POSTOPKI PRIDOBIVANJA SOGLASIJSOGLASIJ

14. FEBRUAR 2013, HOTEL MONS, LJUBLJANA

Pripravila Gordana Grahek, mag., sekretarka, vodja Sektorja za upravljanje cest

v sodelovanju s

Tino Damjanovič, univ.dipl.inž.geod. in Mijo Rangus, univ.dipl.inž.arh.

� Sektor za evidence o cestah, informatiko in arhiv

� Služba za javna naro čila

� Služba za finance in planiranje

� Služba za pravne in splošne zadeve

� Služba za evropske zadeve in tehni čno regulativo

� Sektor za upravljanje cest

� Sektor za vzdrževanje in varstvo cest

� Sektor za investicije

� Prometno tehni čni sektor

zakonodaja, ki ureja posege v varovalni pas cesteceste

temeljni zakoni

� Zakon o graditvi objektov� Zakon o cestah� Zakon o pravilih cestnega prometa� Zakon o prostorskem načrtovanju� Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega

pomena v prostorpomena v prostor

� Zakon o splošnem upravnem postopku

...in ostali podzakonski akti oz. predpisi s področja cestogradenj in varnosti v cestnem prometu.

Zakon o graditvi objektov

� Zakon o graditvi objektov ureja pogoje za graditev vseh objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov, predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov, ureja organizacijo in delovno področje dveh poklicnih zbornic, ureja inšpekcijsko nadzorstvo, določa sankcije za prekrške, ki so v zvezi z graditvijo objektov ter ureja druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov (1. odst. 1.čl. ZGO-1).

Zakon o graditvi objektov

� 5. člen: Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu oziroma varovanem območju, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi in tej zahtevi priložiti skico, iz katere so razvidni:� lega objekta,� odmik od parcelnih mej,� tloris in prerez objekta,� tlorisna površina, etažnost in višina objekta,� tlorisna površina, etažnost in višina objekta,� namen rabe objekta.

� Varovalni pas znaša za...� avtoceste 40 m, � hitre ceste 35 m, � glavne ceste 25 m, � regionalne ceste 15 m, � kategorizirane občinske ceste 10 m in� državne kolesarske steze: 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta.

Zakon o cestah

� Zakon o cestah daje Direkciji za ceste pravico odločanja o posegih v varovalnem pasu državne ceste.

� 5. člen: prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste� 9. člen (6. odst.): izredno soglasje� 18. člen: investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno

korist� 27. člen: izvajanje del v območju javne ceste� 27. člen: izvajanje del v območju javne ceste� 35. člen: avtobusna postajališča� 66. člen: varovalni pas ob državni cesti� 67. člen: gradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI) v območju

državne ceste � 68. člen: posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja druge GJI 70. člen: priključki na državno cesto

� 78. člen: obveščanje in oglaševanje� 79. člen: pritožbeni organ in stroški soglasij

Razjasnitev pojmov

� cesta je površina, omejena z mejo cestnega sveta, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

� cestna razsvetljava so omrežje in naprave za zagotavljanje osvetljenosti posameznih delov ceste;

� cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa, so telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, stacionarne naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za štetje prometa, naprave za pridobivanje podatkov o osnih obremenitvah in skupnih masah v prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnih snovi, naprave za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za cestninjenje, prezračevalne in prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnih snovi, naprave za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za cestninjenje, prezračevalne in varnostne naprave v predorih in naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;

� cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;

� cestni priklju ček je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga površina navezuje na to cesto;

� cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste;

� cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi;

Razjasnitev pojmov� cestiš če je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske

steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča;

� objekti za obveščanje in oglaševanje so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil;

� pregledno polje je prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter vzdolž ceste, v katerem je raba prostora omejena;

� pregledna berma je prostor na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi poti ustavljanja, v katerem ja raba prostora omejena;

� prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, ki je dovolj širok za neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti; neovirano vožnjo dvoslednih vozil v eni vrsti;

� prometna signalizacija so sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti, ter turistična in druga obvestilna signalizacija;

� prometna oprema so sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa (smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje in podobno) ter sredstva in naprave za prisilno ustavljanje vozil;

� svetlobna vitrina je objekt za obveščanje in oglaševanje, ki je osvetljen z notranje strani in katerega neto oglasna površina znaša največ 2,1 m2;

� varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena; � voziš če je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno je prometu vozil, pod

pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače;

Zakon o cestah

� 5. člen (prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste)

Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na � Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

... 5. člen ZCes-1Prepovedano je:

1. na in v cestno telo javne ceste odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;

2. po brežinah ceste spuščati kamenje, les in drug material ali predmete;

3. na cestnem svetu javne ceste: - puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;- nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;- postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali

odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;- nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno - nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno

odvijanje cestnega prometa;- postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;- namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;- odvajati odplake in druge tekočine;- ovirati odtekanje vode;

4. orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto;

5. na cestišču javne ceste:- razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako

drugače onesnaževati;- puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;- onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;- vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele

tovora.

(3) Preden se vključi v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.

(4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakorkoli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na javnih cestah.

(5) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora brez odlašanja s ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s

... 5. člen ZCes-1

njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nastalo nevarno mesto na cesti do njihove odprave zavarovati s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvestiti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja ceste.

(6) Na prometnih površinah počivališč zunaj vozišča javne ceste, ki so namenjene kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa, je dovoljeno parkirati tovorna vozila najdlje za dvojni čas predpisanega počitka voznika ali za čas prepovedi prometa. Voznik mora na notranji strani vetrobranskega stekla vidno označiti čas in datum začetka parkiranja. Parkiranje tovornega vozila brez nadzora voznika ali samo priklopnega vozila je na teh površinah prepovedano.

Zakon o cestah

� 6. odst. 9. člena:

(6) Če javne ceste ali njenega dela zaradi prostorskih,okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstvakulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugihposebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati aligraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemugraditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemupomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahkonačrtuje, projektira ali gradi s slabšimi elementi. Za vsaodstopanja mora biti v postopku načrtovanja in projektiranjaizvedena primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi s področjaprojektiranja cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanihs predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, morajo biti posebejutemeljene in jih odobri za državne ceste minister, pristojen zapromet, za občinske ceste pa župan.

Zakon o cestah

� 27. člen (izvajanje del v obmo čju javne ceste)(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope, (1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, prekope,

podkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.

Zakon o cestah

� 18. člen (investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist)

Investicijska vzdrževalna dela so tista dela na javnih cestah, skaterimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenihposameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter drugeinfrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegatiinfrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegatiizven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav vobmočju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste.

Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba rekonstrukcije javneceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenihposameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter drugeinfrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegatiizven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki sopovezane z varnostjo javne ceste.

Zakon o cestah

� 35. člen (avtobusna postajališ ča)(1) Avtobusna postajališča na avtocesti in hitri cesti niso dovoljena.(2) Avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah morajo biti izven

vozišča.(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali

druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.

(4) Za vzpostavitev avtobusnega postajališča na vozišču mora biti pridobljeno strokovno mnenje komisije.

(5) Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo predstavnik upravljavca ceste, policije, inšpekcije za ceste, v primeru državne ceste pa tudi predstavnik občine. Za državne ceste imenuje komisijo minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, za občinske ceste pa jo imenuje župan.

(6) Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Vzpostavljeno avtobusno postajališče izven vozišča postane del javne ceste.

(7) Za vzpostavitev avtobusnih postajališč na občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

Zakon o cestah

� 66. člen (varovalni pas ob državni cesti)(1) Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno

cesto in prometa na njej je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.(2) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v

varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije.varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije.(3) Direkcija izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu

niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

(4) Predlagatelj nameravane gradnje v varovalnem pasu državne ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(5) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:

- pri avtocestah 40 metrov,- pri hitrih cestah 35 metrov,- pri glavnih cestah 25 metrov,- pri regionalnih cestah 15 metrov,- pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov.

Zakon o cestah

� 67. člen (gradnja gospodarske javne infrastrukture v obm očju državne ceste)

(1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture je dovoljeno v območju državne ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem direkcije.

(2) Direkcija lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja direkcije za njihovo gradnjo.

(3) Direkcija lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

Zakon o cestah

� 68. člen (posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja drug e gospodarske javne infrastrukture)

(1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na državni cesti se lahko opravljajo le (1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na državni cesti se lahko opravljajo le s soglasjem direkcije.

(2) V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti direkcijo in izvajalca rednega vzdrževanja državne ceste.

(4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti uporaba državne ceste, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture, vgrajene v državno cesto, o omejitvi uporabe državne ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti

Zakon o cestah

� 70. člen (priklju čki na državno cesto)

(1) Priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter individualni priključki na glavne in regionalne ceste (v nadaljnjem besedilu:

� priključki na državno cesto) se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem direkcije. S soglasjem se na podlagi predpisa, ki ureja

� cestne priključke na javne ceste, določijo tehnični in drugi pogoji gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.

(2) Individualni priključki do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet, in preko njih na državno cesto.

(3) Direkcija izda soglasje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej ter če objektov in zemljišč ni mogoče z ekonomsko upravičeno rešitvijo navezati na občinsko cesto.

(4) Stroške gradnje ali rekonstrukcije priključka na državno cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije investitor priključka, v primeru priključevanja občinske ceste pa občina.

(5) Priključek do meje cestnega sveta s pripadajočo prometno signalizacijo je sestavni del državne ceste.

(6) Pri spreminjanju obstoječih ali sprejemanju novih prostorskih aktov morajo občine za predvidena nova stavbna zemljišča predvideti tudi njihov skupni priključek na državno cesto.

Zakon o cestah

� 74. člen (izdaja dovoljenj za zaporo državne ceste)

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste izdaDovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste izdadirekcija in ga vroči predlagatelju zapore. O izdaji dovoljenjadirekcija obvesti policijo, pristojni center za obveščanje, pristojniinšpekcijski organ za ceste in izvajalca rednega vzdrževanja ceste,na katero se dovoljenje nanaša.

Z dovoljenjem za zaporo državne ceste se določijo pogoji zaizvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste inčas njenega trajanja.

Zakon o cestah

� 78. člen (obveš čanje in oglaševanje ob državni cesti)

(1) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju državne ceste zunaj naselja prepovedano.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko direkcija izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:

- če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti,- če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste,- če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste ali druge površine, ki so v

lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste.

(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.

(4) Postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob državnih cestah je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko ob državnih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča državne ceste.

(5) Soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, izda direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije.

(6) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe elektronskih prikazovalnikov, ki so postavljeni ob državnih cestah, morajo le te odstraniti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Zakon o cestah

� 79. člen (pritožbeni organ in stroški soglasij)

(1) O soglasjih in dovoljenjih iz 24., 25., 26., 27., 32., 50., 65., 66., 67., 68., 69., 70. in 78. člena tega zakona, ki jih izdaja direkcija ali občina oziroma koncesionar iz 11. ali 57. člena ali gospodarska družba iz 46. člena tega zakona na podlagi javnega pooblastila, se odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.javnega pooblastila, se odloči z odločbo, izdano v upravnem postopku.

(2) Zoper dovoljenja in soglasja, ki jih po določbah tega zakona izdaja direkcija ali koncesionar iz 11. oziroma 57. člena ali gospodarska družba iz 46. člena tega zakona, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

(3) Soglasodajalci za pripravo in izdajo upravnih odločb v primeru gradnje oziroma izvajanja del v varovalnem pasu in del, ki lahko vplivajo na varnost cestnega prometa, niso upravičeni do plačila taks.

Zakonodaja, povezana s predpisom Zakon o cestah

(ZCes-1): UREDBE

� Uredba o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest

� Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest� Uredba o kategorizaciji državnih cest � Uredba o določitvi višine povračil za oddajo in uporabo površin za upravljanje

dejavnosti na in ob javni cesti na katerih se opravljajo spremljajoče dejavnosti� Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki � Uredba o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki

Sloveniji� Uredba o cestninskih cestah in cestnini � Uredba o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke

Ostale pomembne uredbe:� Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost� Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja� Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

� Pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah� Pravilnik o metodologiji za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi prekomerne prometne

obremenitve javnih cest s tovornimi vozili� Pravilnik o obliki, pogojih in načinu uporabe posebnih svetlobnih znakov vozil za izredne prevoze� Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest

� Smernica za razvrš čanje cestnega omrežja glede na varnost (NSM)� Smernica za preverjanje varnosti v prometu (RSA)� Smernica za pregledovanje varnosti cest (RSI)� Smernica za izdelavo ocene u činka na varnost v prometu (RSIA)

Zakonodaja, povezana s predpisom Zakon o cestah

(ZCes-1): PRAVILNIKI

� Smernica za izdelavo ocene u činka na varnost v prometu (RSIA)� Pravilnik o avtobusnih postajališčih� Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest� Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah� Pravilnik o projektiranju cest� Pravilnik o omejitvi uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5

ton� Slikovni prikaz omejitev uporabe državnih cest iz pravilnika

� Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih� Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu

� sheme zapor A, B in C� sheme zapor D, E in Z� sheme zapor N, K in V

Ostali pomembni pravilniki:� Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (se uporablja v kolikor ni v nasprotju z ZCes-1)� Pravilnik o projektni dokumentaciji

Zakonodaja, povezana s predpisom Zakon o cestah

(ZCes-1): TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

� TSC 02.210 VARNOSTNE OGRAJE, POGOJI IN NACIN POSTAVITVE

� TSC 02.401 OZNACBE NA VOZIŠCU, OBLIKA IN MERE

� TSC 03.341 KROŽNA KRIŽIŠČA� TSC 03.341 KROŽNA KRIŽIŠČA

interna navodila

� www.dc.gov.si

ENOSTAVNI POSTOPKIPOSTOPKI

VAROVALNI PAS

VAROVALNI PASV sektorju za upravljanje cest se izvajajo naslednje naloge:

� izdaja projektnih pogojev za gradnjo objektov v varovalnem pasu državnih cest,

� vodenje upravnih postopkov na prvi stopnji za izdajo soglasij za posege v državne ceste in varovalni pas državnih cest,

� izdaja smernic za na črtovanje in mnenj.

Z namenom prepre čitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je ob teh cestah VAROVALNI PAS, v katerem je raba prostora omejena.

� Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli delna pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije, ki ga izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.

definicija VAROVALNEGA PASU

Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša: znaša:

� – pri avtocestah 40 metrov, � – pri hitrih cestah 35 metrov, � – pri glavnih cestah 25 metrov, � – pri regionalnih cestah 15 metrov, � – pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov.

ZAHTEVE direkcije za ceste za vse posege v VAROVALNEM PASU

� Usklajenost s prostorskimi akti .

� Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati preglednosti na odseku in ne smejo imeti negativnih vplivov ne smejo imeti negativnih vplivov na varnost v prometu. ( 5. člen, 3. odstavek, 3. alineja)

� Investitor je odgovoren za tehni čno pravilno in to čno izvedbo vseh delpri postavitvi ob upoštevanju pogojev izdanega soglasja in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti ali bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi tehnologije izvajanja del

� Meteorne in druge odpadne vode s parcele, zunanje ureditve in z objekta ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

Na cestnem svetu javne ceste je prepovedano :

- postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja.- nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko

zmanjšale varnost prometa;

Dejavnosti na počivališčih:

s soglasjem DRSC na primernih asfaltiranih počivališčih oziroma parkirnih prostorih, kjer je zagotovljena zadostna prometna varnost, za določen čas (max. 6 mes).

Pravna podlaga: Javni razpis glede na 69.člen ZCes-1 in postopek skladen z Uredba o dolo čitvi višine povra čil in drugih pogojev za oddajo in uporabo površin za opravljanje spremljajo čih dejavnosti na in ob javni cesti, na katerih se opravljajo spremljajo če dejavnosti (Ur. l. št. 68/2002), objekt usklajen z Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost

OBJEKTI ZA OBVEŠ ČANJE IN OGLAŠEVANJE

OBJEKTI ZA OBVEŠČANJE IN OGLAŠEVANJE

TEMELJNI PREDPISI: Zakon o cestah, Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, Pravilnik o projektni dokumentaciji, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o cestnih priključkih na javno cesto, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah...

NAVODILA ZA POSTAVITEV Objektov za obveščanje in oglaševanje

� Zunaj naselja = postavitev prepovedana.� razen:

� če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti, � če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v

stavbi zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste, � če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na

servisne prometne površine državne ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste.

� Izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije (2 oz. 5m od roba vozišča).

� Konstrukcijo ali objekt za oglaševanje je dopustno postaviti na takšni lokaciji, da ne ovira preglednosti vozišča in zaznavanja prometnih znakov ob cesti.

NAVODILA ZA POSTAVITEV Objektov za obveščanje in oglaševanje� Soglasje za postavitev objektov, izda direkcija na podlagi

predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije.

V primerih, ko stranka zaproša za V primerih, ko stranka zaproša za objekte, ki so izven dimenzij reklamnih panojev glede na Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, se jo usmeri na Prometno tehnični sektor DRSC, da si pridobi soglasje za postavitev lamelnih tabel v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.

V skladu s 4. točko 78. člena ZCes-1 je postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob državnih cestah prepovedano .

Obešanke na drogovih cestne razsvetljave, ki stojijo v pasu za prometno signalizacijo niso dovoljene .

NAVODILA ZA POSTAVITEV Objektov za obveščanje in oglaševanje

prometno signalizacijo niso dovoljene .

Postavitev nadcestnega transparenta se dovoljuje le za obveščanje o pomembnejših dogodkih ali prireditvah, ki je omejeno glede na častrajanja dogodka ali prireditve.

NAVODILA ZA POSTAVITEV Objektov za obveščanje in oglaševanje

V središčnem otoku krožnega križiš ča je postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje nedovoljeno (v skladu s TSC 03.341:2012 Krožna križišča).

Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanj se dovoljuje za obdobje treh let od vročitve soglasja.

V kolikor se soglasje po izteku ne podaljša, mora investitor takoj in na lastne stroške odstraniti objekt za obveščanje in oglaševanje.

POSTOPEK pridobivanja soglasja za objekt za obveščanje in oglaševanje

1. Če priloge ni ali pa organ sam strokovno presodi, da je zadeva (elaborat) pomanjkljiva, direkcija izda POZIV NA DOPOLNITEV VLOGE (primer).

2. Obravnava (ustrezno dopolnjene) vloge. Preveriti je potrebno ustreznost lokacije za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje.

3. Ustrezna lokacija � izdaja SOGLASJA.

4. V kolikor lokacija postavitve objekta za obveščanje in oglaševanje ni ustrezna, se skliče NAROK za ustno obravnavo, združeno z ogledom oz. se stranki omogoči 8 - dnevni rok da se izjavi.

5. Če se izkaže, da lokacija objekta za obveščanje in oglaševanje ne ustreza, se izda NEGATIVNA ODLOČBA.

Potrebna dokumentacijaVloga in priloga: Elaborat za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje

Investitor ali pooblaščeni vložnik na direkcijo dostavi vlogo skupaj z elaboratom - s katerim je določena:

• lokacija na pregledni situaciji z označenim potekom državne ceste (navedena št. ceste in odseka ter stacionaža in lega mesta postavitve; fotografija situacije na terenu z označenim predlogom postavitve),fotografija situacije na terenu z označenim predlogom postavitve),

• preglednostni prostori cestnih priključkov in križišč, • pregledne berme v območju lokacije objekta• dostop do tabel in parkirišče za parkiranje vozila v primeru menjave

oglasnih sporočil ter • kopije odlokov iz katerih bo razvidna namembnost rabe prostora• če smo mnenja, da ima objekt kakršne koli negativne vplive, zahtevamo

pred izdajo soglasja Direkcije RS za ceste pozitivno mnenje pristojne občine.

• potrebno je priložiti soglasje lastnikov zemljišč, saj bi lahko v primeru postavitve objektov na njihovem zemljišču, organ dovolil nezakonit poseg v lastninsko pravico.

CESTNI PRIKLJUČKI

CESTNI PRIKLJUČKITEMELJNI PREDPISI:70. člen ZCes-1, Pravilnik o cestnih priklju čkih na javne ceste, Pravilnik o projektiranju cest, Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoj u rednega vzdrževanja javnih cest, Pravilnik o projektni doku mentaciji

CESTNI PRIKLJUČKI� Osnovni pogoj za priključevanje cest različnih

kategorij je prometna funkcija. Vedno se cesta nižje kategorije priključi na cesto višje kategorije (Kp-L-R-G-H-A). Zagotoviti moramo tudi:

� Preglednost � Preglednost � Prepustnost (čakalni čas v vseh smereh) � Vklapljanje v naravo � Ekonomičnost � Funkcionalnost

POTREBNA DOKUMENTACIJA -Vloga in priloga:

� Opis obravnavanega posega in lokacije: parc. št. in katastrska občina, ime ceste in odsek kjer je obravnavani poseg, stacionaža, stran glede na smer stacionaže

� določitev ali gre za individualni ali skupinski priključek, in uskladitev s tehničnimi normativitehničnimi normativi

� Slikovna podloga: na kateri je razvidna lokacija obravnavanega posega (mapna kopija, ki ni starejša od 6 mesecev, geodetski posnetek)

preglednostni ∆ : (na podlagi : Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste in Pravilnik o projektiranju cest)

� Določitev polja preglednosti: Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območju priključka. Vsem, ki se želijo v priključku vključiti v promet, je treba zagotoviti takšno preglednost, da s tem ne bodo ogrožali sebe in drugih v prometu.

� V vlogi mora biti v slikovni prilogi vrisan preglednostni trikotnik , znotraj katerega ne sme biti nobenih stalnih ovir.

� z njim pokažemo , da vozniki na SPS pravočasno zaznajo prometni režim na območju priključka.

� da je omogočena preglednost pri približevanju GPS, da lahko vozilo iz SPS brez spremembe hitrosti zapelje na GPS oz. v primeru zasedenosti GPS še pravočasno ustavi.

� Dolžina preglednosti pri vključevanju na GPS iz priključka je tista razdalja, ki omogoča vozniku, oddaljenemu 3,00m od roba GPS, zadovoljiv pregled nad prometnim dogajanjem na GPS.

(Vrednostne zaustavitvene razdalje so definirane v 18. členu Pravilnika o projektiranju cest)� V primeru, da zahtevanih min. vrednosti pregledne razdalje ni mogoče

doseči, je potrebno z dodatnimi ukrepi (signalizacija, umirjanje prometa) zagotoviti zmanjšanje hitrosti približujočih se vozil. Preglednostni trikotnik je potrebno prilagoditi glede na prisotnost pešcev in kolesarjev.

Potek postopka izdaje soglasja s prilogo (IDZ):

� vloga za izdajo projektnih pogojev s prilogo IDZ� (če k vlogi ni priložene priloge, ali jo je potrebno drugače

dopolniti, izdamo poziv na dopolnitev vloge)� IZDAJA PROJEKTNIH POGOJEV)� IZDAJA PROJEKTNIH POGOJEV)� vloga za izdajo soglasja s prilogo PZI � (če k vlogi ni priloženega pooblastila (če investitor in

vložnik nista ista oseba), ali je potrebno dokumentacijo drugače spremeniti ali dopolniti, izdamo poziv na dopolnitev vloge)

� IZDAJA SOGLASJA

Potek postopka izdaje soglasja s prilogo (PZI, začasni gradbiščni priključek):

� Vloga za izdajo soglasja s prilogo PZI� (če k vlogi ni priloženih prilog, ali jih je potrebno � (če k vlogi ni priloženih prilog, ali jih je potrebno

drugače dopolniti, izdamo poziv na dopolnitev vloge)

� IZDAJA SOGLASJA S POGOJI

AVTOBUSNA POSTAJALIŠ ČA

zakonodaja

� 35. člen ZCes – 1

� Pravilnik o avtobusnih postajališ čih (Ur. l. RS, št. 106/2011)

dolo čitev lokacije novega avtobusnega postajališ ča (5. člen Pravilnika)

� Postopek za določitev lokacije avtobusnega postajališča na cesti se začne z vložitvijo zahtevka upravljavcu ceste.

� Postopek za določitev lokacije avtobusnega postajališča vodi in v njem odloča upravljavec ceste.

� Ugotavlja se upravičenost zahtevka predlagatelja za vzpostavitev avtobusnega � Ugotavlja se upravičenost zahtevka predlagatelja za vzpostavitev avtobusnega postajališča na cesti na podlagi analize:

– prevoznih potreb potnikov, – linij javnega potniškega prometa kot celote in razporeditve obstoječih avtobusnih

postajališč, – tehničnih elementov ceste na območju lokacije predvidenega postajališča.

� Lokacije AP morajo biti takšne, da jih:� udeleženci v prometu pravočasno opazijo,� da zagotavljajo vsaj minimalno zahtevano preglednost voznikom avtobusov pri

vožnji na / iz AP.

splošni pogoji za ureditev avtobusnega postajališ ča (6. člen Pravilnika)

� Avtobusno postajališče (AP) mora biti vzpostavljeno izven voziš ča.

� Na cesti v naselju je AP lahko vzpostavljeno na voziš ču.

� Vzpostavitev avtobusnega postajališča izven vozišča je nujna, če gre za štiri in večpasovne ceste v naselju oziroma ceste v naselju, kjer je največja dovoljena hitrost vozil večja kot 50 km/h. dovoljena hitrost vozil večja kot 50 km/h.

� AP se lahko na glavni in regionalni cesti zunaj naselja vzpostavi na vozišču, če na odseku ceste, kjer je predvideno avtobusno postajališče, PLDP ne presega 10.000 vozil na dan ali je število dnevnih postankov avtobusov manjše od 20.

� AP mora biti načrtovano na lokaciji, kjer projektno-tehnični elementi ceste ustrezajo zahtevam predpisa o projektiranju cest.

� AP se načrtujejo v parih, razen če prostorske ali druge tehnične zahteve tega ne omogočajo.

elementi avtobusnega postajališ ča

AP na voziš ču

� Pridobljeno strokovno mnenje komisije , ki jo sestavljajo predstavnik upravljavca ceste, policije, Inšpektorata za ceste, v primeru državne ceste predstavnik občine.� terenski ogled, zapisnik

4. in 5. odst. 35. člena ZCes-1� 4. in 5. odst. 35. člena ZCes-1

� Postopek:� komisija, terenski ogled� projektna naloga� projektni pogoji� recenzija proj. dokumentacije� soglasje

preglednost v obmo čju avtobusnega postajališ ča

� neustrezno AP

� ustrezno AP

� AP na vozišču

KOMUNALNI VODI

gradnja gospodarske javne infrastrukture v obmo čju državne ceste

� 67. člen ZCes-1� (1) Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture je dovoljeno v območju državne

ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem direkcije.

� (2) Direkcija lahko zahteva od upravljavca gospodarske javne infrastrukture, da objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi rekonstrukcije državne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve objektov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja direkcije za njihovo gradnjo.

� (3) Direkcija lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste. naprave gospodarske javne infrastrukture ogrožali državno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

posegi v državno cesto zaradi vzdrževanja druge gos podarske javne infrastrukture

� 68. člen ZCes-1

� (1) Vzdrževalna in druga dela na obstoječi gospodarski javni infrastrukturi na državni cesti se lahko opravljajo le s soglasjem direkcije.

� (2) V soglasju za izvajanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.

� (3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami � (3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, vgrajenih v državno cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje ljudi in živali ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem brez odlašanja po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec gospodarske javne infrastrukture mora takoj odpraviti poškodbe na njej, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih po elektronski poti obvestiti direkcijo in izvajalca rednega vzdrževanja državne ceste.

� (4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka omejiti uporaba državne ceste, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture, vgrajene v državno cesto, o omejitvi uporabe državne ceste in o njenem prenehanju po elektronski poti obvestiti pristojno policijsko upravo in prometno-informacijski center.

lociranje

lociranje� Trasa predvidenega voda naj poteka izven vozišča državne ceste z

minimalnim odmikom 2,0 m od roba asfalta ceste, izven cestnega jarka za odvodnjavanje in izven nasipa ceste.

� Zakaj 2 m?

129. člen Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah:� Območje vzdolž vozišča, določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme v naselju,

znaša: 1) na cestah, kjer ob vozišču ni kolesarskih stez in pločnikov - pas širine 5 m, merjeno od zunanjega roba

vozišča, 2) na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu -

pas širine 2 m , merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču.pas širine 2 m , merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču.

� Vsi pokrovi jaškov in naprave komunalnih vodov morajo biti locirani izven vozišča državnih cest, izjemoma v sredini voznega pasu.

lociranje

� obešanje na mostno konstrukcijo � preveriti nosilnost in stabilnost!

prostozra čni elektrovodi

� Prostozračni elektrovodi visoke napetosti vzdolž ceste izven naselja potekajo z minimalnim odmikom 10 m od roba vozišča.

� Križanje ceste s prostozračnim elektrovodom je na minimalni višini 7,50 m nad voziščem pri največjem dopustnem povesu vodnika daljnovoda napetosti do 400 kV in minimalno 4,70 m za vodnike elektrovodov nizke napetosti.

križanje� Križanje ceste s komunalnimi vodi je dopustno pod kotom od 45°do

135°. Posamezni komunalni vod je lahko prostozra čni ali v terenu pod voziščem.

� Križanja komunalnih vodov se morajo izvesti po veljavnih tehničnih predpisih, da ne bi prišlo do poslabšanja ali poškodb naprav za odvodnjavanje ceste.

� Vodi komunalne napeljave morajo biti ustrezno zaščiteni.

globina� Globina komunalnih vodov - skladno 61. členom Pravilnika o projektiranju cest.

� Kanalizacijska cev poteka v največji možni globini zaradi križanja z ostalimi vodi, tako da je minimalna globina dna cevi 1,50 m pod voziščem za glavni odvodnik, za odpadne vode je v globini 0,90 m, za meteorne vode pa 0,60 m.

� Vodovodna cev z dimenzijo premera cevi do 100 mm mora imeti dodatno zaščitno cev s premerom večjim od 100 mm in mora biti nameščena v betonski cevi v primeru križanja ceste in poteka pod voziščem na minimalni globini cevi 1,20 m za glavni vod in za razdelilno omrežje v globini od 0,90 – 1,50 m, kot je določeno s klimatskimi pogoji območja.

� Toplovodno omrežje v naselju, ki poteka pod voziščem, je nameščeno v betonski � Toplovodno omrežje v naselju, ki poteka pod voziščem, je nameščeno v betonski zaščitni kineti z zgornjim robom konstrukcije minimalno 0,50 m pod voziščem.

globina

� Plinovod in produktovod potekata pod voziščem na minimalni globini temena cevi 1,0 m z odmikom od roba vozišča, kot je predpisano za visoko in nizkotlačno omrežje.

� Plinovod z delovnim tlakom nad 16 barov poteka ob daljinski cesti z minimalnim odmikom 10 m od zunanjega roba cestišča, ob povezovalni in zbirni cesti z odmikom 5,0 m in ob dostopni cesti ter malo prometni cesti z minimalnim odmikom 2,0 m od spodnjega roba brežine cestnega nasipa. Plinovod z delovnim tlakom do 16 barov poteka z minimalnim odmikom 2,50 m Plinovod z delovnim tlakom do 16 barov poteka z minimalnim odmikom 2,50 m od roba vozišča.

� Elektrokabelski vodi visoke in nizke napetosti potekajo z minimalnim odmikom 1,50 m od roba vozišča pod voziščem v minimalni globini 1,0 m do zaščitne cevi za kabel napetosti 110 kV ter v globini 0,80 m za kabel 10 kV.

� Telekomunikacijsko kabelsko omrežje lahko poteka z minimalnim odmikom 1,00 m od roba vozišča v minimalni globini 0,70 m pod voziščem.

izvajanje del

� Prečkanje državne ceste se mora predvideti s podbijanjem oz. prevrtanjem vozišča. Prečnega prekopa na tangiranih odsekih državne ceste se ne dovoljuje ! Izkop za podbijanje se izvede v oddaljenosti minimalno 1,50 m od roba vozišča.

� V projektni dokumentaciji je prikazati je detajl prečkanja državne ceste:� prečkanje mora biti v projektni dokumentaciji označeno s stacionažo

navedene državne ceste, � v grafični situaciji prečkanja mora biti prikazan potek prečkanja, � v grafični situaciji prečkanja mora biti prikazan potek prečkanja, � razvidna mora biti dolžina zaščitne cevi, ki mora biti izven vozišča minimalno

1,5 m,� za prečkanje je v projektni dokumentaciji potrebno podati grafično situacijo

prečnega profila z vrisanimi ostalimi že obstoječimi komunalnimi vodi.

� Predvideni poseg v cestnem telesu mora biti izveden v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo.

� Gradbena dela na predmetnem objektu se morajo začeti v enem letu od datuma izdaje soglasja in dovoljenja, temelječega na teh projektnih pogojih.

sanacija cest

� V primeru, da predvidena trasa vodovoda posega v cestišče državne ceste, mora tehnično poročilo vsebovati elaborat dimenzioniranja voziš čne konstrukcije in način sanacije tangiranega dela državne ceste (sanacija celotne širine voznega pasu).

� Če se poseže v več kot tretjino voznega pasu, je potrebno sanirati celotni vozni pas!

� V skladu z 31. členom Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) je obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami odpla čno . Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je lahko brezpla čno le, če je to v javnem interesu.

� 3. člen ZCes -1

služnost

� 3. člen ZCes -1

� Stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta je odplačna.

� Stvarna služnost na zemljiščih cestnega sveta, ki so v lasti države, je v korist občin neodplačna, če gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo izvajanju obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena. V primeru nastanka stvarne služnosti na zemljiščih cestnega sveta, ki so v lasti občine, zaradi gradnje državnih cest občina ni upravičena do nadomestila.

služnost� Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice:

� Pred začetkom izvajanja del so dolžni investitorji oz. upravljavci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zra čni prostor in parcelo državne ceste , z Direkcijo RS za ceste skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice skladno s 3. členom Zakona o cestah , 29. členom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in ob čin (Uradni list RS, št. 14/2007, 55/2009 Odl.US: U-I-pokrajin in ob čin (Uradni list RS, št. 14/2007, 55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16, 86/2010-ZSPDSLS) ter 63. členom Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in ob čin (Uradni list RS, št. 84/2007, 94/2007, 55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16, 100/2009, 49/2010).

� Vlogo za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice so dolžni investitorji oz. upravljavci komunalnih vodov vložiti na Direkcijo RS za ceste, Službo za pravne in splošne zadeve , Tržaška 19, 1000 Ljubljana, v roku treh delovnih dni od prejema soglasja Direkcije RS za ceste.

vzdrževanje

� Investitor oziroma posamezni upravljavci komunalnih vodov so dolžni vgrajene naprave oziroma napeljave redno vzdrževati na svoje stroške.

� Investitor je dolžan takoj, oziroma najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema obvestila Direkcije RS za ceste odstraniti vgrajene naprave iz varovalnega pasu ceste oz. cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če je to potrebno iz cestno - varnostnih interesov, zaradi varnosti prometa na cesti oziroma, če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste. stanja ceste.

� Investitor je dolžan za vse posege in objekte, ki se bodo izvajali v cestnem svetu in cestnem telesu državne ceste zagotoviti 5-letno garancijsko dobo za vse izvedene posege in objekte, in sicer od dneva prevzema posegov in objektov s strani Direkcije RS za ceste, ter v tem 5-letnem obdobju zagotavljati odpravo vseh pomanjkljivosti na svoje stroške.

kataster GJI

� Za gospodarski objekt javne infrastrukture mora investitor najpozneje v 15 dneh po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja poskrbeti, da se takšen objekt vpiše v kataster gospodarske javne infrastrukture.

primer

� vodovod, kanalizacija / / rekonstrukcija državne ceste (dr. investicija)� naš pogoj: isto časna izvedba!

� evropska sredstva za gradnjo GJI, časovni termin izvedbe! // v državnem proračunu ni predvidenih sredstev

Bušinja vas

STROKOVNA IZHODIŠČA ZA IZDAJO SMERNIC IN MNENJ NA PROSTORSKE AKTE

DRSC, Sektor za upravljanje

� ... pripravi izhodišča za “izvedbene” akte:� državni prostorski na črt (DPN) in� občinski podrobni prostorski na črt (OPPN) .

zakonodaja

� Zakon o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A )

� Zakon o umeš čanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 (106/10 popr.), 57/12)

način vodenja postopkov izdaje izhodiš č

� nosilec urejanja prostora s področja državne cestneinfrastrukture: Direktorat za infrastrukturo

� Direkcija RS za ceste , kot upravljavec ceste za področjeglavnih in regionalnih cest pripravlja strokovna izhodiš ča zapripravo smernic in mnenj na pisno zahtevo ministrstva.

smernice� Pri načrtovanju prostorskih aktov je potrebno upoštevati smernice za načrtovanje

tako, da:� bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in

skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,

� bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

� bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,

� s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti � s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste,

� bodo upoštevani obstoječi in načrtovani komunalni vodi.

ocena vrednosti kazalcev hrupa� Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS št. 105/05,

62/2010)

� Oceno vrednosti kazalcev hrupa, ki ga bo zaradi povečane prometne obremenitve povzročila uporaba državne ceste na tangiranem območju, je treba zagotoviti v okviru priprave prostorskega akta oz. okoljskega poročila. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je možna podrobnejša opredelitev protihrupnih ukrepov (aktivni / pasivni). Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20 - letnem planskem obdobju.

OLN Poslovno-storitvena cona Ma čkovec – 1

- prepletanje prostorskih aktov:

• DPN – tretja razvojna os Novo mesto – Maline

• OLN PSC Mačkovec - 1

-faznost gradnje

-različna proj. dokumentacija

-usklajevanje

ZAHTEVNI POSTOPKIPOSTOPKI

PROJEKTNA NALOGA

� Projektna naloga:� sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva � v obliki usmeritev, kako naj projektant ali izdelovalec

izvedbenega načrta izdela projektno dokumentacijo ali izvedbeni načrt.načrt.

� S projektno nalogo se predpiše vsebina izvedbenega načrta ali projektne dokumentacije.

PROJEKTNA NALOGA

� Projektno nalogo je potrebno izdelati za investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se spreminjajo elementi cestišča. Npr.:� rekonstrukcija državnih cest,

hodniki za pešce, � hodniki za pešce, � kolesarske steze, � prehodi za pešce,� avtobusna postajališča, � cestna razsvetljava,…

PROJEKTNA NALOGA

� Investitor je dolžan na območno pisarno DRSC dostaviti projektno nalogo v 4 izvodih (kjer mora imeti vsak izvod t.i. "zadnjo stran ", na kateri komisija potrjuje projektno nalogo - Priloga dopisa), z elektronskimi naslovi kontaktnih oseb, ki jo bodo zagovarjali. Projektno nalogo bo območna pisarna DRSC posredovala v potrditev na Direkcijo RS za ceste, Sektor za investicije, Tržaška 19, potrditev na Direkcijo RS za ceste, Sektor za investicije, Tržaška 19, 1000 Ljubljana, ki vsak petek vodi potrjevanje projektne naloge.

� zapisnik!

� Projektne naloge za nazaj se ne potrjuje.

PROJEKTNA NALOGA

NAROK NA USTNO OBRAVNAVO

� Kdaj?� kadar na podlagi proj. dok. DRSC, SUC soglasja ne more izdati

� Zakaj?� ugotavljanje dejstev

� Kako?� Kako?� vabilo najmanj 8 dni pred narokom (ZUP)

� Na narok morajo biti vabljeni predstavniki� upravljavcev,� inšpektorata,� policije,� prometnikov in � vzdrževalcev.

� Na naroku mora biti voden ZAPISNIK, katerega prejmejo vsi udeleženci naroka. V zapisniku morajo biti zapisani komentarji vseh udeležencev. Podpisi!

IZREDNO SOGLASJE

� 6. odstavek 9. člena ZCes-1 (109/10, 48/12):

� Če javne ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo mogoče načrtovati, projektirati ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira ali gradi s slabšimi elementi.

� Za vsa odstopanja mora biti v postopku načrtovanja in projektiranja izvedena primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi s področja projektiranja cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, morajo biti posebej utemeljene in jih odobri za državne ceste minister , pristojen za promet, za občinske ceste pa župan.

Primer vlogePrimer vloge

IZREDNO SOGLASJE

� Postopek:� projektant (pooblaščeni vložnik) na DRSC, SUC v elektronski in pisni obliki

dostavi naslednje podatke:� podatki o projektu� podatki o odstopanjih – kater del projekta odstopa od pravilnikov (katerih)... skladno z vzorcem vloge

� DRSC - SUC pripravi vlogo za odobritev odstopanj in jo pošlje na ministrstvo pristojno za promet

� odstopanje odobri minister pristojen za promet

� dovoljenje je naslovljeno na DRSC - SUC, ki ga nato posreduje vložniku

investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist

� Investicijska vzdrževalna dela

� Redno vzdrževanje pomeni izvedbo investicijsko vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta, ne spreminja njegova namembnost in ne zmanjšuje ravni izpolnjevanja bistvenih zahtev (ZGO-1);

� Izvajajo se na podlagi izvedbenega na črta in le izjemoma na podlagi projekta za izvedbo (Pravilnik).

� Vzdrževalna dela v javno korist

� Vzdrževalna dela v javno korist pomenijo izvedbo takšnih vzdrževalnih in drugih del, za katera je v posebnem zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi takšnega posebnega zakona določeno, da se z namenom zagotavljanja opravljanja določene vrste gospodarske javne službe lahko spremeni tudi zmogljivost objekta in z njo povezana njegova velikost (ZGO-1).

� Z vzdrževalnimi deli v javno korist se začne na podlagi izdelanega in recenziranega projekta za izvedbo ali izdelanega izvedbenega na črta , izdelanega načrta organizacije gradbišča in izdelanega varnostnega načrta (ZGO-1).

� Ob posebej utemeljenih razlogih (npr. zavarovanje brežin, sanacija, preplastitev vozišča) s strani upravljavca ceste se lahko z izvedbo del prične tudi brez recenziranega projekta za izvedbo (Pravilnik).

- recenzija (1)

� Recenzija projektne dokumentacije je obvezna , če je za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist ali gradnjo predpisana izdelava projektne dokumentacije.

� Recenzija izvedbenega načrta za izvedbo je obvezna, če se uporablja za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist .

� Recenzira se PZI.� Če je bila izvedena recenzija idejnega projekta ali projekta za pridobitev

gradbenega dovoljenja, recenzija PZI ni potrebna.,

� Upravljavec ceste lahko odloči, da se recenzija projektne dokumentacije ne opravi, če mora biti projektna dokumentacija revidirana v skladu s predpisi o graditvi objektov. � /revizija (ZGO-1) – na zahtevo investitorja� recenzija – Pravilnik za izvedbo investicijskih in vzdrževalnih del v javno korist

- recenzija (2)

� 3. odstavek 8. člena pravilnika: Vodja recenzije je posameznik, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po univerzitetnih študijskih programih prve stopnje, in najmanj deset let delovnih izkušenj s področja projektiranja, gradnje ali vzdrževanja javnih cest, šteto od leta pridobitve zahtevane izobrazbe, ter ga imenuje upravljavec ceste.

� 14. odstavek 8. člena:� 14. odstavek 8. člena:Za obravnavo poročil mora vodja recenzije razpisati obravnavo , na katero povabi vodjo investicijskega projekta investitorja, odgovornega vodjo projekta projektanta, odgovorne projektante, odgovorne recenzente in druge s strani upravljavca ceste pooblaš čene osebe.

� 18. odstavek 8. člena: Recenzent mora o opravljeni recenziji izdati potrdilo, ki ga podpišejo recenzent, vodja recenzije in upravljavec ceste.

STROKOVNI NADZOR

� Gradbena dela ob in na regionalni cesti se morajo izvajati pod nadzorom DRI d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del oz. investitorja, ki je dolžan dostaviti naročilnico pred začetkom del.

� Vsa odstopanja od projekta v času gradnje morajo biti vpisana v gradbeni dnevnik in odobrena s podpisom nadzornega - DRI d.o.o.

presojevalci prometne varnosti� 88. člen ZCes-1: Preverjanje varnosti v prometu je neodvisno, podrobno

in sistematično tehnično varnostno preverjanje glede konstrukcijskih lastnosti cestno infrastrukturnega projekta, ki obsega vse faze investicije od načrtovanja, začetka obratovanja do pridobitve ustreznega uporabnega ali obratovalnega dovoljenja.

� seznam presojevalcev varnosti cest (Javna agencija RS za varnost prometa)

� 8. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste: presoja prometne � 8. člen Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste: presoja prometne varnosti na obstoje čih priklju čkih

KOMISIJSKI PREVZEM

� 18. člen ZCes-1, 2. odst.� Po izvedbi investicijskih vzdrževalnih del iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del

najkasneje v roku 30 dni po končanju del podati upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju del. Po prejemu pisne izjave o dokončanju del ali po poteku roka iz prejšnjega stavka upravljavec ceste z izvajalcem del in odgovornim nadzornikom del opravi pregled izvedenih del. Investicijska vzdrževalna dela se zaključijo s sklepom upravljavca.

� po končanju del � izvedba komisijskega pregleda in prevzemaizvedenih obnovitvenih del, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist (DRSC, SUC)javno korist (DRSC, SUC)

KOMISIJSKI PREVZEM

� I. Naziv komisije� II. Pogodbeni naziv objekta� III. Kraj in čas sklica� IV. Prisotni člani komisije in ostali udeleženci� V. Podatki o vrsti izvedenih del� VI. Podatki o pogodbenih strankah� VII. Podatki o odgovornih osebah udeležencev gradnje� VIII. Podatki o predloženi dokumentaciji� IX. Ugotovitve komisije� X. Zaključni sklepi s predlogom ministru

Navodilo o delu komisije za pregled in prevzem izve denih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukci j državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno kor ist

� izjava o zaklju čku del� sklic komisije (po kon čanju vseh faz)� komisija preverja:

� ali so dela izvedena v skladu s projektno dokumentac ijo, dolo čili pogodbe in s pravili stroke, pogodbe in s pravili stroke,

� ali je pridobljena vsa potrebna dokumentacija v skl adu z dolo čili pogodbe, dokazilo o zanesljivosti objekta, izpolnjeni obrazci za vnos v BCP in projekt izvedenih del,

� ali je na podlagi pregleda izvedenih del in predložen e dokumentacije za cesto, cestni odsek ali cestni obje kt, primeren in varen za predajo v uporabo.

� Komisija zaključi delo z ugotovitvenim sklepom, da nima zadržkov za izdajo uporabnega dovoljenja.

Hvala za pozornost!Hvala za pozornost!