se v določenih družinah pojavlja pogosteje. Kar v primerjavi z odgovori

študentov zdravstvene nege kaže na to, da študenti ekonomije izkazujejo manj

znanja, saj jih med študenti zdravstvene nege več kot polovica (52%) pravilno trdi,

da se shizofrenija pojavlja v določenih družinah pogosteje, le 48 % pa jih je

napačnega mnenja.

Z raziskavo smo ugotovili, da se znanje študentov glede preprečevanja shizofrenije z

zgodnjim zdravljenjem med študenti ekonomije in študenti zdravstvene nege v veliki

meri razlikuje. Med študenti ekonomije jih večina (65 %) ne ve, če je preprečevanje

bolezni možno, med študenti zdravstvene nege pa je večina (38 %) mnenja, da je

bolezen z zgodnjim zdravljenjem možno preprečiti.

Nato smo raziskavo nadaljevali z vprašanjem o možnosti odkrivanja shizofrenije z

laboratorijskimi testi. Tudi pri tem vprašanju se odgovori med študenti obeh fakultet

razlikujejo, saj večina študentov ekonomije (77 %) ne ve, če obstaja laboratorijski

test za odkrivanje bolezni. V nasprotju pa večina študentov zdravstvene nege (65 %)

pravilno trdi, da takšen laboratorijski test ne obstaja.

32

Tako lahko na drugo raziskovalno vprašanje »Ali se poznavanje duševne motnje

shizofrenije razlikuje med študenti zdravstvene neg in študenti ekonomije?«,

odgovorimo, da se poznavanje boleni med študenti razlikuje, kar nas ne preseneča,

saj je bilo takšne rezultate za pričakovati.

Z testiranjem hipoteze smo ugotovili, da lahko hipotezo »Predvidevamo, da študenti

ekonomije izkazujejo več znanja o shizofreniji kot študenti ekonomije.« potrdimo (P-

vrednost je < 0,001 ). Pri testiranju hipoteze smo zajeli 13 vprašanj, kjer je bil možen

sam en odgovor iz anketnega vprašalnika o poznavanju shizofrenije. Nato smo za

vsakega anketiranca prešteli število pravilnih odgovorov in rezultate primerjali med

študenti ekonomije ter zdravstvene nege. Študenti ekonomije so v povprečju pravilno

odgovorili na 7,08 vprašanj, anketirani študenti zdravstvene nege pa na 9,58

vprašanj.

33

7 SKLEP

Shizofrenija je ena izmed bolj zapletenih bolezni. Med prebivalstvom zaradi

neznanja in napačnega razumevanja bolezni povzroča strah, predsodke in občutke

nelagodja. Je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost ter raso

in v povprečju prizadene kar en odstotek celotnega prebivalstva. Je bolezen, ki poleg

pacienta prizadene tudi njegovo družino, tako s čustvenega kot z ekonomskega

vidika, saj se simptomi začnejo pojavljati med 15. in 25. letom starosti, ko bi

pacienti morali začeti z izobraževanjem ali iskanjem zaposlitve ter se osamosvajati.

Simptomi, ki se pojavljajo pri shizofreniji, pacientu onemogočajo normalno

dojemanje okolice in dogajanja. Pacienti ne znajo ločevati med realnimi dogodki in

nerealnimi, tistimi, ki se dogajajo le v njih samih. Zaradi tega imajo pacienti težave

pri navezovanju stikov s soljudmi ter s samostojnim življenjem. Ob redni uporabi

terapije pa lahko pacienti ponovno živijo samostojno in polno življenje. Pojavlja pa

se lahko problem pri rehabilitaciji in ponovni integraciji v družbeno okolje,

predvsem zaradi stigme in predsodkov. Stigmatizacija pri pacientih povzroča dvome

o tem ali sploh naj poiščejo strokovno pomoč.

Avtorji navajajo več dejavnikov, ki so potrebni, da se shizofrenija razvije. Kljub

temu pa najnovejše raziskave kažejo, da je potrebna prisotnost genetskih dejavnikov

tveganja kot prisotnost dejavnikov, ki na pacienta vplivajo iz okolja. Potek bolezni je

pri vsakem pacient drugačen, zato je potrebno pacienta obravnavati kot samostojnega

in edinstvenega.

V raziskavi, ki smo jo opravili med študenti zdravstvene nege in študenti ekonomije,

nas je zanimalo poznavanje shizofrenije. Ugotovili smo, da tako študenti ekonomije

kot zdravstvene nege dobro poznajo bolezen. Prav tako pa se pojavljajo razlike v

poznavanju. Razlike se pojavljajo predvsem pri vprašanjih, kjer je potrebnega več

specifičnega znanja o shizofreniji, ki ga prejmejo študenti zdravstvene nege med

izobraževanjem.

34

LITERATURA

Blinc-Pesek, M., 2002. Delo s svojci oseb s shizofrenijo. In: M. Kocmur, ed.

Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, 14.-16. marec.

Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 177-185.

Corrigan, P. W. & Bink, A. B., 2016 .The stigma of mental illness. In: Friedman, F.

S. ed. Encyclopedia of mental health, Volume 4. 2nd ed. Waltham: Elsevier, pp. 230-

234.

Čuček Trifkovič, K. & Pišlar, M., 2011. Osnove zdravstvene nege v psihiatriji. In: B.

Kores Plesničar, ed. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za

zdravstvene vede, pp. 14-16.

Erzar, T., 2007. Duševne motnje: psihopatologija v zakonski in družinski terapiji.

Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Frangež-Žigon, V., 1997. Mentalno zdravje. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka

zdravstvena šola.

Freidl, M. & Katschnig, H., 2002. The stigma of schizophrenia: How to prevent it

and how to cope with it. In: M. Kocmur, ed. Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4.

mednarodni simpozij, 14.-16. marec. Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 187-189.

Gnezda, S., 2009. Zgodovina psihiatrične zdravstvene nege. In: P. Pregelj & R.

Kobentar, eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik.

Ljubljana: Rokus Klett, pp. 14-18.

Gorše Muhič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo. In: P. Pregelj & R.

Kobentar, eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik.

Ljubljana: Rokus Klett, pp. 179-190.

Hotujac, L. ed., 2004. Živeti s shizofrenijo. Ljubljana: Pliva.

Kogovšek, B. & Škerbinek, A., 2002. Zdravstvena nega bolnika z duševnimi

motnjami. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Koprivšek, J., 2002. Shizofrenija in druge psihotične motnje. In: M. Kocmur, ed.

Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, Ljubljana, 14.-16.

marecLjubljana: Psihiatrična klinika, pp. 48-53.

Levine, J. & Levine, I. S., 2012. Shizofrenija za telebane. Ljubljana: Pasadena.

35

Mayo Clinic Staff, 2016. Schizophrenia. [Online] Available at:

http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/schizophrenia/diagnosis-treatment/

treatment/txc-20253211 [Accessed 26. 09. 2017].

McGrath, J. & Emmerson, W. B., 1999. Fortnightly review. Treatment of

schizophrenia. BMJ, 319, pp.1045-1048.

McGruffin, P., Owen, M. J. & Farmer, A. E., 1995. Genetic basis of schizophrenia.

Lancet, 346(8976), pp. 678-682.

National Alliance on Mental Ilness, 2017. Schizophrenia. [Online] Available at:

https://www.nami.org/Learn-More/Mental-Health-Conditions/Schizophrenia

[Accessed 25. 09. 2017].

Novak Grubič, V., 2009. Shizofrenija. In: P. Pregelj & R. Kobentar, eds. Zdravstvena

nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik. Ljubljana: Rokus Klett, pp.

169-172.

Parekh, R., 2017. What Is Schizophrenia? [Online] American Psychiatric

Association. Available at: https://www.psychiatry.org/patients-families/

schizophrenia/what-is-schizophrenia

[Accessed 29. 09. 2017].

Patel, K. R., Cheria, J., Gohil, K. & Atkinson, D., 2014. Schizophrenia: overview

and treatment options. Pharmacy and Therapeutics, 39(9), pp. 638–645.

Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017. What is schizophrenia? Causes.

[Online] Available at: http://www.schizophrenia.sk.ca/what-are-the-facts-about-

schizophrenia/what-is-schizophrenia/causes/[Accessed 25. 09. 2017].

Švab, V., 2006. Pripočnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta.

Videčnik, I., 2002. Pomen komunikacije v zdravstveni negi psihiatričnega pacienta.

In: M. Kocmur, ed. Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, 14.-

16. marec. Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 201-205.

WebMD, 2016. What causes schizophrenia? [Online] Available at:

http://www.webmd.com/schizophrenia/guide/what-causes-schizophrenia

[Accessed 25. 09. 2017].

Zidarič, M., Štiglic, V. & Nunčič, P., 2002. Zdravstvena nega pacientov s

shizofrenijo in zdravstvena nega pacietov z motnjo razpoloženja. In: M. Kocmur, ed.

36

Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, 14.-16. marec.

Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 60-67.

Žvan, V., 1999. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje. In: M. Tomori & S.

Ziherl, eds. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta, pp. 169-205.

1

PRILOGE

Priloga1 : Anketni vprašalnik

Sem Lea Perko, absolventka programa zdravstvene nege I. st. na Fakulteti za

zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Pripravljam diplomsko delo z naslovom

»Poznavanje shizofrenije med študenti«.

Vljudno Vas prosim, da izpolnite anketo za potrebe raziskave. Pri anketnem

vprašalniku je zagotovljena popolna anonimnost.

Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom ali pa

manjkajoči odgovor napišete na črto. V vprašalniku je pri določenih vprašanjih

možnih več odgovorov.

Hvala za sodelovanje!

Lea Perko

1. Spol:

a) moški

b) ženska

2. Starost: _________ (vpišite vašo starost)

3. Katero fakulteto obiskujete?

a) Fakulteto za zdravstvene vede

b) Ekonomsko-poslovno fakulteto

4. Ali ste že slišali za bolezen shizofrenija?

a) da

b) ne

2

5. Če ste, kje ste slišali zanjo? Možnih je več odgovorov.

a) doma

b) v šoli

c) med vrstniki

d) v medijih

e) drugo ______________________

6. Kaj je shizofrenija?

a) poškodba

b) duševna motnja

c) bolezen srca in ožilja

d) okužba

e) drugo _____________________

7. Ali je shizofrenija dedna bolezen?

a) da

b) ne

c) v nekaterih družinah se pojavlja pogosteje

8. Pri katerem spolu se bolezen pojavlja pogosteje?

a) moški

b) ženske

9. Kaj povzroča shizofrenijo?

a) motnja v delovanju možganov

b) infekcije

c) stres

d) poškodbe

e) drugo ____________________

3

10. Kateri so dejavniki, ki povečajo možnost za razvoj shizofrenije? Možnih je več

odgovorov.

a) travma

b) družinska obremenjenost

c) obporodne poškodbe

d) zloraba drog

e) neustrezne bivalne razmere

f) drugo __________________________

11. Kakšni znaki se pojavljajo pri osebah s shizofrenijo? Možnih je več odgovorov.

a) depresija

b) umik iz družbe

c) neurejen videz

d) zmanjšana koncentracija

e) blodnje in halucinacije

f) drugo ______________________________

12. Kje se lahko izvaja zdravljenje shizofrenije?

a) samo v bolnišnici

b) samo doma

c) v bolnišnici in doma

13. Ali je možno z zgodnjim zdravljenjem bolezen preprečiti?

a) da

b) ne

c) ne vem

14. Kako se imenujejo zdravila za zdravljenje shizofrenije?

a) antiaritmiki

b) antipsihotiki

c) antibiotiki

d) analgetiki

e) drugo _____________________

4

15. Ali obstaja laboratorijski test za odkrivanje shizofrenije?

a) da

b) ne

c) ne vem

16. Ali lahko bolnik s shizofrenijo, ki se dobro počuti, prekine s terapijo?

a) da

b) ne

c) ne vem

17. Ali menite, da je shizofrenija ozdravljiva?

a) da

b) ne

c) ne vem

18. Ali so osebe s shizofrenijo lahko povsem samostojne v vsakdanjem življenju?

a) da

b) ne

c) ne vem

19. Ali so osebe s shizofrenijo nevarne in nasilne?

a) da

b) ne

c) ne vem

Hvala za sodelovanje!

Lea Perko

5

Priloga 2: Dodatni grafi rezultatov

Graf 1: Anketiranci so že slišali za shizofrenijo

Graf 2: Informiranost o pojavljanju shizofrenije med spoloma

18

17

17

34

4

0 20 40

doma

v šoli

med vrstniki

v medijih

drugo

EPF

8

44

10

24

1

0 20 40 60

doma

v šoli

med vrstniki

v medijih

drugo

FZV

22 46%

26 54%

moški ženske

EPF

22 46%

26 54%

moški ženske

FZV

6

Graf 3: Informiranost o imenovanju zdravil za zdravljenje shizofrenije

Graf 4: Informiranost o trajanju terapije

2 4%

38 79%

3 6%

5 11%

0 0%

antiaritmiki antipsihotikianalgetiki drugoantibiotiki

EPF

46 98%

1 2%

0 0%

0 0%

0 0%

antipsihotiki drugo

antiaritmiki antibiotiki

FZV

6 12%

21 44%

21 44%

da ne ne vem

EPF

2 4%

43 90%

3 6%

da ne ne vem

FZV