Embed Size (px)
Citation preview
Povratna informacija kot osnova izobraževanja
Sašo Puppis
Ekonomska šola Ljubljana
Trenutno stanje
• Vsako leto vedno več popravnih izpitov
• Vedno slabše znanje
• Zaključek pedagoških konferenc: dijaki se morajo več učiti
• Imamo vse dokaze, da je današnji način poučevanja neučinkovit, kljub vsemu ne spremenimo ničesar ker:• Ne vemo kako• Se nam ne da spreminjati• Nas omejujejo zakoni
Kaj vemo o izobraževanju?
• Rezultati dosti bolj povezana s količino vaje kot s talentom
• Spodbuda (ocene in testi??)
• Pisanje z roko (nevroznanost)
• Izobraževanje je „interakcija“ (tudi med vrstniki) ne pasivno poslušanje (napredujeta oba!)
• Ponavljanje snovi (ne testov!)
• Avtonomija pri izobraževanju
• Povratna informacija (čim hitrejša)
Učenje za ocene
• Smisel sistema v katerem dijak v zadnjem tednu opravi več predmetov?• Kaj delamo celo leto če se snov celega leta nauči v enem
popoldnevu?
• Kakšna je kvaliteta pridobljenega znanja?
• Koliko časa dijak snov zna oziroma razume?
Formativno spremljanje kot osnova ocenjevanja
• Ali otroka kaznujemo če ne shodi v prvem poskusu?
• Kaj je bistvo izobraževanja:• Enkratno znanje• Delo in napredek
• Kaj če bi imeli podatke o dijakovem napredku in sprotnem delu?
• Kaj če bi točno vedeli kdaj je dijak osvojil znanje?
• Kaj če dosežemo, da dijaki večino časa delajo na snovi?
Primer ocene 2
• Dijak A: • Dijak se v celem letu ni trudil. Z zamujanjem je opravil
minimalne zadolžitve. Ne zanima se za več, če ga kdo kaj vpraša se minimalno potrudi, da mu razloži.
• Dijak B:• Dijak je prišel z izredno slabim predznanjem in popolnoma
napačnimi učnimi strategijami. Porabil je ogromno časa, da je nadoknadil OŠ znanje, vendar ko ga je dojel, je v zelo kratkem času do konca pouka opravil vse minimalne zadolžitve. Dijak zna poiskati pomoč.
Način dela
• Snov je razdeljena na majhne teme (obvezne in izbirne)
• Vsaka tema: razlaga, vaje, naključni kviz (mora opraviti 100%)
• Dijak si naredi plan dela, želeno oceno in sproti vodi dnevnik
• Dijak, ki pomaga sošolcu, da ta opravi kviz dobi dodatek za ponovitev snovi (vsak dela s svojo hitrostjo)
• Ob neuspelem kvizu se dijak posvetuje s profesorjem, kje razmišlja narobe in ponovi kviz (učenje v njihove roke)
• Kvizi nadgrajujejo tudi osnove prejšnjih tem
Izjava dijakinje
Najtežji del je bila druga konferenca saj smo morali narediti kvize, ki so pa za mene en velik preskok, kajti nisem razumela snovi k so bile razložene na spletni učilnici. Vsak teden sem poskusila kvize narediti ampak nisem bila uspešna, potem ko sem ugotovila da mi to ne gre mi je sošolka Teja pomagala in razlagala da sem lahko kvize tudi rešila. V zadnjem tednu, ko smo morali končati sem mislila da nebom naredila se preostala 3 kviza ampak mi je uspelo. Veliko sem se naučila morda si nekatere snovi nisem zapomnila ampak osnove pa zdaj znam. Načini dela pri informatiki mi na začetku niso bili všeč, mislim pa da je vseeno bolje in lažje imeti kvize kot pa pisati teste. Saj se iz kvizov veliko več naučiš, ker imaš primere za določeno snov in na osnovi tega si lahko tudi zapomniš.
Pregled
Zaključek
• Prenos učenja na dijaka
• „Kaotično“ delo tutorja ne profesorja
• Delo doma se ne odnese nujno na vseh šolah (obrnjeno učenje)
• Izjemna povečana aktivnost dijakov, zahtevnost in uspeh
• Kasnejše zmanjšanje razlik med dijaki
• Saj rad delam, še raje pa ne!
Zaključek
• Pozor pred nejasnimi in prezahtevnimi zadolžitvami (načrtovanje inf. problema pred narejeno seminarsko nalogo)
• Cilji informacijskega projekta v 1 letnikih
• Premalo smiselnih tem
• Iskanje kvalitetnih virov (smiselne naloge -> zanesljivi viri)
• Večja avtonimija (omejujemo s suhoparnimi temami)
• Načrtovanje (zelo vodeno sicer slabo obnese, predvideno ogromno točk)
• Abstraktnost pojmov: kako bi naj izgledala rešitev, kriteriji uspeha
