Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
Povzetki predavanj in predstavitev v četrtek, 21. 8. 2014
Povzetki plenarnih predavanj v četrtek, 21. 8. 2014............................................... 4
Motivacija za učenje matematike: Kako pokazati učenicima da je matematika zanimljiva,
korisna i važna?, dr. Nina Pavlin-Bernardić ................................................................................. 4
Matematika med vedenjem in razumevanjem, dr. Damjan Kobal ................................................ 4
Kako lahko Scientix pomaga učiteljem matematike?, Jerneja Bone ............................................. 5
Skrita matematika v kristalografiji, dr. Ivan Leban ...................................................................... 5
Povzetki predavanj in predstavitev v četrtek, 21. 8. 2014 od 13.45 – 15.00 ......... 6
VEČNAMENSKA DVORANA, Hotel Toplice
Samorefleksivno mišljenje in formativno spremljanje pri reševanju matematičnih problemov,
Sandra Mršnik, Leonida Novak .................................................................................................... 6
Evolucija neke metode, Tomaž Miholič ....................................................................................... 6
Formativno spremljanje pri matematiki v 3. razredu, Barbara Oder ............................................. 7
RDEČA DVORANA, Hotel Čatež
Geometrijski koncepti so koncepti s podobo, Helena Bezgovšek Vodušek ................................. 7
Geometrijski pojem kot v domači in tuji literaturi, mag. Mojca Suban, mag. Mateja Sirnik ....... 8
Učenje ploščine trikotnika s tehnologijo, Mojca Pev .................................................................... 8
SALON III, Hotel Čatež
Učenje temeljeno na čitanju s razumijevanjem, Nives Baranović ................................................ 9
Sistem osnovnega matematičnega izobraževanja v Mehiki, mag. Cvetka Rojko, mag. Alfonso
Ledesma Guerrero ......................................................................................................................... 9
Primerjava znanja matematike srednješolcev in osmošolcev s pomočjo raziskave Timms,
Jolanda Radolli .............................................................................................................................. 9
VELIKA KONFERENČNA DVORANA, Hotel Terme
Primerjava dosežkov matematične pismenosti med pisnim in računalniškim preverjanjem v
raziskavi PISA 2012, Mojca Štraus ............................................................................................ 10
Interaktivni učbeniki za z generacijo, Alenka Lipovec, Jan Zmazek, Vid Lah........................... 10
Vpeljava inteligentnega tutorskega sistema za poučevanje matematike v slovenski šolski sistem,
Matej Guid in ostali ..................................................................................................................... 11
KONFERENČNA DVORANA A, Hotel Terme
Ali lahko matematično znanje pomaga pri razumevanju dejavnosti športne vzgoje, Nives
Markun Puhan, Silva Kmetič ...................................................................................................... 11
Obdelava podatkov v naravoslovju, Renata Flander, Katarina Tadić ......................................... 12
Klimogrami v 7. razredu, Barbka Mahnič................................................................................... 12
2
Od povezovanja in osmišljanja predmeta do aktivne vloge učencev, Aleksandra Vadnjal ........ 12
KONFERENČNA DVORANA B, Hotel Terme
Uporaba spletne učilnice pri poučevanju matematike na izrednem študiju, Danijela Gerkšič
Blatnik ......................................................................................................................................... 13
Zakaj nam tretja tablica čokolade ne tekne tako kot prva?, Klavdija Živko Pal, Mira Jug Skledar
Tudi matematika v odprtem kurikulu, mag. Vesna Parkelj ......................................................... 14
Matematika rešuje življenja, Andrej Oberwalder Zupanc........................................................... 14
Dijaki in decimalke, Petra Mrzdovnik ........................................................................................ 14
VELIKA SEJNA SOBA, Hotel Terme
Naproti kvalitetnejšim matematičnim i-gradivom za delo na i-tabli, A. Sambolić Beganović ... 14
Povzetki predavanj in predstavitev v četrtek, 21. 8. 2014 od 15.15 – 16.15 ....... 16
VEČNAMENSKA DVORANA, Hotel Toplice
Predtesti pri pouku matematike, dr. Samo Repolusk, Nejc Koprivšek ....................................... 16
Domača naloga - dileme učitelja, mag. Nada Nedeljko ............................................................. 16
Spremljanje domačih nalog, Barbara Gramc .............................................................................. 16
RDEČA DVORANA, Hotel Čatež
Projektno učenje v 8. in 9. razredu osnovne šole, Nina Berložnik .............................................. 17
Primer vključevanja matematičnih vsebin v mednarodni projekt, Alenka Jurančič ................... 17
Mnogotere inteligentnosti pri pouku matematike, Alenka Jurančič ............................................ 18
SALON III, Hotel Čatež
Uporaba prstov v obsegu do 20, Gabrijela Kverh Žgur, Tina Bizjak ......................................... 18
Seštevanje in odštevanje s prehodom čez desetico, Mojca Stergar ............................................. 18
Problemske naloge pri pouku matematike v 2. razredu OŠ za vsakogar, Tanja Jerončič ........... 19
Primer problemskega pouka v kombiniranem oddelku, Frančiška Klančnik.............................. 19
VELIKA KONFERENČNA DVORANA, Hotel Terme
Od zelene table do tabličnih računalnikov, Simona Pustavrh ..................................................... 20
Kaj imajo skupnega scenariji, tablice in matematika?, Andreja Pečovnik Mencinger ............... 20
Video posnetki kot podpora učenju matematike, Alojz Grahor .................................................. 21
KONFERENČNA DVORANA A, Hotel Terme
Z znanjem v ameriko – po še več znanja, Katja Kmetec, Rosana Jordan ................................... 21
Stožnice – medpredmetna povezava z angleščino, Nevenka Jerebica ........................................ 21
Angleške merske enote - medpredmetna povezava, Irena Olenik .............................................. 22
Z matematiko in barvo kreativno do harmonije, Elena Rudolf in Marija Janja Ipavic ............... 22
KONFERENČNA DVORANA B, Hotel Terme_Toc395703220
3
Sprememba pisnega dela poklicne mature iz matematike, dr. Gregor Dolinar, Lovro Dretnik,
Sonja Ivančič, Mira Jug Skledar, mag. Mojca Suban ................................................................. 22
4
Povzetki plenarnih predavanj v četrtek, 21. 8. 2014
Motivacija za učenje matematike: Kako pokazati učenicima da je
matematika zanimljiva, korisna i važna?
dr. Nina Pavlin-Bernardić
Brojni teorijski okviri nastoje objasniti ulogu koju motivacija ima u procesu učenja, a
jedan od najvažnijih suvremenih pristupa predstavlja Teorija očekivanja i vrijednosti,
koji su formulirali Eccles, Wigfield i njihovi suradnici (Eccles i sur., 1983; Eccles,
2005; Eccles i Wigfield, 2002; Wigfield i Eccles, 2000). Glavna pretpostavka ovog
modela je da na ponašanje pri učenju najviše utječu motivacijska uvjerenja:
očekivanja uspjeha i vrijednost zadatka, koja ima četiri komponente: interes, važnost,
korisnost i cijenu truda.
Ovaj model vrlo je primjenjiv u području matematike, te je više istraživanja
provjeravalo njegove postavke u tom području. U predavanju će stoga biti riječi o
suvremenim spoznajama o motivaciji u učenju matematike i njenom utjecaju na
obrazovne ishode dobivenim na temelju međunarodnih istraživanja, kao i na temelju
istraživanja u Hrvatskoj u kojima je autorica sudjelovala. Također, pokazat ćemo
kako se ovi nalazi mogu iskoristiti u nastavi matematike kako bi se povećala
motivacija učenika i kako bi im se pokazalo da je matematika zanimljiv, koristan i
važan predmet.
Matematika med vedenjem in razumevanjem
dr. Damjan Kobal
Matematika je v svojem bistvu veda o razumevanju. Kot v humanizmu, kjer vednost
in znanje šele ob razumevanju in modrosti postaneta vrednota, tako ali še bolj pri
matematiki vedenje šele z razumevanjem pridobi vrednost in zanimivost.
Razumevanje je tudi težko meriti v 'preprosti binarni logiki' na način, ki ocenjuje, da
razumevanja ni , ali da je..., saj je razumevanje 'presežna kategorija'. Razumevanje
je namreč mogoče poglabljati v neskončnost in povezovati v vse kompleksnejši
zemljevid dojemanja.
Preko posameznih primerov in idej bomo poskušali provocirati našo prepogosto
mentalno lenobo in intelektualno nepoštenje, ki se zaradi udobja in na škodo
pozitivnih vrednot intelektualnega razvoja globoko zajeda v izobraževanje, ter v
preveliki meri tudi pri pouku matematike razumevanje zamenjuje s formalnim
vedenjem brez vrednosti in vsebine.
Poskušali bomo poudariti veliko intelektualno in motivacijsko vrednost razumevanja,
ki naj jo razvija pouk matematike.
5
Kako lahko Scientix pomaga učiteljem matematike?
Jerneja Bone
Poznate in uporabljate Scinetix - skupnost za naravoslovno matematično
izobraževanje v Evropi? Portal Scientix nudi široko paleto različnih možnosti za
delovanje in sodelovanje učiteljev matematike.
V prispevku bomo predstavili omenjeno skupnost, kjer se združujejo učitelji,
raziskovalci, starši in vsi, ki jih zanima naravoslovno - matematično izobraževanje.
Nakazali bomo možnosti, kako uporabiti objavljena gradiva, namenjena pouku
matematike. Predstavili bomo primere objavljenih projektov pri matematiki. Ti lahko
učitelju nudijo nove zamisli za pouk in poučevanje.
Skrita matematika v kristalografiji
dr. Ivan Leban
Leto 2014 sta UNESCO in Združeni narodi proglasila za Mednarodno leto
kristalografije. Astronomija in kristalografija sta bili med prvimi vedami, ki sta
uporabljali znanstvene metode, kot jih poznamo sedaj. Znanstvena metoda je
namreč skupen naziv za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali
popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
V poljudnem predavanju bo prikazana zgodovina razvoja kristalografije. Matematičnih
zapisov bo izredno malo. Poudarek bo na prepletenosti in medsebojni odvisnosti
naravoslovnih ved. In skupni imenovalec vseh naravoslovnih ved je - matematika.
V ponazoritev naj navedem le Johannesa Keplerja (1571-1630) astrologa, astronoma
in matematika. Kepler je sprejel Kopernikovo teorijo in v Gradcu raziskoval
geometrijsko domnevo, ki je obravnavala oddaljenosti planetov. Od leta 1594 do
1600 je bil v Gradcu profesor astronomije in matematike, od koder pa je bil zaradi
protestantske vere izgnan in je zatočišče našel v dvorcu Kastelišče, katerega ostanke
lahko najdemo na Petanjcih v Prekmurju. Na Petanjcih je prebival nekaj mesecev,
preden se je "pokesal" in spreobrnil nazaj v katoliško vero. Leta 1600 je postal
pomočnik Tycho Braheja blizu Prage, po njegovi smrti leta 1601 pa cesarski dvorni
astronom in kraljevi matematik Rudolfa II. (Wikipedia). Kepler se je ukvarjal tudi s
kristali. Poskušal je razložiti heksagonalno obliko snežink. Že leta 1611 je
predpostavil, da je zunanja oblika snežink posledica pravilne notranje ureditve nekih
»majhnih delcev«, ki so kroglaste oblike. Naj spomnimo, da je bila Daltonova
atomska teorija postavljena 200 let kasneje.
6
Povzetki predavanj in predstavitev v četrtek, 21. 8. 2014 od 13.45 –
15.00
Samorefleksivno mišljenje in formativno spremljanje pri reševanju
matematičnih problemov
Sandra Mršnik, Leonida Novak
Pri reševanju matematičnih problemov odkrijejo učenci veliko o problemu, če ga
samostojno rešujejo, če se pri reševanju odločajo o poti reševanja in hkrati odkrivajo,
kaj jih bo pripeljalo do rešitve. Spretnosti in znanje, ki so potrebni v procesu
reševanja problemov vključujejo tako ustrezno vsebinsko znanje, miselne spretnosti
kot tudi generalizacijo, zmožnost se spopasti z neznanim ter spretnost
samorefleksivnega mišljenja, kar se lahko razvije le v spodbudnem učnem okolju.
Učitelj pri tem postopoma vodi učence k raziskovanju in evalviranju poti reševanja
problemov in s tem spodbuja samorefleksivno mišljenje. V vseh fazah učnega
procesa je spremljanje učenčevega napredka pomembno, vendar predvsem s
formativnim spremljanjem pridobi učitelj informacije o stopnji razumevanja učencev in
vrzelih. Če pri tem upošteva načela formativnega spremljanja, spodbuja
samoevalvacijo in odgovornost, saj učenec ob tem vrednoti lastne dosežke. Pri
reševanju matematičnih problemov učitelj spremlja učenca, mu nudi podporo, ga
usmerja z vprašanji ter s tem doseže, da učenec zmore presojati svoje lastno delo.
Spremembe v znanju, vedenju in ravnanju učencev je najvišji cilj zmožnosti
samorefleksivnega mišljenja.
Evolucija neke metode
Tomaž Miholič
V prispevku opisujem korake pri preoblikovanju ene izmed učnih metod pri pouku
matematike v tretjem triletju osnovne šole v dveh šolskih letih. Glavni cilj uporabe,
dopolnjevanja in spreminjanja opisane metode je zagotavljanje kvalitetne povratne
informacije – tako v smeri učenec - učitelj kot v obratni smeri. Prvotni namen metode
je bilo ugotavljanje, kje so učenci v procesu učenja in na podlagi teh informacij
ustrezno oblikovati vsebine in potek naslednje učne ure. Pokazale so se razlike med
učenci tako v njihovem predznanju, kot tudi uspešnosti usvajanja tekoče snovi, ki so
same klicale po razširitvi metode z dodano individualizirano povratno informacijo v
smeri učitelj - učenec. Ta dodana dimenzija naj bi učencu pomagala pri ugotavljanju,
kaj mora storiti, da bo dosegel cilje učenja.
7
Formativno spremljanje pri matematiki v 3. razredu
Barbara Oder
Danes je vse bolj pomembno povezovanje matematike z ostalimi predmeti. Pri
matematiki v ospredje postavljamo reševanje problemov in različnih problemskih
situacij, ob tem pa odpiramo možnosti, da otrok sam poišče svojo pot, ki ga vodi do
rešitve problema. S tem razvijamo učenčevo logično mišljenje, iskanje povezav
znotraj matematike in z ostalimi predmeti ter uporabo matematike v vsakdanjem
življenju.
Pri delu upoštevamo predznanje učencev in glede na to organiziramo vzgojno-
izobraževalni proces ter usklajujemo potrebe učencev z zahtevanimi cilji. Delo
organiziramo na tak način, da omogočimo maksimalen napredek vsakega
posameznika, ne glede na predznanje. Gradimo na učenčevih močnih področjih, in
tako krepimo njegova šibka področja. Učence usmerjamo, jim dajemo nasvete in
sprotne, pozitivno naravnane, povratne informacije. Ob vsem tem pa učencem
omogočamo samoregulacijo in samovrednotenje učenja. Vse to pa vpliva na boljšo
motivacijo učencev in posledično na visoke rezultate.
V prispevku je predstavljena izvedba formativnega spremljanja za matematični sklop
aritmetike in algebre v tretjem razredu. Predstavljen je celoten postopek od
načrtovanja, izvajanja do vrednotenja. Vse skupaj pa je podkrepljeno s konkretnimi
primeri.
Geometrijski koncepti so koncepti s podobo
Helena Bezgovšek Vodušek
Ob besedi matematika nas večina najprej pomisli na števila, številke ali računanje,
redkeje prve asociacije zajamejo pojme izven aritmetike. Tudi geometrija je
pomembno področje matematike, čeprav ji je v učnih načrtih glede na njeno
pomembnost in široko uporabnost namenjen majhen delež. Nekateri učenci in tudi
učitelji se ji želijo izogniti v največji možni meri. V našem prispevku želimo osvetliti
enega izmed možnih vzrokov za takšno ravnanje. Ta izhaja iz posebnosti
geometrijskih konceptov samih. Sestavni del geometrijskih konceptov je namreč
poleg definicije (konceptualna komponenta) nujno tudi podoba (upodobitvena
komponenta). Rečemo, da gre za koncepte s podobo. Idealen koncept s podobo
temelji na medsebojni zlitosti obeh komponent. Ker običajno tega zlitja ni, ob
zaključku predstavimo dve metodi, ki vodita k višji stopnji zlitosti obeh komponent.
8
Geometrijski pojem kot v domači in tuji literaturi
mag. Mojca Suban, mag. Mateja Sirnik
V okviru osnovnošolskega izobraževanja je po učnem načrtu za matematiko na
predmetni stopnji predvidenih približno tretjino ur temi Geometrija in merjenje.
Precejšen delež teh ur je namenjen poznavanju in razumevanju geometrijskih pojmov
ter iskanju in ugotavljanju lastnosti in povezav med njimi. Odgovornost učiteljev je
matematično pravilno, razumljivo, enostavno ter razvojni stopnji učencev primerno
uvajati matematične pojme z različnimi reprezentacijami. V prispevku predstavljamo
kako se v različni domači in tuji literaturi definira in označuje geometrijski pojem kot
ter kako to vpliva na kasnejši razvoj preostalih geometrijskih pojmov. Pogledali bomo
skozi prve učbenike v slovenskem jeziku do sedanjih in druga gradiva kot so različni
programi dinamične geometrije, ki se danes uporabljajo pri poučevanju in učenju
geometrijskih vsebin.
Učenje ploščine trikotnika s tehnologijo
Mojca Pev
V prispevku je predstavljen primer učnih ur matematike v 7. razredu z uporabo
tehnologije. Učenci so ploščino trikotnika spoznavali samostojno ob e-učbeniku. Ko
so se naučili vsebine, so v zvezke zapisali povzetek le-te. Pri razumevanju obrazca
za računanje ploščine trikotnika smo si pomagali z brezplačno aplikacijo Smart
Geoboard. Izhajali smo iz tega, da lahko vsak trikotnik preoblikujemo v kvadrat ali
pravokotnik. Za to sem se odločila, ker so učenci ploščino kvadrata in pravokotnika
že znali izračunati. Kar nekaj učencev je na koncu ure povedalo, da so s pomočjo
aplikacije bolje razumeli, zakaj se ploščina trikotnika računa po obrazcu
. Za obravnavo ploščine trikotnika smo porabili tri šolske ure. Tako smo prvo
polovico tretje ure iz e-učbenika reševali naloge o ploščini trikotnika, drugo polovico
ure pa smo preizkusili aplikacijo EnClicker in aplikacijo Socrative 2.0. To sta
aplikaciji, ki simulirata glasovalni sistem. Učencem sem pripravila vprašanja, oni pa
so nanje odgovarjali s klikanjem na tablice. Na ta način lahko učitelj hitro dobi
informacijo o razumevanju naučene vsebine. Po končani obravnavi vsebine so
učenci reševali še anketo. Rezultati so predstavljeni na koncu prispevka. Kdor je
želel, je lahko za domačo nalogo s pomočjo brezplačne aplikacije Lenso Create
pripravil miselni vzorec o ploščini trikotnika.
9
Učenje temeljeno na čitanju s razumijevanjem
Nives Baranović
Nastavna praksa pokazuje da mnogi učenici rado posežu za konačnim formulama i
gotovim algoritmima koje najčešće uče napamet i bez razumijevanja. Provođenje
procedura bez jasnog razumijevanja značenja često dovodi do pogrešnih rezultata, a
sve češći neuspjeh u učenju istih sadržaja stvara emocionalno nezadovoljstvo,
manjak samopouzdanja u vlastite matematičke sposobnosti te u konačnici
odustajanje od učenja matematike.
Iako matematički sadržaji jesu apstraktni te pri učenju zahtijevaju određeni umni
napor, svi učenici prosječnih sposobnosti mogu postati matematički pismeni: služiti
se osnovnim matematičkim jezikom u govoru, simboličkom zapisu ili zornom
prikazu. Kako bi učenici razumjeli ono što uče, trebaju uspostavljati veze između
poznatih i novih matematičkih sadržaja te o istom pojmu promišljati na različite
načine.
S tim ciljem se u ovom radu daju primjeri iz različitih područja, a pozornost usmjerava
na one sadržaje koje učenici ne čitaju s razumijevanjem, uz neke prijedloge različitih
interpretacija kao i mogućih načina uspostavljanja veza.
Sistem osnovnega matematičnega izobraževanja v Mehiki
mag. Cvetka Rojko, mag. Alfonso Ledesma Guerrero
V članku predstavljamo bistvene poteze mehiškega šolskega sistema, spremembe, ki jih
doživlja ter vpogled v matematično izobraževanje predvsem na nivoju slovenske osnovne
šole. V prvem delu predstavljamo sistemske spremembe in splošne usmeritve Osnovnega
izobraževanja, ki traja od 3. leta starosti do 15. leta starosti otrok. V osrednjem delu sledi
predstavistev matematičnega izobraževanja s posebnim poudarkom na četrtem triletnem
obdobju, ki je primerljivo s slovenskim tretjim triletjem osnovne šole. V zadnjem delu je
vpogled v izzive in težave, s katerimi se sooča mehiško šolstvo in učitelji in ki jih želi
premostiti ali omiliti novi sistem.
Primerjava znanja matematike srednješolcev in osmošolcev s pomočjo
raziskave Timms
Jolanda Radolli
Znanje matematičnih vsebin slovenskih osmošolcev je po ugotovitvah mednarodnih
raziskav dobro. Zanimali so me dosežki srednje, visoke in najvišje ravni znanja
10
algebre pri dijakih v srednji šoli, po merilih za osmošolce iz raziskave TIMSS 2011.
Izmerila sem dosežene mejnike znanja nekaterih vsebin algebre in dosežke po
kognitivnih področjih znanja in jih primerjala z dosežki slovenskih osmošolcev iz
omenjene raziskave.
Rezultati kažejo na rast znanja pri starejših dijakih, vendar bi želeli boljše dosežke na
višjih taksonomskih stopnjah znanja.
Primerjava dosežkov matematične pismenosti med pisnim in
računalniškim preverjanjem v raziskavi PISA 2012
Mojca Štraus
Rezultati raziskave PISA, ki so bili objavljeni v zadnjih letih, so sprožili polemike o
(ne)doseganju ustreznih ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti
slovenskih učenk in učencev. Raziskava je z zbiranjem podatkov v letih 2009 in 2012
pokazala, da imajo slovenski 15-letniki v povprečju nižje bralne dosežke kot njihovi
vrstniki v državah OECD-ja in EU-ja, medtem ko so njihovi dosežki pri matematični in
naravoslovni pismenosti nadpovprečni. Vendar so učenke in učenci nekaterih držav
leta 2012 sodelovali tudi v t.i. računalniškem preverjanju matematične pismenosti, ki
pa je za Slovenijo pokazalo podpovprečne rezultate. V prispevku so predstavljene
podrobnejše primerjave rezultatov pisnega in računalniškega preverjanja in povezave
razlik med dosežki obeh preverjanj z nekaterimi podatki iz šolskega in domačega
okolja učenk in učencev.
Interaktivni učbeniki za z generacijo
Alenka Lipovec, Jan Zmazek, Vid Lah
V prispevku predstavimo, kako o i-učbenikih razmišljata dva predstavnika generacije
Z. Predstavnika razmišljata o pogostih problemih pri učenju matematike v šoli in
doma, ter poskušata odgovoriti na tri vprašanja. Kateri so najpogostejši vzroki za
težave pri učenju dijakov Z generacije? Kako k težavi pristopa i-učbenik? Kakšne so
ideje za razvoj novih i-učbenikov in spletnih aplikacij, ki bi dijakom pomagale
premagovati opisane težav pri učenju? Ugotovimo, da je za dijaka i-učbenik učinkovit
izobraževalen vir, ki ga motivira in spodbuja pri učenju z razumevanjem in mu že v
obstoječi obliki ponuja priložnost za razrešitev marsikatere njegove težave.
Predlagamo, da bi s primerno in sprotno identifikacijo priložnosti za izboljšave, pri
kateri bi kot ključni odjemalci sodelovali tudi dijaki, i-učbenike in podporne aplikacije
lahko razvili na načine, ki bi še bolj učinkovito premagovali opisane težave v šoli in
doma.
11
Vpeljava inteligentnega tutorskega sistema za poučevanje matematike v
slovenski šolski sistem
Rozalija Grešak, Nika Hren, Alen Kopić, Ines Medved, Manca Pogladič,
Barbara Stopar, Teja Šavs, Manca Zaviršek, Katja Zupančič, Maja
Zupančič, Sašo Zupanec, Matej Zapušek, Matej Guid
Inteligentni tutorski sistemi (ITS, ang. Intelligent Tutoring Systems) so računalniški
sistemi, namenjeni individualnemu poučevanju. Omogočajo avtonomno in
inteligentno prilagajanje specifičnim potrebam učencev. Pri poučevanju matematike
so zelo uspešni kognitivni tutorji. V ZDA jih uporablja že več kot 650.000 učencev
osnovnih in srednjih šol. V članku analiziramo možnosti za vpeljavo inteligentnega
tutorskega sistema pri pouku matematike v slovenskih osnovnih šolah in gimnazijah.
Za študijo primera smo izbrali najbolj znan in uveljavljen inteligentni tutorski sistem za
poučevanje matematike: Kognitivni Tutor Carnegie Learning. V analizi smo se
osredotočili zlasti na primerjavo učnih načrtov, kjer smo ocenjevali skladnost tem iz
učnega načrta s temami v Kognitivnem Tutorju. Izvedli smo anketo, v katero smo
zajeli učitelje osnovnih šol in gimnazij, katere namen je bil oceniti težavnost
posameznih tem in vsebinskih sklopov. Izpostavili smo nekatere teme, kjer je
ujemanje učnih načrtov visoko, hkrati pa med učitelji veljajo za težavne. Obravnavali
smo tudi vrste stroškov, ki bi se pojavili pri vpeljavi inteligentnega tutorskega sistema
v slovenski šolski sistem. Menimo, da bi obravnavani ITS s svojo interaktivnostjo in
koristnimi povratnimi informacijami za učence predstavljal dragocen učni pripomoček
pri pouku matematike.
Ali lahko matematično znanje pomaga pri razumevanju dejavnosti
športne vzgoje
Nives Markun Puhan, Silva Kmetič
V prispevku je predstavljen primer medpredmetne povezave športa in matematike.
Aktualni realistični primer povežemo skozi problemski pouk in timsko poučevanje
športnega pedagoga in učitelja matematike.
Pri predstavljenem primeru se vsebine pri obeh predmetih izvajajo zaporedno ali
prepletajoče. Oba učitelja morata dobro poznati skupni končni cilj, delujeta usklajeno
in sta seznanjena na kateri stopnji reševanja problemske situacije oz. razmišljanja so
učenci/dijaki.
V prvi fazi učenci/dijaki napovedo in izmerijo svoj čas ter število korakov pri teku na
razdalji 300 m. Primerjajo napovedane vrednosti z izmerjenimi in ugotavljajo razloge
za razlike. Nato uporabijo individualno izmerjene rezultate za reševanje problemske
naloge, ki jo skupaj sestavita učitelja v timu. Oba pedagoga osmišljata dejavnosti
12
vzajemno pri svojih predmetih. Športni pedagog podatke in izračune osmisli tako, da
jih uporabi kot izhodišče za utemeljitev oz. podkrepitev izbire vadbene vsebine.
Učitelj matematike pa pokaže uporabnost matematike, pomen zmožnosti reševanja
kompleksnih problemov in poznavanja potrebnih matematičnih vsebin.
Pri meritvah si učenci/dijaki pomagajo z merilniki števila korakov/pedometri in
štoparico, ki je lahko tudi aplikacija na telefonu.
Obdelava podatkov v naravoslovju
Renata Flander, Katarina Tadić
Prispevek prikazuje primer medpredmetnega povezovanja naravoslovja in
matematike v 7. razredu osnovne šole. Učenci so na tehniškem dnevu s pomočjo
spleta iskali informacije o zavarovanih območjih, ogroženih vrstah, vrstni pestrosti ter
antropogenih in naravnih ekosistemih. Pridobljene podatke so obdelali s pomočjo
programa Excel, kjer je bil poudarek na računaju odstotkov.
Dan dejavnosti vključuje metodo sodelovalnega učenja, zato so morali biti aktivni vsi
učenci, ki so poleg razvijanja spretnosti za iskanje informacij, razvijali tudi
komunikacijske veščine. Končni izdelek je bil rešen delovni list, ki so ga učenci
uporabili naravoslovju, o posamezni temi pa so izdelali tudi plakat.
Pri izvedbi povezave smo si pomagali z Demingovim krogom kakovosti ali PDCA
krogom (načrtuj – izvedi – preveri - ukrepaj).
Klimogrami v 7. razredu
Barbka Mahnič
Učenci v 7. razredu so na tehniškem dnevu najprej poiskali podatke za izdelavo
klimogramov za različne kraje po svetu. Klimograme so nato izdelali z uporabo
programa za računalniške preglednice. Kasneje so jih še interpretirali. S tem smo
izvedli medpredmetno povezavo matematike, geografije in uporabe IKT.
Delo je bilo učencem zanimivo, dobili so nova znanja in spoznali, da je matematika
skrita na več področjih.
Od povezovanja in osmišljanja predmeta do aktivne vloge učencev
Aleksandra Vadnjal
V prispevku avtorica predstavlja namen, cilje in izvedbo povezave predmetov
matematika, šport in računalništvo v 9. razredu ter namen, cilje in izvedbo povezave
med matematiko in gospodinjstvom v 6. razredu. Pri načrtovanju in izvajanju ure se je
13
opirala na cilje prenovljenega učnega načrta za matematiko. V nadaljevanju so
predstavljene ugotovitve, mnenja in opažanja, do katerih je pri teh medpredmetnih
povezavah prišla avtorica prispevka kot učiteljica matematike.
V 9. razredu se je izvedla medpredmetna povezava v sklopu Obdelava podatkov –
Košarka – Excel, v 6. razredu pa so učenci poglabljali znanja iz ulomkov, decimalnih
števil in pretvarjanja merskih enot ter jih uporabili pri sklopu Priprava jedi.
Namen teh medpredmetnih povezav je bil spodbuditi učence k aktivnemu
soustvarjanju pouka in jim skozi primere vsakdanjega življenja osmisliti in prikazati
uporabnost matematike. Pri izvajanju in po končni evalvaciji medpredmetnih povezav
je avtorica ugotovila, da so učenci radi aktivno sodelovali pri soustvarjanju pouka, kar
je pripomoglo k usvojitvi zastavljenih učnih ciljev ter k kvalitetnejšemu znanju.
Uporaba spletne učilnice pri poučevanju matematike na izrednem študiju
Danijela Gerkšič Blatnik
Prispevek govori o načinu učenja matematike z uporabo spletne učilnice pri izrednih
študentih. Takšno učenje predstavlja izziv tako za predavatelje, kot tudi za študente.
Brez uporabe spletne učilnice bi bilo to seveda težje. Najboljša je kombinacija
predavanj v predavalnici in dela na daljavo. Cilj pa je vedno enak: študentom
približati matematiko, hkrati pa jih ob kopici njihovih obveznosti (večinoma je to
služba) dodatno in dovolj motivirati za aktivno delo in uporabo računalnika. V
prispevku bomo predstavili prednosti in slabosti uporabe spletnih učilnic pri študentih
višješolskega izobraževalnega programa ter pokazali praktične primere.
Zakaj nam tretja tablica čokolade ne tekne tako kot prva?
Klavdija Živko Pal, Mira Jug Skledar
V prispevku predstavljava primer medpredmetnega povezovanja med
splošnoizobraževalnim predmetom, matematiko in strokovnim predmetom,
podjetništvom in gospodarskim poslovanjem v programu srednjega strokovnega
izobraževanja Logistični tehnik. Prikazan je primer uporabe sodobne informacijsko –
komunikacijske tehnologije pri povezovanju lastnosti funkcij in koristnosti dobrin.
Dijaki, ki so pri šolskem delu običajno manj uspešni, so pri reševanju dovolj lahkih
problemov iz vsakdanjega življenja samostojni in uspešni. To dviga njihovo
samozavest in poveča motivacijo za nadaljnje delo. Pridobljeno znanje je trajnejše.
Problemi so zastavljeni tako, da imajo tudi vzgojno funkcijo.
14
Tudi matematika v odprtem kurikulu
mag. Vesna Parkelj
Odprti kurikul v prenovljenih srednješolskih programih omogoča šoli v dogovoru s
socialnimi partnerji oblikovanje vsebin, s katerimi ponudi dijakom dodatno znanje v
obliki strokovnih modulov, ki omogočajo širšo in poglobljeno strokovno
usposobljenost ali pridobitev dodatne poklicne kvalifikacije ali za doseganje dodatnih
splošnoizobraževalnih ciljev (dodatno znanje jezika, funkcionalna pismenost,
priprava na poklicno maturo). Na naši šoli smo v programih srednjega strokovnega
izobraževanja, za poklic elektrotehnik in tehnik računalništva, oblikovali predmet
uporabna matematika, s katerim povezujemo strokovne vsebine in pri dijakih
dosegamo višje taksonomske ravni znanja. Eden izmed glavnih argumentov za
vpeljavo omenjenega predmeta je bila poklicna matura. Za razliko od ostalih
predmetov, za katere pripravljajo kataloge znanja na državni ravni, je to živ predmet,
ki je lahko za vsako generacijo dijakov drugačen. Tudi pri nas je v veljavi že tretja
različica, naslednje leto pa bomo šli predvsem na pobudo učiteljev strokovnih
predmetov v še temeljitejšo prenovo.
Matematika rešuje življenja
Andrej Oberwalder Zupanc
Prispevek predstavlja načine približanja matematike dijakom srednjega poklicnega
izobraževanja. Pri poučevanju matematike je potrebno matematiko osmisliti s primeri
iz življenja, ki ga živijo dijaki. V prispevku predstavljamo izpeljano uro pouka, kjer
smo z dijaki srednjega poklicnega izobraževanja pri vsebini realna funkcija
spoznavali in utrjevali pojme odvisna in neodvisna spremenljivka s primeri iz življenja.
To sta padec z višine in trk z mopedom.
Učenci proti dijakom v decimalkah
Petra Mrzdovnik
V prispevku je predstavljena manjša raziskava, pri kateri dijaki 1. in 4. letnika
srednjega strokovnega izobraževanja (v nadaljevanju SSI) in dijaki 2. letnika
poklicno-tehniškega izobraževanja (v nadaljevanju PTI) reševali enak pisni preizkus.
Reševali so test za šesti razred osnovne šole. Pisni preizkus je zajemal učni sklop
Racionalna števila, računske operacije in njihove lastnosti. Pri reševanju dijaki niso
uporabljali žepnega računala.
Glavni namen raziskave je bil preveriti, ali so dijaki osvojili cilje iz vsebin Decimalna
števila in računske operacije z njimi ter kdo se je pri reševanju bolje odrezal. V
raziskavi so se najbolje odrezali dijaki 1. letnika.
15
Ugotovila sem, da so dijaki najbolje reševali naloge, ki so preverjale razumevanje
pojmov. Manj uspešni so bili pri nalogah, ki so preverjale postopke, predstavitve in
razumevanje, najmanj uspešni pa so bili pri reševanju problemskih nalog in pri
nalogah, ki so preverjale bralno pismenost.
Naproti kvalitetnejšim matematičnim i-gradivom za delo na i-tabli
A. Sambolić Beganović
V delavnici bomo predstavili rezultate raziskave, ki je poglobljeno raziskovala
vključenost štirih dejavnikov, ki so za pouk matematike ključni: ravni znanja,
raznovrstne matematične reprezentacije pojmov, stopnje interaktivnosti in namen
uporabe i-gradiv. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo 588 posameznih listov i-
gradiv (ti. i-prosojnic) za 6. razred za temo aritmetika in algebra ter za 9. razred za
temo geometrija, ponujajo jasnejšo sliko o zastopanosti preučevanih dejavnikov v i-
gradivih ter o možnih vplivih na poučevalno prakso.
Z učitelji matematike bomo na delavnici ustvarjali dejavnosti na i-prosojnicah, ki
podpirajo različne ravni znanja, vključujejo raznovrstne matematične reprezentacije
pojmov, stopnje interaktivnosti in namene uporabe. Prav tako bomo preko primerov i-
prosojnic, ki so jih izdelali učitelji, ilustrirali različne idejne rešitve učiteljev pri
ustvarjanju i-gradiv. Delavnico bomo zaključili z napotki za ustvarjanje i-gradiv za
matematiko za delo na i-tabli.
16
Povzetki predavanj in predstavitev v četrtek, 21. 8. 2014 od 15.15 –
16.15
Predtesti pri pouku matematike
dr. Samo Repolusk, Nejc Koprivšek
Pri pouku matematike v slovenski osnovni in v srednjih šolah je prišlo v zadnjem
desetletju do pomembnih konceptualnih premikov v smeri izboljšanja kakovosti
načrtovanja, izvedbe in analize pisnih preizkusov znanja. Hkrati so se v širšem
šolskem prostoru pri različnih predmetih uveljavili tudi nekateri načini ugotavljanja
znanja, ki so potrebni kritične refleksije in soočenja argumentov o njihovi ustreznosti.
Eden od takšnih načinov je preverjanje znanja s predtestom pred pisnim
ocenjevanjem znanja. V prispevku predstavimo nekatere prednosti takšnega načina
preverjanja znanja, hkrati pa možne pomanjkljivosti uporabe predtestov, ki po našem
mnenju kličejo k spremembi obstoječe učne prakse, kot na primer neizkoriščenost
formativnega namena predtesta in drugih oblik preverjanja znanja, neracionalnost
izrabe učiteljevega časa, vpliv na vrednote in pričakovanja učencev (npr.
nereflektirano spodbujanje »strategije poskušanja« pri soočanju učencev z
življenjskimi izzivi) itd. Predstavimo tudi rezultate pilotne raziskave na majhnem
vzorcu osnovnošolskih učiteljev matematike, kjer so nas zanimale njihove izkušnje in
stališča o uporabi predtestov.
Domača naloga - dileme učitelja
mag. Nada Nedeljko
V prispevku predstavljamo oz. opredeljujemo domačo nalogo iz različnih vidikov.
Najprej izhajamo iz dveh nacionalnih dokumentov, ki smo ju uporabili za lažje
razumevanje domače naloge kot integralnega dela pouka, torej učenja in
poučevanja. Sledi terminološka opredelitev domače naloge ter razmišljanje o
značilnostih znanja, ki ga želimo pri učencih razvijati z njeno pomočjo. Pri tem velja
upoštevati, da je znanje kakovostno, kadar se znanje vsebin prepleta tako s
strategijami učenja in mišljenja, kot s čustvi in motivacijskimi prepričanji. V
zaključnem delu se dotikamo pogoste dileme učitelja – kako in zakaj vrednotiti
domače naloge, da bi s pomočjo vrednotenja sprejeli odločitve za nadaljnje
poučevanje in učenje.
Spremljanje domačih nalog
Barbara Gramc
Učenje učenja je ena ključnih kompetenc, ki naj bi jih razvijal dijak v gimnaziji. Učitelj
lahko s primernimi domačimi nalogami spodbuja ta razvoj. V prispevku je opisana
metoda, ki podpira dijake v nekaj segmentih učenja učenja (načrtovanje, spremljanje
17
in evalviranje lastnega procesa učenja, razvijanje odgovornosti za lastno znanje,
delovnih navad … ) ter pomaga učitelju, da lahko učinkovito spremlja delo domačih
nalog, dobi in daje povratno informacijo.
Projektno učenje v 8. in 9. razredu osnovne šole
Nina Berložnik
Projektno učenje je aktiven pristop k učenju. Prednost je, da učenje približa
učenčevim vsakdanjim problemom. Učenci aktivno in samostojno raziskujejo
probleme in izzive v vsakdanjem življenju.
V oddelkih nižjega izobrazbenega standarda sem želela povezati predmete v 8. in 9.
razredu ter pouk oblikovati zunaj obstoječih okvirjev. Povezala sem naslednje
predmete: slovenščino, družboslovje, gospodinjstvo, naravoslovje, angleščino,
poudarek pa je bil na matematiki. Uskladila sem učne cilje in minimalne standarde
znanja za 8. in 9. razred, primerjala učno snov in naredila skupne cilje, metode in
oblike dela, načrtovala aktivnosti in ustrezno pripravila preverjanje znanja.
S takšnim načinom poučevanja so si učenci učno vsebino bolj zapomnili, zapomnitev
je bila dolgotrajnejša, priklic informacij pa hitrejši. Učenci so bili pri delu bolj
motivirani, manj je bilo vedenjskih težav.
Medpredmetno povezovanje in formativno spremljanje
Valentina Mlakar
Prispevek opisuje vpliv formativnega spremljanja znanja učencev v osnovni šoli na
kakovost medpredmetnega povezovanja znanja matematike in fizike v okviru projekta
EUfolio. Projekt vključuje izvajanje učnih nalog pri predmetih matematike in fizike za
učence 8. razreda. Dosedanji rezultati so pokazali, da so otroci za učenje, ki se izvaja
v okviru projekta EUfolio, bolj motivirani in aktivnejše sodelujejo pri učnih urah.
Projekt EUfolio prinaša tudi pozitivne socialne učinke na izbrani razred, saj se v
razredu kaže večja medsebojna povezanost učencev in boljša pripravljenost za
sodelovanje ter medsebojno pomoč.
Primer vključevanja matematičnih vsebin v mednarodni projekt
Alenka Jurančič
V prispevku smo predstavili, kako smo matematične vsebine šestega razreda vključili
v mednarodni projekt Comenius – večstranska partnerstva. Učenci so risali mreže
geometrijskih teles in jih sestavili v model gradu. Bili so ustvarjalni, razvijali so
prostorsko predstavo, natančnost in tudi vztrajnost. Opise teles in fotografije smo
poslali partnerskim šolam. Njihovi učenci so po navodilih izdelali enake modele gradu
kot naši. Po treh letih smo si z našimi učenci model zopet ogledali in razmišljali, kaj
vse bi ob njej lahko izračunali. Sestavili smo nekaj nalog in jih rešili.
18
Mnogotere inteligentnosti pri pouku matematike
Alenka Jurančič
Vsak učenec se uči, pomni, razume in rešuje naloge na različne načine. Da bi kot
učitelji dosegli boljše rezultate pri poučevanju matematike, moramo uporabljati
različne metode, naloge in aktivnosti, s katerimi upoštevamo različnost učencev, ne
pa samo tiste, ki imajo razvito jezikovno in logično-matematično inteligentnost. V
prispevku je na kratko opisana teorija o mnogoterih inteligentnostih, kot jo je
predstavil ameriški psiholog Howard Gardner, in nekaj primerov, kako jo lahko
uporabimo pri poučevanju matematike. Opisali smo tudi, kako smo pri obravnavi
Pitagorovega izreka v osmem razredu osnovne šole vključili vse vrste inteligentnosti.
Povečana aktivnost učencev nas je spodbudila, da bomo tudi pri naslednjih učnih
temah poiskali dodatne načine za obravnavo snovi.
Uporaba prstov v obsegu do 20
Gabrijela Kverh Žgur, Tina Bizjak
V prispevku vam predstavljava primer dobre prakse v sklopu inovacijskega projekta S
števili se igrajmo in jih spoznajmo, ki sva ga skupaj z učiteljico razrednega pouka,
izvajali v prvem razredu osnovne šole.
Predstavljen je le tisti del, ki se nanaša na prikazovanje števil, štetje in računanje s
prsti v številskem obsegu do 20.
Sistemi prikazovanja števil se po svetu in tudi znotraj držav med seboj razlikujejo.
Nekateri se oprejo na otrokovo prednostno roko, drugi na smer od leve proti desni,
tretji pa na zmožnost prikazovanja števil večjih od 5 z mejnikom 5. Sistem
prikazovanja števil, ki sva ga uporabili, temelji na smeri od leve proti desni, kar
pomeni, da število 1 prikažemo z mezincem leve roke, nato pa sledimo smeri v
desno za prikazovanje ostalih števil. Z dodatnimi aktivnostmi, ki sva jih izvajali
omogoča tudi osvajanje mejnika števila 5, razdruževanje števil, subitizacijo števil in
računanje v številskem obsegu do 20.
Seštevanje in odštevanje s prehodom čez desetico
Mojca Stergar
Matematika nas spremlja praktično na vsakem koraku življenja, predvsem pa v času
našega šolanja. Lahko bi celo rekli, da je eden ključnih predmetov v osnovni šoli, saj
ima, kot pravi posodobljeni Učni načrt (2011), številne izobraževalno-informativne,
funkcionalno-formativne in vzgojne naloge.
19
V šolskem letu 2011/2012 se je pričelo sistematično uvajanje posodobljenih učnih
načrtov v osnovno šolo. Učni načrti prinašajo kar nekaj novosti v posamezne razrede.
Veliko učiteljev je ob uvedbi posodobljenih učnih načrtov izrazilo dvom o umestnosti
uvrstitve učne vsebine seštevanje in odštevanje do 20 s prehodom čez desetico v
učni načrt prvega razreda. V prispevku želimo razjasniti umestnost odločitve
kurikularne komisije in ugotoviti, ali imajo učenci težave pri usvajanju omenjene učne
vsebine. V ta namen smo spremljali pouk v dveh oddelkih prvega razreda, kjer smo
želeli ugotoviti, ali so spremembe, ki jih je posodobljen učni načrt prinesel v prvi
razred, smotrne.
Problemske naloge pri pouku matematike v 2. razredu OŠ za vsakogar
Tanja Jerončič
Matematični problemi so sestavni del učnega načrta za matematiko v prvem vzgojno-
izobraževalnem obdobju. Pogosto se reševanje problemskih nalog povezuje z
učenci, ki so sposobnejši in pri pouku potrebujejo dodatne naloge in zapletenejše
matematične izzive.
V drugem razredu osnovne šole sem pripravila problemsko nalogo, ki sem jo v praksi
najprej preizkusila v okviru dodatnega pouka, prilagojeno različico pa zatem še v
okviru dopolnilnega pouka, in sicer z učenci, ki so pri matematiki manj uspešni.
Zanimalo me je, ali je možno na tak način reševanje matematičnih problemov
približati tudi učencem z učnimi težavami.
Z izvedbo sem dokazala, da je z ustreznimi prilagoditvami to mogoče.
Poglobljeno učiteljevo načrtovanje in pravilno izvajanje takšnih dejavnosti je
spodbuda za uporabo in razvoj različnih strategij pri reševanju matematičnih
problemov, to znanje pa je pravica vseh učencev, tudi tistih, ki jim matematika, zaradi
nižjih sposobnosti ali drugih razlogov, ni tako blizu.
Primer problemskega pouka v kombiniranem oddelku
Frančiška Klančnik
Predstavljeni primer nazorno in ilustrativno prikazuje način spoprijemanja s
problemskim poukom pri matematiki v kombiniranem oddelku prvega vzgojno-
izobraževalnega obdobja. Racionalizacija časa v kombiniranem oddelku narekuje
smotrne vsebinske rešitve, zato so imeli učenci v konkretnem primeru podoben tip
problemskih nalog, ki se z višjim programskim razredom nadgrajuje v skladu z
razširitvijo matematičnih znanj.
20
Ugotavljam, da so učenci na tej razvojni stopnji v precejšnji meri sposobni
samostojnega reševanja problemskih nalog. Učenci so do pravilnih rešitev prihajali
po različnih miselnih poteh; večina učencev je nalogo rešila na abstraktni ravni, ena
učenka s poskušanjem, en učenec pa s pomočjo vodenja ob konkretnem materialu.
Iz dosedanjih izkušenj ob reševanju problemskih nalog, so bile za manj sposobne
učence predvidene in pripravljene prilagoditve (kartončki s števkami in števili). Ob
problemski nalogi, s katero sem želela ugotoviti transfer pridobljenega znanja, so
učenci hitreje prišli do končne rešitve.
Od zelene table do tabličnih računalnikov
Simona Pustavrh
V prispevku je predstavljeno aktivno poučevanje matematike v drugem letniku
tehniške gimnazije s tabličnimi računalniki in interaktivnim učbenikom. Avtorica
predstavi najprej svojo razvojno pedagoško pot, nato pa dva konkretna primera učnih
ur s tehnologijo. Avtorica ugotavlja, da so dijaki z uporabo tabličnih računalnikov
postali aktivni udeleženci izobraževanja, kar je izboljšalo njihovo motivacijo in vplivalo
na razvijanje procesnih znanj. Ob tem opozarja, da mora biti pouk usmerjen v dijaka,
ne v tehnologijo, ki naj bo pri pouku le didaktičen pripomoček.
Kaj imajo skupnega scenariji, tablice in matematika?
Andreja Pečovnik Mencinger
Predstavljena bo vpeljava in uporaba tablic pri pouku matematike v okviru mednarodnega projekta Creative Classrooms Lab. Poudarek bo na uporabi tablic po principu inovativne pedagogike 1:1 v okviru projektnega in sodelovalnega dela ter na pomenu formativnega vrednotenja takšne oblike dela. Sodelovalno projektno delo se izvaja po vzorcu učnega scenarija s predpisanimi aktivnostmi. Predstavljen bo koncept takšnega učnega scenarija z vsemi aktivnostmi, izvedenimi v okviru tematskega sklopa Geometrija v prostoru. Namen takšne oblike dela je čim bolj aktivno vključiti dijake v vse faze pouka, spodbuditi njihovo kreativnost, okrepiti različne učno bralne strategije ter jih pritegniti k sodelovalnemu delu. Različne aktivnosti postavijo dijaka v različne vloge in posledično se v njih znajde vsak na svoj edinstven način. Predstavi se tudi raznolik in kritičen pogled dijakov na uporabo tablic pri pouku matematike.
21
Video posnetki kot podpora učenju matematike
Alojz Grahor
V prispevku so opisane prve izkušnje poučevanja matematike s pomočjo video
posnetkov. Predstavljeni so: cilj, način, primeri posnetkov, primeri učenja in nekaj
povratnih informacij dijakov.
Z znanjem v ameriko – po še več znanja
Katja Kmetec, Rosana Jordan
Na šoli že več let sistematično vpeljujemo medpredmetne povezave, tokrat pa smo si
zadali drugačen izziv: izvesti medpredmetno preverjanje znanja o ZDA. Učiteljice
matematike, geografije in zgodovine smo ugotavljale, kako učenci 8. razreda
dosegajo standarde znanja vseh treh predmetov, predvsem pa, kako se znajdejo pri
reševanju nalog, ki terjajo uporabo različnih znanj. Preverjanje je potekalo nekoliko
drugače kot sicer: izmišljena turistična agencija je zaposlovala nove sodelavce z
odličnim splošnim znanjem, ki dobro rešujejo probleme, so vešči dela z
računalnikom, imajo ustrezno orientacijo, znajo angleščino. Vse to so morali učenci
dokazati pri preverjanju znanja. Med reševanjem nalog so povezovali znanja
različnih predmetov in tako prihajali do novih spoznanj, analogij, boljših predstav in
razumevanja vzročno-posledičnih povezav. Ker so se izkazali kot dobri turistični
vodiči, so za dve šolski uri odprli lastno turistično agencijo, v kateri so si obiskovalci
pod njihovim vodstvom ogledali številne zanimivosti ZDA in se preizkusili v nekaterih
zabavnih aktivnostih.
Stožnice – medpredmetna povezava z angleščino
Nevenka Jerebica
V šolskem letu 2012/2013 sem bila vključena v projekt Obogateno učenje tujih jezikov II, katerega cilj je bil razvijanje strokovne pismenosti v tujem jeziku. Projekt je temeljil na timskem poučevanju, kjer naj bi se povezala učitelj tujega jezika in učitelj nejezikovnega predmeta.
V prispevku je predstavljena medpredmetna povezava matematika – angleščina na temo stožnice. Ta povezava je bila izvedena v sodelovanju s profesorico angleščine v 3. Letniku gimnazijskega programa v istem oddelku, vendar ločeno. Dijaki so se najprej pri uri angleščine seznanili s strokovnimi matematičnimi izrazi in utrjevali besedišče ter slovnico ob besedilu z matematično vsebino. Pri uri matematike pa so reševali naloge o stožnicah, zapisane v angleškem jeziku.
22
Učni uri sta pri dijakih zbudili veliko pozornost in jih motivirali za delo. S takšnim načinom dela dijaki pridobijo temeljne strategije za delo s strokovnimi besedili v tujem jeziku, s katerimi se bodo srečevali pri nadaljnjem študiju.
Angleške merske enote - medpredmetna povezava
Irena Olenik
Cilj medpredmetne povezave matematike s tujim jezikom je bil spoznati strokovno
matematično literaturo v tujem jeziku in razvijati strokovno pismenost.
Tema medpredmetne povezave med matematiko in angleščino so bile angleške
merske enote. Predstavljena je bila zgodovina nastanka angleških merskih enot,
njihove medsebojne pretvorbe in pretvorbe v mednarodni merski sistem ter uporaba
le-teh v nalogah iz prostorske geometrije.
Z matematiko in barvo kreativno do harmonije
Elena Rudolf in Marija Janja Ipavic
Zlati rez kot najbolj skladen in dinamičen odnos dveh količin je navdihoval številne
umetnike in znanstvenike v različnih zgodovinskih obdobjih pri njihovem ustvarjanju.
Poznavanje in razumevanje tega načela skladnosti, lepote in harmonije sodi v
domeno splošne razgledanosti vsakega bodočega intelektualca. V želji približati to
tematiko dijakom gimnazijskega programa se sama po sebi nakazuje ideja po izvedbi
medpredmetne povezave matematike in umetnosti. Vsebinsko je najlažje navezati
omenjeno načelo na tematski sklop Zaporedja in vrste, ki ga dijaki obravnavajo v
četrtem letniku pri matematiki. Na ta način postane njihovo znanje zaokrožena celota,
ki jo lahko vidijo in začutijo tudi v umetnosti. Matematične teoretske osnove so temelj,
na osnovi katerega lahko dijake usposobimo za lastno ustvarjanje likovnih del v
zlatem rezu, nato pa jih prepustimo njihovi domišljiji in navdihu.
Sprememba pisnega dela poklicne mature iz matematike
dr. Gregor Dolinar, Lovro Dretnik, Sonja Ivančič, Mira Jug Skledar, mag.
Mojca Suban
Poklicna matura iz matematike je od svojega začetka doživela večjo spremembo le
pri ustnem izpitu, pisni izpit se ni spreminjal. V prispevku je predstavljen predlog
spremembe pisnega dela, ki se nanaša na spremembe pri točkovanju nalog oziroma
na prerazporeditev točk. Navedeni so razlogi za predlagane spremembe in nekateri
primeri nalog iz izpitnih pol v preteklosti, ki bi jih lahko preoblikovali po novem
modelu.