VPRAŠANJA IN ODGOVORI O POTREBNI SKRBNOSTI PRI OMEJEVALNIH UKREPIH ZA PODJETJA EU, KI POSLUJEJO Z IRANOM

S sklenitvijo skupnega celovitega načrta ukrepanja (Joint Comprehensive Plan of Action) z Iranom so bile odpravljene vse sankcije ZN ter večstranske in nacionalne sankcije v zvezi z iranskim jedrskim programom1. Evropska unija je v celoti zavezana trajnemu, celovitemu in učinkovitemu izvajanju skupnega celovitega načrta ukrepanja, dokler bo Iran spoštoval svoje zaveze, povezane z jedrskim vprašanjem. Odprava sankcij, povezanih z jedrskim vprašanjem, ki bi omogočala normalizacijo trgovinskih in gospodarskih odnosov z Iranom, je bistven del skupnega celovitega načrta ukrepanja. Namen teh vprašanj in odgovorov je pomagati evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), ki želijo poslovati z Iranom.

1. ZAKAJ MORAJO SUBJEKTI EU PREVERITI, ALI OBSTAJAJO OMEJEVALNI UKREPI ZA IRAN?

Kljub postopnem ukinjanju sankcij v okviru skupnega celovitega načrta ukrepanja z Iranom še vedno veljajo nekateri omejevalni ukrepi EU (več informacij o veljavnih sankcijah EU je na voljo v tej informativni predstavitvi skupnega celovitega načrta ukrepanja EU).

Subjekti EU2, ki so zainteresirani za sodelovanje z Iranom, morajo preveriti, ali bi njihove dejavnosti spadale v okvir veljavnih omejevalnih ukrepov EU. Pred začetkom izvajanja kakršne koli poslovne dejavnosti morajo subjekti EU zagotoviti, da se izvedejo ustrezni postopki potrebne skrbnosti.

2. KJE LAHKO NAJDEM VEČ INFORMACIJ O OMEJEVALNIH UKREPIH, KI ŠE VEDNO VELJAJO ZA IRAN?

Pregled vseh veljavnih sankcij EU je na voljo na zemljevidu sankcij EU3.

3. KJE LAHKO NAJDEM SEZNAM OSEB, SKUPIN IN SUBJEKTOV, ZA KATERE VELJAJO FINANČNI OMEJEVALNI UKREPI EU?

Na spletnem mestu Evropske komisije je na voljo prečiščen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere veljajo finančni omejevalni ukrepi EU. Za dostop do celotnega seznama boste morali ustvariti uporabniško ime EU.

Sekretariat ZN daje na voljo tudi vse sezname sankcij Varnostnega sveta Združenih narodov v šestih uradnih jezikih Združenih narodov.

1 Skupna izjava visoke predstavnice EU Federice Mogherini in iranskega zunanjega ministra Javada Zarifa, Dunaj, 14. julij 2015 2 Navedeni ukrepi, ki jih izvajajo subjekti EU, ne posegajo v veljavne zahteve za pooblaščene subjekte v skladu z Direktivo (EU) 2015/843 („direktiva o preprečevanju pranja denarja“). Pooblaščeni subjekti uporabljajo posebne zahteve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja. Namen tega dokumenta ni zagotoviti smernice za pooblaščene subjekte glede uporabe zadevne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja. 3 Preostale sankcije v zvezi z Iranom so usmerjene proti: hudim kršitvam človekovih pravic, širjenju blaga in tehnologije z omejitvami, podpori Asadovemu režimu v Siriji in podpori terorizmu.

Več zasebnih ponudnikov ponuja plačljiv dostop do zbirk podatkov, ki omogoča iskanje seznamov sankcij (na primer DowJones, Refinitiv (Worldcheck), Lexis Nexis (World Compliance), Arachnys ali Dun&Bradstreet)4.

4. KJE LAHKO NAJDEM URADNE INFORMACIJE O MOJEM IRANSKEM POSLOVNEM PARTNERJU?

Naslednji iranski domači viri zagotavljajo nekaj spletnih vsebin v angleščini, vendar je funkcija iskanja običajno omejena na farsi. Delno so na voljo pretekle informacije o upravljanju in delničarjih.

Uradni list Irana

Uradni list Irana objavlja posodobitve v uradnem registru družb. Ta vir omogoča iskanje po imenu družbe v obvestilih, ki omenjajo navedeni subjekt. Na samem spletnem mestu lahko uporabniki iščejo tudi po številki družbe ali iskanje omejijo na določeno leto ali mesto. Uradni list je glavni vir za preverjanje informacij o pravnih osebah.

Urad za registracijo

Generalni urad za registracijo družb v okviru državne organizacije za registracijo lastništva in nepremičnin je avgusta 2013 uvedel nov portal za registracijo pravnih oseb. Podatke o pravnih osebah lahko iščete z identifikacijsko številko in/ali imenom.

Iranska gospodarska, industrijska, rudarska in kmetijska zbornica

Iranska gospodarska zbornica zagotavlja seznam približno 400 posameznih članov iranske gospodarske zbornice, vključno s kontaktnimi podatki, datumi rojstva in njihovo izobrazbo, ki so na spletu na voljo v farsiju.

Teheranska borza

Spletna stran teheranske borze omogoča iskanje podatkov o subjektih, ki kotirajo na borzi.

Codal

Iranska organizacija za vrednostne papirje in borzo vodi zbirko podatkov Codal, ki vključuje napovedi in računovodske izkaze iranskih družb, ki kotirajo na borzi. Vsebuje informacije o delničarjih in vodstvu družbe.

Centralna depotna družba („CSD Iran“)

Spletno mesto iranske centralne depotne družbe zagotavlja osnovne informacije o shranjenih vrednostnih papirjih za (tuje) vlagatelje.

4 Zgornji seznam odraža informacije o razpoložljivih zasebnih ponudnikih podatkov, ki so na voljo Komisiji. Ni mišljeno, da bi bil izčrpen. Komisija teh zasebnih ponudnikov podatkov ne priporoča in jih ne podpira.

5. KATERI JAVNO DOSTOPNI VIRI INFORMACIJ SO NA VOLJO ZA PRIDOBITEV INFORMACIJ O MOJEM IRANSKEM POSLOVNEM PARTNERJU?

Glavni iranski informativni portali pogosto vsebujejo funkcijo iskanja in omogočajo poizvedbe v zvezi z družbami, vodstvom ali delničarji.

Nekateri najpomembnejši spletni informativni portali v Iranu so:

Ime Opis

farsnews.com

Novinarske hiše agencijo Fars News Agency na splošno opisujejo kot „poluradno“ tiskovno agencijo iranske vlade5.

yjc.ir

The Young Journalists Club (YJC) je tiskovna agencija v Iranu. Ustanovil jo je urad za politične zadeve Radiotelevizije Islamske republike Iran (IRIB)6.

asriran.com Asriran se sam opisuje kot glavni neodvisni informativni portal v Iranu7.

tasnimnews.com Tasnim News Agency je zasebna tiskovna agencija v Iranu8.

isna.ir

The Iranian Students News Agency (ISNA) je tiskovna organizacija, ki jo vodijo iranski študenti9.

mehrnews.com

Mehr News je iranska tiskovna agencija, ki je v lasti Organizacije islamskega razvoja (Islamic Development Organisation – IDO)10.

tabnak.ir Tabnak je nevladni informativni portal.

khabaronline.ir

Khabar Online je v skladu s svojim spletnim mestom neodvisni informativni portal11.

mashreghnews.ir Mashreghnews je nevladni informativni portal.

5 https://www.reuters.com/article/us-iran-security-missiles/iran-can-expan.... 6 https://www.yjc.ir/en/about. 7 http://www.asriran.com/fa/about. 8 https://www.tasnimnews.com/en/about. 9 https://www.isna.ir/news/95031711051/. 10 https://www.mehrnews.com/news/2408725/. 11 https://www.khabaronline.ir/news/822035.

irna.ir

The Islamic Republic News Agency (IRNA) je uradna tiskovna agencija Islamske republike Iran. Financira in nadzira jo iransko ministrstvo za kulturo in islamsko vodstvo. 12

Morebitne koristne informacije za preglede potrebne skrbnosti, ki so na voljo na spletnih informativnih portalih, se nanašajo na vprašanja, kot so:

povezave z organiziranim kriminalom ali trgovino z orožjem,

pranje denarja,

regulativne preiskave in materialni pravdni spori,

povezave s financiranjem terorizma ali terorističnimi dejavnostmi, ter

regulativne preiskave ali sankcije.

6. KJE LAHKO DOBIM POMOČ PRI PREGLEDIH POTREBNE SKRBNOSTI?

Nekatere gospodarske zbornice držav članic nudijo podporo pri pregledih potrebne skrbnosti za subjekte EU, ki poslujejo z iranskimi poslovnimi partnerji (npr. Advantage Austria za avstrijske družbe ali nemško-iranska trgovinska zbornica). Pozanimajte se pri veleposlaništvu ali pristojnem ministrstvu vaše države članice, da preverite, ali je taka storitev na voljo vaši družbi.

Dodatni viri informacij so na voljo prek sodelovanja z lokalnimi svetovalci in agencijami z obsežnim omrežjem v Iranu, ki lahko z razgovori pridobijo dodatne informacije.

7. KATERE UKREPE LAHKO SPREJMEM, DA BI OPRAVIL PREGLED POTREBNE SKRBNOSTI GLEDE SKLADNOSTI Z OMEJEVALNIMI UKREPI EU?

Eden od možnih načinov za izvajanje pregledov potrebne skrbnosti v zvezi s skladnostjo z omejevalnimi ukrepi EU bi lahko bil sestavljen iz naslednjih glavnih korakov:

ocena tveganja (glej vprašanja 8 do 12),

potrebna skrbnost, ki temelji na več ravneh (glej vprašanja 13 do 20), ter

stalno spremljanje (glej vprašanje 21).

Upoštevati je treba, da je pregled sankcij za določene subjekte absolutna zahteva. To je obveznost, ki temelji na pravilih in velja za vse, fizične in pravne osebe, in jo je treba upoštevati ne glede na oceno transakcije na podlagi tveganja.

8. KAJ JE OCENA TVEGANJA IN KATERE DEJAVNIKE BI TA MORALA UPOŠTEVATI?

Ocena tveganja je postopek za ugotavljanje morebitnih tveganj z oceno verjetnosti nastopa dogodka in morebitne škode, ki bi jo povzročil dogodek. Področje uporabe in obseg ocene bi lahko upoštevala naslednje točke:

12 http://www.irna.ir/.

Rezultat ocene tveganja bi moralo biti pričakovano tveganje (nizko, srednje in visoko). Postopek ocene tveganja je lahko del projekta za zmanjšanje skupnih tveganj za družbo na vseh ravneh organizacije in portfelja izdelkov.

9. KATERE KORAKE BI LAHKO VSEBOVAL POSTOPEK OCENE TVEGANJA?

Poenostavljen postopek ocene tveganja bi lahko vseboval naslednje korake:

9.1 Opredelitev tveganj

Postopek za opredelitev tveganja se opravi pred oceno tveganja, njegov rezultat pa je izčrpen seznam tveganj (in pogosto tudi priložnosti). Ta seznam je mogoče organizirati po kategorijah tveganj (finančno, operativno, strateško, skladnost s predpisi) in podkategorijah (trg, posojilo, likvidnost itn.) za poslovne enote, podjetniške funkcije in kapitalske projekte.

9.2 Razvoj meril za ocenjevanje

Prva naloga v okviru postopka ocene tveganja je oblikovanje skupnega sklopa ocenjevalnih meril. Tveganja in priložnosti se običajno ocenjujejo glede na učinek in verjetnost.

9.3 Ocenjevanje tveganj

Ocenjevanje tveganj vključuje dodeljevanje vrednosti vsakemu tveganju in priložnosti z uporabo opredeljenih meril. Pri začetnem pregledu tveganj se lahko uporabijo kvalitativne metode, ki jim sledi bolj kvantitativna analiza najpomembnejših tveganj.

9.4 Ocenjevanje medsebojnega delovanja tveganja

Tveganja ne obstajajo izolirana eno od drugega. Zato družbe vedno bolj pogosto uporabljajo celovit ali globalen pogled na tveganja z uporabo tehnik, kot so matrike interakcije tveganj, diagrami v obliki metuljčka (bow-tie diagrams) in skupne porazdelitve verjetnosti.

9.5 Prednostna razvrstitev tveganj

Pri prednostni razvrstitvi tveganja se primerja stopnja tveganja glede na vnaprej določene ciljne stopnje tveganja in meje dovoljenega odstopanja. Tveganje se ne obravnava samo glede na njegov vpliv na finance in njegovo verjetnost, ampak tudi na subjektivna merila, kot so vpliv tveganja na zdravje in varnost, vpliv na ugled, ranljivost subjekta za to tveganje in hitrost nastopa tveganja.

9.6 Odzivanje na tveganja

Rezultati ocenjevanja tveganja so glavni prispevek k odzivu na tveganje. Pri odzivanju na tveganje se preučijo možnosti odzivanja (sprejemanje, zmanjšanje, porazdelitev ali izogibanje), upoštevajo analize stroškov in koristi, oblikuje strategija odziva in razvijejo načrti za odziv na tveganja.

10. KAKŠEN BI LAHKO BIL SCENARIJ Z MAJHNIM TVEGANJEM?

Tipičen in zelo osnoven primer, v katerem bi ocena tveganja kazala na majhno tveganje, bi lahko bil:

Primer: scenarij majhnega tveganja: MSP s sedežem v EU (mala in srednja podjetja – MSP)13 namerava skleniti pogodbo o prodaji izdelkov za osebno nego. Iranska stranka, ki je družba z omejeno odgovornostjo, je srednje veliko družinsko podjetje z jasnimi strukturami in delničarji, pri čemer trdi, da ni povezano s subjekti, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU.

Vrednost pogodbe je 50 000 EUR. Posrednik, pravna oseba s sedežem v tretji državi (ki ni članica EU), bo dostavil blago. Pogodba bo vključevala plačilne pogoje (v EUR), v skladu s katerimi bo nakazilo izvedeno prek banke v tretji državi (ki ni članica EU) na banko v EU.

13 Opozoriti je treba, da so vsi praktični primeri izmišljeni in se ne nanašajo na prave osebe ali podjetja.

MSP EU izvede ustrezno oceno tveganja, ki vključuje vse vidike posla z iransko stranko. Tudi če je v posel vključen posrednik, ki je zadolžen za logistiko in plačilo, lahko prva ocena tveganja kaže na majhno tveganje, saj so take strukture v trgovanju z Iranom pogoste.

11. KAKŠEN BI LAHKO BIL SCENARIJ S SREDNJE VELIKIM TVEGANJEM?

Primer, v katerem bi ocena tveganja kazala na srednje veliko tveganje, bi lahko bil:

Primer: scenarij srednje velikega tveganja MSP s sedežem v EU14 namerava skleniti pogodbo o prodaji opreme za gostinstvo za hotele s pogodbeno vrednostjo 500 000 EUR. Kupec je zasebna delniška družba v Iranu, ki je dobro znana v hotelskem sektorju, z distribucijsko mrežo za gostinsko opremo v Iranu. Zastopnik, posameznik v tretji državi (ki ni članica EU), je odgovoren za logistiko in vzdrževanje poslovnega odnosa z iransko stranko. Zastopnik prejme provizijo od MSP s sedežem v EU. Blago bo dobavljeno prek tretje države, pogoji dobave pa so franko tovarna (iz tovarne družbe s sedežem v EU). Iranska stranka ostaja odgovorna za logistiko. Hčerinska družba iranske stranke, ki se nahaja v tretji državi, bo sprostila plačilo z bančnega računa v tretji državi na bančni račun v tretji državi hčerinske družbe MSP s sedežem v EU.

Ocena tveganja za MSP s sedežem v EU privede do srednje velikega tveganja za družbo, zlasti zaradi pravne strukture iranske stranke, ki je registrirana kot zasebna delniška družba.

14 Opozoriti je treba, da so vsi praktični primeri izmišljeni in se ne nanašajo na prave osebe ali podjetja.

V tem primeru pravna vrsta družbe tretji osebi ne omogoča dostopa do informacij o delničarjih. Informacije o delničarjih niso javno dostopne, zaradi česar se mora MSP s sedežem v EU zanesti na informacije, ki jih je zagotovila iranska stranka. Plačilo provizije zastopniku poveča tveganje za MSP s sedežem v EU. S preverjanjem ozadja posrednika se zato lahko izognemo tveganju glede skladnosti s predpisi.

12. KAKŠEN BI LAHKO BIL SCENARIJ Z VELIKIM TVEGANJEM?

Primer, v katerem bi ocena tveganja kazala na veliko tveganje, bi lahko bil:

Primer: scenarij velikega tveganja Proizvajalec električnih motorjev s sedežem v državi članici EU (država A)15 namerava prodati vrsto električnih motorjev iranski stranki, in sicer letalski družbi v državni lasti. Pogodba vključuje garancijo in dobavo rezervnih delov. Tovarna v državi članici EU (država B) bi izvajala popravila v okviru garancije. Pogodbena vrednost znaša 5 milijonov EUR. Iranska letalska družba upravlja zrakoplove za prevoz tovora in opravlja prevoze v civilnem prometu. Motorji so potrebni za vgradnjo v potniška letala. Blago se dobavi franko tovarna, plačilo pa se nakaže na bančni račun (v državi članici EU (država C)) proizvajalca električnih motorjev (s sedežem v državi A). Tehnični inženirji proizvajalca električnih motorjev zagotovijo usposabljanje in pomoč pri tehničnih zadevah. V času vzpostavitve poslovnega odnosa in med več obiski v Iranu je proizvajalec električnih motorjev slišal govorice, da je eden od članov upravnega odbora iranske letalske družbe povezan z Iransko revolucionarno gardo, ki je uvrščena na seznam v okviru omejevalnih ukrepov EU.

15 Opozoriti je treba, da so vsi praktični primeri izmišljeni in se ne nanašajo na prave osebe ali podjetja.

Govorice, da je iranska letalska družba potencialno povezana s subjektom, za katerega veljajo omejevalni ukrepi EU, vrsta blaga (z dvojno rabo) in vrednost pogodbe (več kot 1 milijon EUR) kažejo na posel z velikim tveganjem za proizvajalca električnih motorjev. Poleg tega je ciljna družba v državni lasti, strukture pa so zapletene. Oseb, ki imajo pomemben nadzor nad poslovanjem družbe, ni lahko najti. Pred transakcijo bi bilo treba izvesti temeljit pregled potrebne skrbnosti.

13. KAKŠEN BI BIL MOŽEN PRISTOP K PREGLEDU POTREBNE SKRBNOSTI?

Na podlagi ocene tveganja bi bilo mogoče predvideti tristopenjski pristop k potrebni skrbnosti. Stopnja I bi zajemala preglede potrebne skrbnosti pri transakcijah z osnovnim ali majhnim tveganjem, stopnja II bi zajemala stopnjo I in zbiranje informacij iz prosto dostopnih virov v farsiju, stopnja III pa bi vključevala stopnji I in II ter preverjanje ozadja na podlagi razgovorov na lokalni ravni.

14. KATERE INFORMACIJE NAJ ZBEREM ZA PREGLEDE NA STOPNJI I?

Pregledi na stopnji I temeljijo na samorazkritju iranskega poslovnega partnerja in zbiranju informacij iz prosto dostopnih virov.

14.1 Samorazkritje

Podlaga za skrbni pregled bi lahko bilo samorazkritje ciljne družbe, ki lahko vsebuje naslednje informacije:

polno ime subjekta,

pravna oblika,

registrska številka,

državna ali v državni lasti,

osrednji kontakt, naslov, telefon in URL domače strani,

informacije o upraviteljih (polno ime, datum in kraj rojstva, identifikacijska številka, status politično izpostavljene osebe),

informacije o delničarjih (polna imena ter število delnic, datum in kraj rojstva, identifikacijska številka, status politično izpostavljene osebe),

končna matična družba,

dejanski lastnik,

izvor informacij o kapitalu,

povezave vodstva in delničarjev s politično izpostavljenimi osebami,

dejavnosti, izdelki,

povezave z vlado (akterji družbe, ki imajo položaj ali funkcijo v državni in/ali vladni instituciji/organizaciji),

povezave z vojsko in/ali Iransko revolucionarno gardo,

sodelovanje v iranskem jedrskem programu.

Koristno bi bilo, če se samorazkritju priloži prevod uradnega lista in/ali drugih prevedenih dokumentov.

Priporočljivo bi bilo, da se od ciljne družbe pridobijo naslednje dodatne informacije, zlasti v primeru trgovanja z blagom z dvojno rabo:

predstavitev družbe,

finančno stanje,

ime revizorja,

finančna poročila (zadnja računovodska izkaza ali revizijski poročili),

neplačilo plačil, stečajni postopek,

število zaposlenih,

sodni postopki,

kazenske obsodbe upravljavcev in delničarjev in/ali dejanskih lastnikov,

Primeri neskladnosti s predpisi v zadnjih 5 letih.

14.2 Informacije iz prosto dostopnih virov

Kot minimalno zahtevo bi bilo treba informacije iz samorazkritja navzkrižno preveriti s:

spletno stranjo ciljne družbe ter

informacijami, ki so dostopne na spletu.

Preverjanje skladnosti s predpisi bi na osnovni ravni moralo vključevati preverjanje imen (vključno s podobnimi imeni) na seznamih omejevalnih ukrepov EU.

14.3 Kaj je „dejanski lastnik“ in zakaj je to pomembno?

Za subjekt EU ni vedno jasno, kdo ima neposreden ali posreden nadzor nad njegovim iranskim poslovnim partnerjem.

Vendar morajo subjekti EU zagotoviti, da ne dajo na voljo (neposredno ali posredno) gospodarskih virov osebi ali subjektu, za katerega veljajo omejevalni ukrepi EU, s tem da poslujejo s subjektom, ki je pod nadzorom ali v lasti take osebe ali subjekta.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki v končni fazi poseduje ali nadzira gospodarsko družbo, drugo pravno osebo in/ali fizične osebe, v imenu katerih se izvaja transakcija ali dejavnost. Kot splošno pravilo (in ne glede na posebne okoliščine primera) je lahko dejanski lastnik pravne osebe fizična oseba, ki:

ima lastniški kapital v višini najmanj 25 % ali

ima najmanj 25 % glasovalnih pravic ali

je upravičenec v višini najmanj 25 % lastniškega kapitala.

Z drugimi zakonskimi pravicami se lahko prenese nadzor nad iranskim poslovnim partnerjem subjekta EU na osebo ali subjekt, za katerega veljajo omejevalni ukrepi EU. Take pravice lahko vključujejo možnost imenovanja članov upravnega odbora ali nadzornega sveta, izvajanje prevladujočega vpliva na pravne in poslovne odločitve ali delovanje kot glavni financer.

Za pridobitev dodatnih podrobnosti o identifikaciji dejanskih lastnikov pravnih oseb in pravnih ureditev se lahko subjekti EU oprejo na člen 3(6) Direktive (EU) 2015/849 (direktiva o preprečevanju pranja denarja)16.

15. KAKO BI LAHKO IZGLEDAL KONKRETEN PRIMER PREGLEDA POTREBNE SKRBNOSTI PRI SCENARIJU Z MAJHNIM TVEGANJEM?

Primer: scenarij majhnega tveganja MSP s sedežem v EU (mala in srednja podjetja – MSP)17 namerava skleniti pogodbo o prodaji izdelkov za osebno nego. Iranska stranka, ki je družba z omejeno odgovornostjo, je srednje veliko družinsko podjetje z jasnimi strukturami in delničarji, pri čemer trdi, da ni povezano s subjekti, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU.

Vrednost pogodbe je 50 000 EUR. Posrednik, pravna oseba s sedežem v tretji državi (ki ni članica EU), bo dostavil blago. Pogodba bo vključevala plačilne pogoje (v EUR), v skladu s katerimi bo nakazilo izvedeno prek banke v tretji državi (ki ni članica EU) na banko v EU.

V tej študiji primera (glej vprašanje 10) je treba izvesti pregled potrebne skrbnosti na prvi stopnji za oba ciljna subjekta, iransko stranko in posrednika s sedežem v tretji državi. Če se pojavijo kakršni koli opozorilni znaki, je treba razširiti preverjanje ozadja ciljnih subjektov.

16 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1561390430105&uri=CE....

17 Opozoriti je treba, da so vsi praktični primeri izmišljeni in se ne nanašajo na prave osebe ali podjetja.

V tem primeru je bilo s samorazkritjem in preverjanjem podatkov na spletni strani ciljnih subjektov ugotovljeno, da so delničarji ciljnih subjektov, iranske stranke in posrednika s sedežem v tretji državi, posamezniki. Medtem ko ima iranska stranka enega dejanskega lastnika, ki ima 80 % delnic, obvladujeta posrednika s sedežem v tretji državi dva delničarja, od katerih ima vsak v lasti 50 % delnic. Eden od delničarjev je izvršni direktor. Oba delničarja se zato štejeta za dejanska lastnika. MSP s sedežem v EU je na seznamu finančnih sankcij EU iskalo imena ciljnih subjektov, iranske stranke in posrednika s sedežem v tretji državi, ter imena njunih delničarjev in uprave, pri čemer ni našlo nobenih ujemajočih zadetkov. Iskanje po spletu je potrdilo dejavnosti obeh družb, in sicer kot distributerjev blaga v civilnem sektorju.

MSP s sedežem v EU je svoji iranski stranki potrdilo, da je opravilo ustrezne preglede potrebne skrbnosti; svoji banki pa je posredovalo zahtevek za financiranje transakcije. Poleg tega je MSP s sedežem v EU zaprosilo za zavarovanje izvoznih kreditov pri izvozni kreditni agenciji s sedežem v EU.

16. V ČEM SE STOPNJI PREGLEDA POTREBNE SKRBNOSTI II IN III RAZLIKUJETA OD STOPNJE I?

Pri stopnjah II in III se za pridobitev informacij o ozadju uporabijo domači iranski viri, ki se nato navzkrižno primerjajo z informacijami iz lastne izjave ciljnega subjekta.

Razlikovanje med stopnjama II in III temelji na dobri praksi na svetovni ravni. Da bi se opredelili koraki za različne stopnje tveganja, so ukrepi, ki predstavljajo srednje velika prizadevanja in stroške (2–3 tedne), vključeni v stopnjo II, ukrepi z razširjenim pristopom ter največjimi prizadevanji in stroški (do 6 tednov) pa v stopnjo III.

V nekaterih primerih je lahko primerna rešitev kombinacija pristopov stopenj II in III.

17. KATERE INFORMACIJE BI SE ZBRALE ZA PREGLEDE POTREBNE SKRBNOSTI NA STOPNJI II?

Pregledi na stopnji II bi lahko vključevali, vendar ne bi smeli biti omejeni na naslednje vrste preverjanj in ukrepov.

17.1 Podatki o družbi

Preverjanje podatkov o družbi bi moralo biti namenjeno pridobivanju naslednjih informacij, ki so na voljo v farsiju:

17.1.1 Za zasebne družbe, ki kotirajo na teheranski borzi:

podatki o registraciji,

podatki o direktorjih,

struktura lastništva delnic.

17.1.2 Za zasebne družbe, ki so registrirane v okviru državne organizacije za registracijo lastništva in nepremičnin v Iranu:

podatki o registraciji,

podatki o direktorjih,

Neposredni delničarji in dejanski

lastniki (za pravne oblike z omejeno odgovornostjo).

17.1.3 Za družbe v državni lasti:

organizacija, ki izvaja pretežni nadzor,

podatki o zastopnikih.

17.2 Skladnost s potrebno skrbnostjo

Za opredelitev kakršnih koli sklicevanj na subjekt in njegove opredeljene delničarje in direktorje v zvezi s pranjem denarja, sankcijami, financiranjem terorizma in politično izpostavljenostjo bi bilo treba zbrati vse morebitne škodljive informacije, objavljene v regulativnih zbirkah, te informacije se lahko zberejo s preverjanjem:

uvrstitev na seznam sankcij EU,

seznamov politično izpostavljenih oseb ter

seznamov izvršb in sodnih prijav.

17.3 Mediji

S preverjanjem v medijskih podatkovnih zbirkah in splošnih medijih bi se lahko prišlo do informacij v zvezi z vprašanji, kot so:

povezave s financiranjem terorizma ali terorističnimi dejavnostmi,

povezave z organiziranim kriminalom ali trgovino z orožjem,

pranje denarja,

regulativne preiskave in materialni pravdni spori,

obtožbe o domnevni vpletenosti v podkupovanje in korupcijo, in/ali

regulativne preiskave ali sankcije.

18. KAKO BI LAHKO IZGLEDAL KONKRETEN PRIMER PREGLEDA POTREBNE SKRBNOSTI PRI SCENARIJU S SREDNJE VELIKIM TVEGANJEM?

Primer: scenarij srednje velikega tveganja MSP s sedežem v EU18 namerava skleniti pogodbo o prodaji opreme za gostinstvo za hotele s

18 Opozoriti je treba, da so vsi praktični primeri izmišljeni in se ne nanašajo na prave osebe ali podjetja.

pogodbeno vrednostjo 500 000 EUR. Kupec je zasebna delniška družba v Iranu, ki je dobro znana v hotelskem sektorju, z distribucijsko mrežo za gostinsko opremo v Iranu. Zastopnik, posameznik v tretji državi (ki ni članica EU), je odgovoren za logistiko in vzdrževanje poslovnega odnosa z iransko stranko. Zastopnik prejme provizijo od MSP s sedežem v EU. Blago bo dobavljeno prek tretje države, pogoji dobave pa so franko tovarna (iz tovarne družbe s sedežem v EU). Iranska stranka ostaja odgovorna za logistiko. Hčerinska družba iranske stranke, ki se nahaja v tretji državi, bo sprostila plačilo z bančnega računa v tretji državi na bančni račun v tretji državi hčerinske družbe MSP s sedežem v EU.

Ciljni subjekti pregleda potrebne skrbnosti v okviru scenarija s srednje velikim tveganjem (glej vprašanje 11) so iranska stranka, zasebna delniška družba v Iranu in zastopnik družbe v tretji državi (ki ni članica EU). Določiti bi bilo treba dejanskega končnega uporabnika gostinske opreme, da se zagotovi, da ta ni povezan s subjekti, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU. Ocena tveganja za MSP s sedežem v EU privede do srednje velikega tveganja za družbo, zlasti zaradi pravne strukture iranske pogodbene stranke.

Postopek potrebne skrbnosti bi – po pridobitvi samorazkritja in navzkrižnem preverjanju informacij, zbranih iz prosto dostopnih virov ali podatkovnih zbirk – vključeval proučitev podatkov o družbi prek ustreznega registra družb. V Iranu morajo biti zasebne delniške družbe registrirane (ne na teheranski borzi, temveč v okviru državne organizacije za registracijo lastništva in nepremičnin v Iranu in/ali v uradnem listu), vendar informacije, ki so na voljo, morda niso vedno popolne ali posodobljene. Informacije o delničarjih zasebnih delniških družb običajno niso na voljo v javnih registrih.

Poleg tega bi bilo treba za strani, za katere je znano, da so povezane s subjektom, preveriti, da niso uvrščene na katerega od seznamov v zvezi s pranjem denarja, sankcijami, financiranjem terorizma in politično izpostavljenostjo.

V tem primeru je iranska stranka razkrila delničarje, preverjanje na ustreznih seznamih pa ni razkrilo nobenih negativnih rezultatov. Pri nadaljnjih preverjanjih ni bilo ugotovljenega nič kar bi bilo relevantno z vidika skladnosti s potrebno skrbnostjo. Imena članov uprave in podatki o družbi so se lahko navzkrižno preverili s podatki, ki so bili na voljo v uradnem listu. MSP s sedežem v EU je bilo pripravljeno na nadaljevanje posla s svojo iransko stranko in je banki v tretji državi (ki ni članica EU) posredovalo ustrezne podatke.

19. KATERE INFORMACIJE BI SE ZBRALE ZA PREGLEDE POTREBNE SKRBNOSTI NA STOPNJI III?

Pregledi na stopnji III bi lahko vključevali obiske na kraju samem in informacije, pridobljene od človeških virov.

19.1 Obiski na kraju samem

Z obiskom na kraju samem bi se lahko preverila verodostojnost naslova družbe in njen dejanski obstoj, vključno z njenimi zmogljivostmi in stanjem njenih obratov.

19.2 Preverjanje ugleda

Pregledi potrebne skrbnost na stopnji III bi lahko vključevali razgovore s strokovnjaki in zaposlenimi (kot so konkurenti, nekdanji zaposleni, stranke), da bi se ocenil ugled družbe in bi se s tem pridobile

informacije o:

njenem ozadju, dosežkih, ugledu ter integriteti subjektov z vidika lokalnega trga in mednarodne poslovne skupnosti,

povezavah z Iransko revolucionarno gardo,

(preteklih) vprašanjih skladnosti s potrebno skrbnostjo,

tekočih in preteklih sodnih postopkih,

tržnih interesih,

dejavnostih družbe, ter

dejanskem obstoju družbe.

19.3 Razgovori s člani uprave

V nekaterih primerih je priporočljivo opraviti nadaljnje razgovore s člani uprave družbe, da bi pridobili vpogled v navedena področja. Obisk na kraju samem, zlasti v primeru proizvodnih družb, bi lahko pomagal pridobiti vpogled v cilje in strategijo upravljanja.

20. KAKO BI LAHKO IZGLEDAL KONKRETEN PRIMER PREGLEDA POTREBNE SKRBNOSTI PRI SCENARIJU Z VELIKIM TVEGANJEM?

Primer: scenarij velikega tveganja Proizvajalec električnih motorjev s sedežem v državi članici EU (država A)19 namerava prodati vrsto električnih motorjev iranski stranki, in sicer letalski družbi v državni lasti. Pogodba vključuje garancijo in dobavo rezervnih delov. Tovarna v državi članici EU (država B) bi izvajala popravila v okviru garancije. Pogodbena vrednost znaša 5 milijonov EUR. Iranska letalska družba upravlja zrakoplove za prevoz tovora in opravlja prevoze v civilnem prometu. Motorji so potrebni za vgradnjo v potniška letala. Blago se dobavi franko tovarna, plačilo pa se nakaže na bančni račun (v državi članici EU (država C)) proizvajalca električnih motorjev (s sedežem v državi A). Tehnični inženirji proizvajalca električnih motorjev zagotovijo usposabljanje in pomoč pri tehničnih zadevah. V času vzpostavitve poslovnega odnosa in med več obiski v Iranu je proizvajalec električnih motorjev slišal govorice, da je eden od članov upravnega odbora iranske letalske družbe povezan z Iransko revolucionarno gardo, ki je uvrščena na seznam v okviru omejevalnih ukrepov EU.

Pri tem scenariju z velikim tveganjem (glej vprašanje 12) mora proizvajalec električnih motorjev s sedežem v EU preveriti, ali gre pri motorjih za blago z dvojno rabo in ali mora zaprositi za potrdilo pri organu za nadzor izvoza države članice EU, v kateri ima sedež. Organ za nadzor izvoza proizvajalcu električnih motorjev posreduje osnovne informacije o ciljnem subjektu, iranski letalski družbi. Kombinacija več dejavnikov, in sicer govorice, da je iranska letalska družba potencialno povezana s subjektom, za katerega veljajo omejevalni ukrepi EU, vrsta blaga in vrednost pogodbe, lahko kaže na posel z velikim tveganjem za proizvajalca električnih motorjev.

19 Opozoriti je treba, da so vsi praktični primeri izmišljeni in se ne nanašajo na prave osebe ali podjetja.

Zaradi velikega tveganja, pripisanega tej transakciji, se priporočajo pregledi potrebne skrbnosti na stopnji III, zlasti v primeru možnih povezav z Iransko revolucionarno gardo.

Razgovori s strokovnjaki in konkurenti v zadevnem iranskem poslovnem okolju ter z upravo ciljnega subjekta lahko omogočijo zbiranje ustreznih informacij. V takih razgovorih se lahko razkrijejo informacije o ugledu družbe in opredelijo povezave z osebami, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU. Proizvajalec električnih motorjev bo za ustrezno preverjanje ozadja verjetno moral pooblastiti zunanjega svetovalca. Poleg tega bi bila identifikacija zainteresiranih strani, povezanih z iransko letalsko družbo, in posameznikov, ki dejansko obvladujejo družbo, zahtevna.

V tem primeru je bilo pri preverjanju ozadja ugotovljeno, da je član upravnega odbora iranske letalske družbe svetovalec odbora subjekta, za katerega veljajo sankcije, vendar nima uradnega položaja kot predstavnik in je brez nadzora nad vsakodnevnimi operacijami subjekta, za katerega veljajo sankcije. Nadaljnji pregledi potrebne skrbnosti in ozadja niso prinesli nobenih rezultatov. Med pregledi so bili odkriti nekateri pretekli sodni postopki in nekatere finančne zadeve, ki pa ne vplivajo na specifičen posel s proizvajalcem električnih motorjev.

Zato bi proizvajalec električnih motorjev lahko nadaljeval s poslom ter zaprosil za potrdila in jamstva.

21. KAJ POMENI STALNO SPREMLJANJE?

Informacije v zvezi s ciljnim subjektom bi bilo treba redno posodabljati. Subjekti EU bi lahko v svoji pogodbi od iranskega pogodbenega partnerja zahtevali, da subjekte EU obvešča o vseh spremembah v njegovi strukturi upravljanja ali delničarjev.

Nekateri mednarodni dobavitelji proti plačilu zagotavljajo elektronska orodja za spremljanje vseh poslovnih partnerjev. Namesto tega se priporoča redno pregledovanje poročila o potrebni skrbnosti (npr. enkrat letno).

Izjava o omejitvi odgovornosti Ta vprašanja in odgovori so rezultat1pobude Komisije, ki se financira v okviru instrumenta partnerstva EU z naslovom „Potrebna skrbnost za gospodarske subjekte EU, povezane z Iranom“. Dopolnjujejo informativno predstavitev EU o skupnem celovitem načrtu ukrepanja. Evropska komisija spodbuja vse subjekte EU, naj spremljajo najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z Iranom.

Te informacije so, brez prevzemanja kakršne koli pravne odgovornosti, dane na voljo gospodarskim subjektom EU, ki se zanimajo za poslovanje z Iranom. Njihov namen je zagotoviti splošno in okvirno usmeritev glede tega, kakšen bi lahko bil pristop dobre prakse k potrebni skrbnosti na tem področju. Upoštevajte, da so pristojni nacionalni organi držav članic odgovorni za izvrševanje omejevalnih ukrepov EU in kazni za njihovo kršitev. Gospodarske subjekte se spodbuja, naj preverijo nacionalne smernice ali opozorila na tem področju in v primeru dvoma stopijo v stik s svojim nacionalnim organom za konkurenco.

Ta vprašanja in odgovori se nanašajo izključno na omejevalne ukrepe EU. Zlasti se ne uporabljajo za ekstrateritorialne sankcije ali njihove učinke, ki so jih proti Iranu uvedle tretje države. Evropska unija ne priznava ekstrateritorialne uporabe zakonov, ki jih sprejmejo tretje države, in meni, da je takšno delovanje v nasprotju z mednarodnim pravom. Namen akta EU o blokiranju (Uredba Sveta (ES) št. 2271/96) je zaščititi subjekte EU pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje tretjih držav, pri čemer subjektom EU prepoveduje izpolnjevanje kakršnih koli zahtev ali prepovedi na podlagi tujih zakonov, naštetih v prilogi k navedenemu aktu.

Ta vprašanja in odgovori se prav tako ne uporabljajo za „pooblaščene subjekte“2 v smislu direktive o preprečevanju pranja denarja. Opozoriti je treba, da direktiva o preprečevanju pranja denarja ne zajema tveganja financiranja jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja („financiranje širjenja orožja“, blaga z dvojno rabo, civilnega ali vojaškega namena uporabe itd.) in da so transakcije, ki vključujejo tretje države z visokim tveganjem, vedno predmet okrepljenega skrbnega pregleda v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja.

1. So rezultat obsežne študije, ki jo je izvedel poslovni konzorcij, ki ga je vodila družba Ecorys/Deloitte, v obdobju več mesecev, ki se je začelo septembra 2018. 2. Glej člen 2 Direktive (EU) 2015/849.