Pozdravljeni.
Glede na dogovor vam pošiljam besedilo, ki bi ga dodali k sedanjemu besedilu
NOO in sicer v poglavju
2.5 PODPORNO OKOLJE ZA PODJETJA
2.5.1 KOMPONENTA 1: Investicije v podjetjih
Dodali bi ga na stran 71 za toko 4. Slovenski pilotni center za napredne
strjevalne tehnologije lahkih kovin SiPCAST
(Slovenian centre for advanced solidification technology).
Prilagam še dokument kratkim opisom strateskega instrumenta. Predstavitveno
brošuro pa si lahko ogledate na
povezavi https://simplebooklet.com/ndc_brosura
V primeru, da potrebujte še kakšno dodatno pojasnilo, sem z veseljem na
razpolago za odgovore.
SRIP Tovarne prihodnosti / SRIP Factories of the Future
Institut Joef Stefan /Joef Stefan Institute
Center Tovarne prihodnosti / Centre Factories of the future
Traška cesta 315
SI-1000 Ljubljana, Slovenija
W: http://www.ctop.ijs.si E: ctop@ijs.si
T: +386 (0)1 477 31 98, M: +386 (0)41 328 964
Analiza in definiranje izhodiš V Evropski uniji je priblino desetina podjetij proizvodnih. Proizvodna podjetja v Sloveniji zaposlujejo
priblino 21,20 % delovno aktivnega prebivalstva1. V istem letu (2019) je bilo v Sloveniji ustvarjeno za
10.009,5 milijonov € dodane vrednosti v SKD C – predelovalne dejavnosti, kamor spada celoten
proizvodni sektor. V primerjavi z ostalimi SKD dejavnostmi, so predelovalne dejavnosti med leti 2016-
2019 ustvarile med 23,58 % in 23,93 % celotne slovenske dodane vrednosti, pri emer število podjetij v
predelovalnih dejavnostih upada (9,97 % vseh podjetij v letu 2016 in 9,72 % vseh podjetij v letu 2019).
Zgornja dejstva prikazujejo relevantnost industrijskih in predelovalnih dejavnosti za slovensko
gospodarstvo.
polovico svojih izdelkov. Dele izvoza proizvodnih podjetij v slovenskem izvozu znaša 63,8 %. Veina
slovenskih podjetij deluje kot dobavitelj posameznih delov (TIER 2-4) ali sklopov (TIER 1) najvejim
svetovnim proizvajalcem konnih izdelkov (OEM). Trni potencial znanja, ki bi ga ustvarjal Nacionalni
demonstracijski center Pametne tovarne in neposredno prenašal v proizvodnjo, se bo kazal predvsem kot
pospeševalec (katalizator) izvoza ter pripomogel k pomikanju podjetij navzgor po vertikalni verigi
vrednosti, torej iz dobaviteljev TIER 2-4 v TIER 1 oz. iz TIER 1 v OEM ter v konni fazi kot ponudnik lastnih
izdelkov.
s ciljem vzpostavitve odprtega in prijaznega okolja ter koncentracije kompetenc za razvoj inovacij, ki
bodo prebojne in perspektivne in bodo s prepletanjem presegle nacionalni okvir. e sama Slovenska
strategija pametne specializacije z uvrstitvijo SRIP TOP kot enega kljunih (in vejih) podroij pametne
specializacije sporoa, kako pomembno je to podroje industrijske proizvodnje za razvoj slovenskega
gospodarstva. Po drugi strani pa ravno uvrstitev Tovarn prihodnosti kot pomembnega podroja sporoa
tudi, da so na tem podroju potrebne dodatne spodbude in povezovanje, da bi slovenska proizvodna
podjetja ostala konkurenna, bila bolj inovativna in dosegala vejo dodano vrednost.
Nacionalni demonstracijski center Pametne tovarne, ki bo s svojim delovanjem neposredno vplival na
razvoj teh podjetij, bo imel velik vpliv na poveanje izvoza, predvsem pa se bodo rezultati njegovega
delovanja pokazali v poveani dodani vrednosti na zaposlenega v slovenski industriji. Cilj Nacionalnega
demonstracijskega centra Pametne tovarne je dvigniti dodano vrednost na zaposlenega v proizvodnih
panogah za 10-15 %. Z dobro prakso povezovanja delenikov iz razvojnih organizacij in razvojnih jeder iz
industrije bomo razvili nove prebojne tehnologije in izdelke. Uinki, ki jih bomo dosegli v podjetjih, bodo
v kratkem obdobju vekratno povrnili zaetno investicijo. Multiplikativni uinki takih centrov v praksi so
še veliko veji in širši (Assessing the impacts of research institutions on innovation: Initial evidence;
OECD).
V Evropi je najboljši primer izraanja pomembnosti proizvodnje ustanovitev Evropskega instituta za inovacije in tehnologijo s podroja proizvodnje (EIT Manufacturing) z vizijo, da bo EU postala globalni vodja inovacij v proizvodnih sektorjih. Poslanstvo grupacije je zdruitev akterjev v inovacijskih sistemih EU za razvoj izdelkov ob uporabi kljunih proizvodnih tehnologij, ki evropskim izdelkom, postopkom in storitvam dodajajo edinstveno vrednost ter spodbujajo ustvarjanje globalno konkurenne in trajnostne
1 Podatek SI-STAT za leto 2019.
proizvodnje. To pa popolnoma sovpada tudi z vizijo in poslanstvom predlaganega Nacionalnega demonstracijskega centra Pametne tovarne, le da se implementacija izvaja v našem lokalnem okolju. Glede na trende v svetu in pristope, ki so jih ubrale druge drave, so demonstracijska okolja s podobno dejavnostjo eden od kljunih povezovalnih gradnikov, ki bodo pripeljali do doseganja osnovnih ciljev Pametne specializacije. Taka okolja pomagajo podjetjem, da dosegajo boljše rezultate, izboljšujejo konkurennost, dvigajo raven inovativnosti podjetij in povezujejo delenike ter dvigajo kompetence tako zaposlenih kot tudi raziskovalcev. Sosedne drave in drave, kjer delujejo naši konkurenti na globalnem trgu, pospešeno investirajo velika sredstva v izgradnjo teh centrov, merljiva v 100 milijonih evrov, zato ima naše nadaljnje zaostajanje na tem podroju lahko zelo negativne vplive na našo industrijo in posledino na ustvarjeno bruto dodano vrednost, ki je finanni temelj naše socialne drave. Koncept Demonstracijske pametne tovarne se je v Sloveniji priel graditi na razlinih ustanovah. Najbolj prepoznaven je uni Demo center Pametne tovarne na Univerzi v Ljubljani – Fakulteta za strojništvo v laboratoriju LASIM, prototipi celic in linij, ki so pri drugih delenikih, pa so rezultat razlinih uspešnih nacionalnih in EU projektov kot so npr. GOSTOP (IJS), Reconcell (IJS), HIA (SRIP ToP). Slovenski deleniki iz industrije in razvojno – raziskovalne sfere lahko ponudijo široko znanje na podroju sistemov in vodenja procesov, ki vkljuuje IIOT in algoritme umetne inteligence, kontrolne sisteme z uporabo strojnega vida ter aplikacije kljunih tehnologij v praktinem okolju. Premalo pa je konkretnih znanj in primerov, ki bi strokovnjakom iz podjetij omogoili dejansko praktino spoznavanje novih tehnologij in konkretnih praktinih primerov, kako se lotiti digitalizacije proizvodnih in logistinih procesov v podjetju. Slovenska podjetja potrebujejo konkretne primere in demonstracijske centre, kjer bodo njihovi strokovnjaki lahko v ivo spoznavali bistvo tehnologij I4.0 in konkretne koncepte ter korake pri vzpostavljanju pametne tovarne. S temi kompetencami ter znanjem opremljeni strokovnjaki bodo v lastnih podjetjih razvijali in uvajali digitalizacijo proizvodnje – tudi ob pomoi ekspertov in mentorjev iz demonstracijskih centrov. Obenem bo center sluil kot testna infrastruktura za razvoj in testiranje novih tehnologij in bo podlaga za razvoj novih zagonskih podjetij, ki bodo dobila monost dostopa in uporabe infrastrukture, ki si je ne bi mogla drugae finanno privošiti. Slovenja nujno potrebuje nacionalno mreo demonstracijskih centrov na podroju pametnih tovarn in tehnologij I4.0!
Koncept Predlagani strateški inštrument NDC PT bo temeljil na distribuirani segmentni strukturi gradnikov in bo strukturiran po tehnologijah proizvodnih procesov, ki odgovarjajo industrijskim domenam (npr. prehrambena industrija, kovinsko predelovalna industrija, predelava polimerov, elektronika,…). Takšna struktura omogoa postavitev specializiranih distribuiranih centrov povezanih s centralno lokacijo na geografsko razlinih lokacijah. Distribuirana struktura omogoa prilagajanje specializiranih distribuiranih centrov lokalnim koncentracijam kompetenc ter lokalno prevladujoi vrsti industrije in obenem korišenje vseh osnovnih tehnologij in povezav, ki so na razpolago na centralni lokaciji. Povezovanje posameznih gradnikov (segmentov) omogoa njihovo ve nivojsko integracijo in s tem izredno fleksibilnost sistema. Imamo naslednje gradnike, ki jih povezujemo tako v realnem kot tudi virtualnem okolju:
1. Pametna proizvodna celica 2. Zakljuen proizvodni proces ali linija
3. Zakljuena proizvodnja (ali tovarna)
Kljuna lastnost Nacionalnega DEMO Centra je povezljivost med posameznimi gradniki, tako horizontalno
kot vertikalno in temelji na standardizaciji protokolov ter medsebojni povezanosti posameznih
tehnoloških agentov. Koncept tehnoloških agentov deluje kot sistem rešitev (angl.Toolkit) in vsebuje na
osnovi optimizacijskih algoritmov zasnovane agente za nadgradnjo vodenja proizvodne celice, ki
zagotavljajo uinkovitejše delovanje celice z naprednimi funkcijami v skladu s smernicami Industrije 4.0.
Toolkit vsebuje enotno platformo z agenti, ki jih je glede na vrsto proizvodne celice mono poljubno
izbrati in vkljuiti v platformo in algoritem harmoniziranega vodenja in povezovanja celice za njeno bolj
uinkovito delovanje vkljuno s poslovno inteligenco.
Koncept deluje na principu t.i. »robnega raunalništva« (angl. edge computing), kar omogoa hitro
odzivnost v realnem in virtualnem okolju in hiter lokalni dostop do podatkov, kar je bistveno za odzivnost
kontrolnih mehanizmov v proizvodnih procesih.
Inovativni pristop omogoa postopno širitev v samem centru in distribuiranih lokacijah glede na izraene
potrebe in nove tehnologije. Obenem je enak pristop neposredno prenosljiv na SME, saj jim omogoa
graditev in prilagajanje potrebnih kapacitet njihovi rasti in tehnološki usmerjenosti. S tem omogoamo
uinkovitejšo digitalizacijo proizvodnih podjetij skladno z njihovim tehnološkimi potrebami in
finannimi zmonostmi.
V tem trenutku so v konzorcij Nacionalnega Demo centra Pametne tovarne vkljueni predvsem povezani deleniki znotraj SRIP TOP (GZS, IJS, KCSTV, UNI LJ- FS, TECOS), vendar nameravamo v nadgradnjo koncepta vkljuiti tudi dodatne delenike (tehnološki parki, podjetja, ki delujejo po naelu odprtega inoviranja, e obstojea druga zainteresirana okolja), ki imajo potrebne kompetence, kapacitete in so komplementarna z razvitim konceptom in pristopom.
Ciljne skupine Ciljne skupine, ki bodo najveji koristniki vzpostavljene infrastrukture so:
- Proizvodna podjetja (digitalizacija, spoznavanje uporabe tehnologij I4.0 ,mentorstvo pri vpeljavi
novih tehnologij, testiranje v realnem okolju, reševanje problemov,…).
- Raziskovalne organizacije (testno okolje za razvoj novih multidisciplinarnih tehnologij in
procesov, testno okolje za uporabo umetne inteligence v proizvodnji - vse to v podroju nijih
TRL [3-6]).
- Skupnost zagonskih podjetij (testno okolje za inovativne rešitve na podroju višjih TRL [7-9]).
- Izobraevalne ustanove s podroja tehninih znanosti -srednje, višje šole in univerze (teoretina
in praktina una infrastruktura).
Skladnost s strateškimi usmeritvami Slovenije
Strategija 2030: Cilj Skladnost Znanje in spretnosti za kakovostno ivljenje in delo
Z izobraevalnimi aktivnostmi znotraj Demonstracijske tovarne bomo prispevali k dvigu spretnosti in širjenju znanj za kakovostno delo in kakovostna delovna okolja.
Dostojno ivljenje za vse Z dvigom usposobljenosti in izobraenosti ter prekvalifikacijami delavcev bomo pomembno prispevali k dvigu dodane vrednosti in produktivnosti zaposlenih, posledino k dvigu dohodkov in tudi boljšemu ivljenju prebivalcev Slovenije.
Gospodarska stabilnost Demonstracijska tovarna bo skrajšala as od ideje do prodaje, optimizirala proizvodnjo, zmanjšala izgube in posledino prispevala k hitrejšim odzivom na trgu, boljši konkurennosti in gospodarski stabilnosti.
Konkurenen in drubeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Z vzpostavitvijo demonstracijske tovarne bomo bistveno prispevali h konkurennejšim in hitrejšim odzivom slovenske industrije in seveda industrije Zasavske in SAŠA regije.
Vkljuujo trg dela in kakovostna delovna mesta
Izobraevalne aktivnosti znotraj demonstracijske tovarne bodo pripomogle k prekvalifikaciji zaposlenih, dvigu usposobljenosti in kakovostnejšim delovnim mestom.
Nizkoogljino krono gospodarstvo
Z vzpostavitvijo demonstracijske tovarne, ki bo sluila tudi kot testni poligon, bomo prispevali k optimizaciji proizvodnje, kar pomeni manj odpadkov, boljši izkoristek energije in zmanjšane stroške vzdrevanja, to pa posledino tudi pomeni manj obremenjevanja okolja. Tovarna bo tudi omogoila testiranje obnovljivih virov energije, ekodizajna in vrnitev vrednosti odpadkom oz. testiranje ponovne uporabe.
Strategija pametne specializacije: Cilj Skladnost Dvig dodane vrednosti na zaposlenega
Boljša usposobljenost zaposlenih, optimizirana proizvodnja in krajši as od razvoja izdelka do njegovega testiranja in vstopa na trg bodo bistveno prispevali k dvigu dodane vrednosti na zaposlenega.
Povean dele visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu
S podporno infrastrukturo, ki omogoa hitrejši razvoj produktov in storitev se bo poveala dostopnost za razvoj visokotehnoloških nišnih izdelkov in njihov izvoz.
Povean dele izvoza storitev z visokim deleem znanja v celotnem izvozu
Z novimi izdelki in usposobljenimi kadri se bo poveal tudi razvoj tehnologij, ki se bodo lahko izvaale.
Dvig celotne podjetniške aktivnosti
Dostop do testnih in demonstracijskih okolij je kljuen za zagonska, mikro in mala podjetja, ki nimajo dostopa do takšnih okolij. Ker bo demonstracijska tovarna zasnovana na principu odprtega inoviranja, bo dostopna za vse, prav tako pa bomo skozi prikaz tehnologij, produktov in storitev omogoili sodelovanje in grajenje verig vrednosti.
Podroja S4 Demonstracijska tovarna je kljuen element podroja Tovarne prihodnosti ter podroij Materiali kot konni produkti, Krono gospodarstvo, Mobilnost in Hrana (v primeru tako greenfield kot brownfield investicij). Z izdatno uporabo IKT tehnologij vkljuenih v horizontalno mreo IKT vzpostavlja tudi monost integracije produktov Pametnih stavb in Pametnih mest.
Sveenj ukrepov – raziskave, razvoj in inovacije
Demonstracijska tovarna je kljuen element za razvoj produktov, storitev in tehnologij, ter razvoj in komercializacijo tehnologij in njihov prenos na trg.
loveški viri Z izobraevalnimi aktivnostmi znotraj demonstracijske tovarne bomo prispevali k dvigu usposobljenosti in kompetenc loveških virov za upravljanje pametne tovarne in uporabo novih tehnologij, prenosov inovacij na trg in njihovi komercializaciji in povezovanju v verige vrednosti.
Podjetništvo in inovacije Kot e povedano zgoraj, skozi testiranje in razvoj izdelkov v demonstracijski tovarni, omogoamo razvoj novih podjetij, storitev, produktov in inovacij ter prenos na trg in pospešek prehodu v digitalno ekonomijo in prehod iz linearnih v krone poslovne modele.
Tehnološko povezovanje med SRIPi
Povezovanje s SRIP PMIS, SRIP Mobilnost, SRIP Materiali kot konni produkti SRIP Hrana , SRIP Krono gospodarstvo in SRIP Pametne stavbe z lesno verigo.
Osnutek industrijske politike Slovenije do leta 2030 Podroje ali kazalnik Skladnost Zeleni razvoj Z vzpostavitvijo pilotne demonstracijske tovarne, v kateri se bo na proizvodni liniji uspešno
testiralo nove tehnologije, produkte ali storitve, bomo obutno prispevali k optimizaciji in uvajanju kronega proizvodnega procesa. To ne bo prispevalo le k boljši uinkovitosti in ekonominosti procesa, ampak k manjšemu obsegu odpadnih materialov, saj bo analiza procesa optimizirala in zmanjšala poškodbe in napake v procesu, to pa vodi k boljši okoljski uinkovitosti, saj bodo uljive naprave optimizirale porabo energije z medsebojno komunikacijo. Prav tako bomo optimizirali proces vzdrevanja naprav, saj bomo z napovedovanjem procesa vzdrevanja zmanjšali porabo nadomestnih delov, olj in maziv, ki negativno vplivajo na okolje. Torej bo demonstracijska tovarna vplivala tudi na zeleni razvoj.
Ustvarjalni razvoj Ker v osnutku industrijske politike ustvarjalni razvoj obsega tudi inovacije, demonstracijska tovarna prispeva k ustvarjalnemu razvoju. Demonstracijska tovarna bo namre na osnovi naela odprtega inoviranja prispevala k razvoju in trenju inovacij, saj bo dostop do demonstracijske tovarne omogoen vsem – zagonskim podjetjem, raziskovalcem, študentom, podjetjem, ki bi rada vpeljala nov proces, tehnologijo ali produkt in ga z manjšimi stroški preizkusila ter preverila njegovo uporabnost in uinkovitost.
Pametni razvoj Demonstracijska tovarna absolutno sovpada s pametnim razvojem, kjer je ena kljunih prioritet v osnutku Industrija 4.0. Ravno demonstracijske tovarne kot je predlagan projekt odloilno prispevajo k prehodu v Industrijo 4.0. in posledino tudi v napredno proizvodnjo.
Produktivnost dela Demo tovarna prispeva k izboljšanju kazalnika produktivnosti dela z optimizacijo proizvodnje in veanjem dodane vrednosti proizvodom.
DESI indeks Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo sluila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce, študente in splošno populacijo in tako pospeševala digitalizacijo industrije, kar bo vplivalo na izboljšanje DESI indeksa.
Dele izdatkov za RRD v BDP v poslovnem sektorju
Z izvedbo demo tovarne bomo poveali izdatke za raziskave in razvoj v poslovnem sektorju skozi spodbujanje inoviranj in raziskav v sami tovarni.
Število patentov na mio prebivalcev
Predvidevamo, da bomo s pomojo demo tovarne po naelu odprtega inoviranja prispevali k poveanju števila patentov in k poveanju izkorišanja pravic iz naslova neopredmetenega kapitala kot je npr. digitalna intelektualna lastnina.
Število robotov na 10.000 zaposlenih v industriji
Ker bo sama tovarna demonstracijska tovarna, bodo v njej na voljo najnovejši tehnološki doseki, vkljuno z roboti, kar pomeni, da bomo skozi aktivnosti demonstracije pribliali potrebo po robotizaciji celotne proizvodne industrije, posledino pa tudi vedenje in zavest o prednosti robotizacije proizvodnje.
Digitalni indeks (visok in zelo visok v podjetjih z ve kot 10 zaposlenimi)
Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo sluila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce.
DESI - 2 loveški kapital Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo sluila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce, študente in splošno populacijo.
DESI - Integracija digitalne tehnologije
Ker bo demo tovarna v celoti digitalizirana, bo sluila tudi za prikaz prednosti digitalizacije proizvodnje za podjetja in raziskovalce.
Dele visokotehnoloških proizvodov v izvozu
Z razvojem demo tovarne bomo omogoili razvoj novih izdelkov, proizvodov, storitev in tehnologij, ki bodo izvozno usmerjene.
Internacionalizacija S pridobitvijo atraktivnega nacionalnega demonstracijskega centra bomo okrepili pozicijo slovenske industrije v Evropi in s tem pridobili na veljavi, vidnosti slovenske proizvodnje in si odprli vrata v vodilne evropske monetarne, industrijske, raziskovalne in inovacijske institucije.
Popularizacija študija in zaposlovanja v tehniki in naravoslovju
Z nacionalnim demonstracijskem centrom Tovarne prihodnosti, ki se bo ponašal s tehninim, tehnološkim in inovativnim nivojem na najvišji evropski ravni, bomo pridobili in poveali zanimanje za študij in zaposlovanje v tehniki in naravoslovju.
Zelena in digitalna dimenzija strateškega instrumenta
Zeleno Osnovno izhodiše spodbujanja investicij je strukturna preobrazba gospodarstva in zasledovanje cilja
umestitve Slovenije v mednarodnem prostoru kot zeleno, kreativno in pametno gospodarstvo preko
izboljšanja umestitve Slovenije v segmente z visoko dodano vrednostjo ter preko poveanja vhodnih
tokov tujih investicij in spodbujanja domaih investicij. Na podroju zeleno torej strukturna sprememba v
celoti prispeva h konceptu preobrazbe podjetij in industrijskih subjektov, s tem pa tudi k njihovi
odpornosti, poveanju produktivnosti in konkurennosti, kar jim na dolgi rok omogoa trajen obstoj in
stalno rast. Spodbujanje nastajanja, razvoja in ohranjanja delovnih mest izven centrov prispeva k
skladnemu regionalnemu razvoju, razbremenjuje prometne tokove in z njimi povezane potrebne
investicije ter zmanjšuje negativne vplive na okolje. Omogoitev sodelovanja mladih zagonskih podjetij,
ki bodo prispevala k zelenemu in digitalnemu prehodu (manjša poraba energije, »ecodesign« izdelkov,…)
ter s tem vkljuenost v programe EU Green Deal in Digital Europe, kar poleg tehnološke in digitalne
transformacije prinaša tudi prilagoditve kronemu gospodarstvu in z njim povezanimi poslovnimi modeli.
Kapitalska krepitev slovenskih podjetij, zaradi esar se jim bodo izboljšali pogoji za širitev in dostop do
drugih oblik financiranja, profesionalizacija upravljanja in posledino optimizacija procesov v podjetjih bo
neizogibno prispevala k posodobitvi obstojeih dejavnosti podjetij in s tem opustitvi umazanih in
zastarelih oblik produkcije, s tem pa se bo bistveno lahko zmanjšal ogljini odtis in poveal prispevek k
zelenim rešitvam.
Digitalno Predvideva se digitalna transformacija industrijskih subjektov in podjetij, ki sodijo v t.i. tradicionalne
industrije, za katere je znailno tudi to, da imajo zastarele tehnologije. Z uvedbo digitalizacije in novih
poslovnih modelov v tovrstnih podjetjih se bo omogoil tudi dostop do naprednih, istih tehnologij, ki
bodo bistveno zmanjšale ogljini odtis in prispevale k zelenim rešitvam ter obenem omogoile podjetjem
zvišanje dodane vrednosti. Digitalizacija poslovnih in proizvodnih procesov podjetij je nujen pogoj za
poveanje uinkovitosti podjetij in s tem spodbujanje podjetniških investicij. Demonstracija in realne
pilotne rešitve (umetna inteligenca, verienje blokov, internet stvari, kognitivna robotika, napredne
tehnologije vodenja itd.) bodo omogoila podjetjem uinkovito izogibanje t.i. dolini smrti ter uinkovito
in usmerjeno investiranje v tehnologije, ki jih potrebujejo in jim prinašajo eljeno dodano vrednost.
Posledino lahko trdimo, da bo NDC PT pripomogel k zmanjšanju digitalnega razkoraka med osrednjo
Slovenijo in ostalimi regijami. Pospešil bo digitalizacijo podjetij (avtomatizacija, umetna inteligenca,
robotizacija,…), preoblikovanje dobavnih verig z namenom veje odpornosti in hitrosti, re-pozicioniranje
v razvijajoem se eko-sistemu, spodbudil investicije v uvajanje naprednih tehnologij ter vzpostavitev
novih poslovnih modelov.
31.386.000,00 € mio EUR nepovratnega dela in 7.104.000,00 € mio povratnega dela.
Opis asovnice investicije Investicijo in vzpostavitev normalnega delovanja tako centralne lokacije kot distribuiranih centrov
nartujemo do vkljuno leta 2027 (do zakljuka financiranja iz sredstev NOO) v treh izvedbenih fazah:
- Faza vzpostavitve delovanja centralne lokacije - 2022-2023.
- Faza vzpostavitve delovanja distribuiranih lokacij - 2023-2025.
- Faza vzpostavitve normalnega delovanja in poslovanja NDC PT-2025-2027.
Nepovratna sredstva NOO Povratna sredstva NOO
FAZA 1 Vzpostavitev centralne