POSLOVNA DARILA – KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

POSLOVNA DARILA – KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE

MATJAŽ JEZNIK

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

POSLOVNA DARILA – KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE

Mentor: dr. Marija Ovsenik Kandidat: Matjaž Jeznik

Kranj, Januar 2005

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo

Zahvala:

Zahvaljujem se mentorici dr. Mariji Ovsenik za pomoč

in vodenje pri nastanku diplomskega dela.

Vsem ostalim, ki ste mi kakorkoli pomagali pri šolanju

skozi vsa leta, pa namenjam zadnjo besedo zahvale.

Hvala!

I


POSLOVNA DARILA - KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE

Ključne besede: poslovna darila, komunikacija, podkupovanje,

POVZETEK

V poslovnih odnosih prihaja do dilem, kdaj je neko darilo res le odraz dobrega

poslovnega sodelovanja, kdaj pa pridobi neprimerno vsebino, ko postane dejansko

podkupnina. Namen diplomskega dela je odkriti, raziskati, koliko in kako se v Sloveniji

zavedamo podkupovanja z darili, po kakšnih merilih ločimo podkupnine od pravega

poslovnega darila in kako bi to ugotovili oziroma bi to mejo določili.

II


BUSINESS GIFTS- COMMUNICATION OR CORRUPTION

Key words: business gifts, commucation, coruption,

It comes to a dilemma in business when a gift is only a reflection of a good

cooperation or on the other hand has an inappropriate content and it becomes a bribery.

The purpose of my diploma is to make a research, how people in Slovenia are acquainted

about this and what is the criteria or where to put a line between a gift and bribery.

III


Kazalo vsebine

1 UVOD.............................................................................................................. 1

1.1 NA SPLOŠNO O POSLOVNIH DARILIH.................................................................................... 1

1.2 KAJ JE POSLOVNO DARILO....................................................................................................... 2

1.3 DELITEV POSLOVNIH DARIL.................................................................................................... 3

1.4 VRSTE ALI ZVRSTI POSLOVNIH DARIL................................................................................. 5

1.5 KAKO IZBRATI POSLOVNA DARILA....................................................................................... 8

1.6 DEDIŠČINA KOT MOTIV ZA POSLOVNA DARILA ............................................................... 9

1.7 RAZVRŠČANJE (RANGIRANJE) POSLOVNIH DARIL .......................................................... 9

1.8 POSLOVNA DARILA ZA DOMAČE IN TUJE POSLOVNE PARTNERJE.......................... 10

1.9 RAZLIKE PRI NAČINU POSREDOVANJA IN SPREJEMANJA POSLOVNIH DARIL.... 11

1.10 KULTURA POSLOVNEGA OBDAROVANJA.......................................................................... 12 1.10.1 Umetnost obdarovanja ............................................................................................................ 13

1.11 NAMEN POSLOVNIH DARIL..................................................................................................... 13

2 OBDAVČITEV POSLOVNIH DARIL............................................................. 14

2.1 DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB ................................................................................ 14 2.1.1 Reklama........................................................................................................................................ 14 2.1.2 Reprezentanca .............................................................................................................................. 15

2.2 DAVEK NA DODANO VREDNOST............................................................................................ 16 2.2.1 Reklama........................................................................................................................................ 16 2.2.2 Reprezentanca .............................................................................................................................. 17

2.3 DOHODNINA ................................................................................................................................. 18 2.3.1 Darila, ki jih posameznik prejme od svojega delodajalca............................................................ 20

3 KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE..................................................... 21

3.1 POSLOVNO DARILO IN/ALI PODKUPOVANJE.................................................................... 21 3.1.1 Poslovno kosilo ............................................................................................................................ 22 3.1.2 Poslovna potovanja – ekskurzije .................................................................................................. 23

3.2 PODKUPOVANJE (KORUPCIJA) .............................................................................................. 24

3.3 PRISOTNOST PODKUPOVANJA (korupcije) PO POSAMEZNIH PODROČJIH ............... 26 3.3.1 Politika ......................................................................................................................................... 26 3.3.2 Sodna veja oblasti ........................................................................................................................ 26 3.3.3 Zdravstvo...................................................................................................................................... 27 3.3.4 Šolstvo in univerza........................................................................................................................ 27 3.3.5 Podjetja ........................................................................................................................................ 28

3.4 UČINKI PODKUPOVANJA ......................................................................................................... 28

IV

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo 3.5 ZAKONSKA UREDITEV PODROČJA POSLOVNIH DARIL ................................................ 29

3.5.1 Zakonska ureditev področja poslovnih daril v svetu .................................................................... 29 3.5.2 Zakonska ureditev področja poslovnih daril v sloveniji ............................................................... 30 3.5.3 Zakon o varstvo konkurence ......................................................................................................... 31 3.5.4 Kazenski zakonik .......................................................................................................................... 32 3.5.5 Obdavčevanje poslovnih daril ...................................................................................................... 32

4 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................... 34

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA...................................................................................................... 34

4.2 HIPOTEZA 1................................................................................................................................... 34

4.3 OPIS POPULACIJE....................................................................................................................... 34

4.4 PODJETJA (NAROČNIK POSLOVNIH DARIL)...................................................................... 35

4.5 METODOLOGIJA ......................................................................................................................... 36 4.5.1 Metode in tehnike anketiranja ...................................................................................................... 36 4.5.2 Problematika ................................................................................................................................ 36

4.6 REZULTATI ANKETE ................................................................................................................. 36 4.6.1 Analiza hipotez ............................................................................................................................. 36

5 SKLEP .......................................................................................................... 42

6 VIRI, LITERATURA ...................................................................................... 43

7 PRILOGA...................................................................................................... 44

V


1 UVOD

V poslovnih odnosih prihaja do dilem, kdaj je neko darilo le izraz dobrega poslovnega

sodelovanja, kdaj pa pridobi neprimerno vsebino, ko postane dejansko podkupnina.

Podkupovanje moramo od dejanja poslovnih daril razlikovati predvsem z dveh vidikov:

Prvi vidik je, da sam čutiš potrebo po tem, da darilo vrneš (poslovni bonton), drugi pa, da

je to od obdarovane osebe pričakovano. Priznati moramo, da je slednja oblika večkrat

prisotna pri poslovnem komuniciranju, ko se med seboj obdarujeta dve podjetji. Privede

lahko do skritega dogovora oziroma podkupovanja, saj obdarjena oseba za protiuslugo

sprejme kakšen posel, ki ga po merilih, ki so bila prvotno postavljena, ne bi. To spada med

dejanja nelojalne konkurence, ko podjetje na nelojalen način omejuje pošteno poslovanje

med podjetji. V našem primeru je torej dejanje nelojalne konkurence podkupovanje. Tako

dejanje je sporno tako z etičnega vidika kot s pravnega. Nadzor nad temi dejanji ni

enostaven, saj je prav meja med podkupovanjem in obdarovanjem tista, ki jo je najtežje

določiti.

1.1 NA SPLOŠNO O POSLOVNIH DARILIH

Obdarovanje spada med stare navade v poslovnem življenju. Obdarujemo lahko

poslovne partnerje ali zaposlene v podjetju.

Kot poslovno darilo se lahko šteje izdelek iz lastnega proizvodnega ali storitvenega

programa podjetja, prav tako je lahko priložnostno ali posebno. Serijsko izdelani izdelki, ki

jih bomo podarili, naj bodo označeni z znakom ali napisom podjetja, ki jih proizvaja

(prodaja). Če pa izdelke, ki jih bomo podarili, kupujemo oz. naročamo, se moramo s

proizvajalcem dogovoriti, katere znake in napise naj nanje natisne.

Kadar podarjamo darila iz lastnega proizvodnega programa in navadna embalaža

deluje preskromno, je priporočljivo, da imamo za take priložnosti pripravljeno posebno

embalažo. V primeru, da darilo pošiljamo po pošti ali preko dostavljavca, vedno priložimo

posetnico, v kateri napišemo nekaj vljudnih besed in se podpišemo. Oseba, ki je darilo

dobila, se bo zanj zahvalila in skušala v prvi priložnosti pozornost vrniti. Najpogosteje se

obdarujemo za božič, za novo leto, ob koncu poslovnega leta, ob podpisu poslovnih

1


pogodb, pri predstavitvi novega izdelka, pri otvoritvi novega proizvodnega obrata in

podobno. Izbira poslovnega darila ni enostavno opravilo, saj moramo biti pozorni na veliko

stvari. V poslovnem svetu velja pravilo, da se ne podarja vrednih daril, saj bi lahko

prejemnikom nalagala posebne obveznosti in jih spravljala v neprijeten položaj. Dajanje

daril brez vidnega razloga prav tako niso umestna, ker se vsako poslovno srečanje pogojuje

s povratnim obdarovanjem. Pri obdarovanju pa ni pomemben samo dober okus, ampak je

potrebno imeti tudi občutek za pravo mero.

Priložnostna darila se običajno podarjajo na raznih proslavah in ob obletnicah. V ta

namen se lahko dolgoletnemu zaslužnemu delavcu podari komplet knjig iz njegovega

interesnega področja ali kakšna slika po njegovem okusu. Takšna darila so lahko tudi kot

zahvala poslovnim partnerjem, ki so z dolgoletnim sodelovanjem pripomogli k uspešnost

podjetja.

Posebna darila se podarjajo ob priložnostih, kot so praznovanje obletnice podjetja ali

kakšnega drugega jubileja. Ponavadi se ob takšnih priložnostih naroči posebne monografije

podjetja. Pri tem je pomembno, da je tema povezana z dejavnostjo podjetja npr.: pivovarna

o zgodovini pridelovanja piva v regiji, vinoteka o vrstah vina,…

»Pri izbiri in namembnosti darila sta zelo pomembni izvirnost in domišljija, zato se

taki predmeti uporabljajo tudi za razvijanje stikov z javnostjo oz. za tržno in

institucionalno promocijo.« (Osredečki, 1994, 63)

1.2 KAJ JE POSLOVNO DARILO

Bogataj (1994) pravi, da so poslovna darila sestavina poslovnega protokola in

predvsem poslovnega bontona. Z njimi sooblikujemo in negujemo poslovne odnose.

Izmenjujemo si jih ob poslovnih stikih, ob pomembnih obletnicah podjetja ali ob kakih

drugih dogodkih, ki so z njim povezani. Pri nas je glavna sezona za posredovanje

poslovnih daril od avgusta do začetka decembra, ko podjetja izbirajo najprimernejša

poslovna darila. V tujini pa se razmere razlikujejo od naših, saj si poslovna darila

izmenjujejo ob sklenitvi konkretnih poslov, ob podpisih posameznih pogodb. S tem dobijo

poslovna darila bistveno večji pomen in so torej del medsebojne poslovne komunikacije.

Primerno izbrana darila vedno bolj predstavljajo lastno kulturo in razsežnost svojih

2


blagovnih znamk. Dobro izbrano poslovno darilo pa lahko opravlja tudi nalogo promocije

podjetja.

Vrednost daril, ki jih prejemajo državni uslužbenci, so v nekaterih državah zakonsko

določena. Iz tega izhaja, da darila, ki presegajo določeno vrednost, niso več njihova osebna

last, temveč državna.

Poslovna darila so oblike pozornosti, del dobrodošlice ali slovesa s poslovnim

partnerjem. Z njimi pokažemo naš resen namen in si pomagamo, da sodelovanje steče.

1.3 DELITEV POSLOVNIH DARIL

Darila delimo v različne skupine po različnih kriterijih. Delitev nam pomaga pri

oblikovanju oz. načrtovanju daril, saj tako pridemo do njihovega razvrščanja v

najrazličnejše skupine in po najrazličnejših vidikih, ki jih je treba pri izbiranju upoštevati.

Bogataj (1994) deli darila:

glede na njihovo strukturo ali sestavo

Darila so lahko posamezni predmeti ali pa sestavljeni iz večih predmetov. Med

sestavljenimi pri nas v zadnjem desetletju prevladujejo t.i. darilne košare in suhomesnati

izdelki, občasno s kakšnimi slaščicami ali okrasnim predmetom (lončevina), vse to pa je

zavito v celofan in okrašeno s pentljo. Nadaljevanje tega predstavljajo darilni seti; večje ali

manjše število istovrstnih ali različnih predmetov zloženih v škatlah, šatuljah in zabojčkih.

Predmete v setu, embalažo in vse kar sodi zraven, je treba obravnavati kot zaključeno

celoto in ne kot naključno zlaganje takšnih in drugačnih predmetov v univerzalno

embalažo. V set ne smemo stlačiti vsega mogočega. Prav tako moramo paziti na število

predmetov. Če se darila odnašajo domov, moramo upoštevati prejemnikovo domače in

kulturno okolje, razne omejitve zaradi norm in vrednot (veroizpoved), na primer

poslovnemu partnerju iz muslimanske države ne bomo podarili žganja.

glede na njihovo izvirnost oz. stopnja njihove izvirnosti v izdelavi

3


Ločimo tri skupine: izvirno ali unikatno izdelane predmete ali darila, darila, ki so

replike, kopije ali ponaredki, ter darila, ki nastajajo malo- in veleserijske izdelave. Tu si je

dobro pomagati s strokovnjaki. Pri originalih in kakovostnih replikah predmetov iz naše

dediščine si je dobro priskrbeti ustrezne uradne certifikate (odpravljanje dvoma o izvirnosti

in kakovosti izdelanih replik).

glede na njihovo vrednost ali ceno

V osnovi ločimo tri skupine: cenena darila, darila srednje vrednosti in draga (luksuzna,

ekskluzivna) darila. Ta darila bi lahko delili tudi v te tri razrede (Jože Štivan): na tista do

tisoč, na srednji razred daril do 20 tisoč tolarjev (darila s poudarkom na osebo) in na višji

razred, ki je odprt (od 200 do 400 tisoč tolarjev).

po prejemnikih

Tu delimo darila na individualna, skupinska in družinska. Individualna darila so osebna

in posebna. Tistega, ki ga obdarujemo, moramo dobro poznati (njegovi hobiji, posebna

zanimanja), zato lahko o individualnih darilih govorimo le, če imamo opraviti z

dolgoletnim in zanesljivim poslovnim partnerjem. Skupinska darila so lahko javna ali

množična. V prvem primeru govorimo o množičnih darilih, v drugih pa o darilih

namenjenih podjetju v celoti. Tukaj upoštevamo obletnice in splošne običaje obdarovanja v

podjetju. Z družinskimi darili pa si predvsem želimo doseči sprejemljivost na družinski

ravni.

glede na poklicno in izobrazbeno sestavo poslovnih partnerjev

Darila, ki jih dajemo raznim doktorjem, magistrom in ostalim strokovnjakom, moramo

razlikovati od daril, ki jih dajemo delavcem na manj pomembnih položajih in z nižjo

stopnjo izobrazbe.

po načinu njihovega posredovanja ali predaje

Poznamo 3 skupine: dajanje darila v okviru našega ali njegovega delovnega okolja,

dajanje ob kakšni drugi priložnosti (poslovno kosilo) in posredno (po pošti, slu). Način

4


posredovanja poslovnih daril moramo posebno dobro preštudirati v okviru raznih

protokolov. Načini posredovanja darila na raznih poslovnih kosilih so različni: lahko med

kosilom, lahko po kosilu ali pa ob kakšni drugi priložnosti. Predajanje daril posredno (po

pošti ali po slu) je pogostejše v nekaterih tujih državah. V nekaterih tujih državah (ZDA,

nekatere južnoameriške države) odsvetujejo sprejemanje poslovnih daril. Če jih poslovni

partnerji kljub temu pošiljajo, se v podjetju ustanovi poseben oddelek oz. sklad daril. Ta

darila nato prodajo na dražbah, izkupiček od prodaje pa namenijo ustreznim skladom.

1.4 VRSTE ALI ZVRSTI POSLOVNIH DARIL

Za načrtovanje in oblikovanje posameznih poslovnih daril pridejo po Bogataju (1994)

v poštev naslednja področja:

posamezne panoge domače obrti (lahko so kot darila: idrijska čipka, vezenine,

rezbarije, lončarski izdelki; ali pa kot embalaža: pletene košare in koši, torbe

spletene iz domačega lanu)

dejavnosti v okviru umetno obrtne produkcije in izdelki sodobnega oblikovanja

(darila oblikovana v usnju, keramiki, steklu, kovinah, vrhunsko zlatarsko

oblikovanje – kozarci, steklenice, nakit)

replike, kopije in ponaredki (replike muzejskih predmetov – situla iz Vač,

čevljarska svetilka, arheološke najdbe; obvezno morajo biti kakovostno izdelani in

opremljeni z ustreznimi certifikati)

likovna dela (slike, kiparske mojstrovine)

grafični oz. tiskarski izdelki (koledarji, rokovniki, planerji, brošure, knjige z

različnih področij (monografije), ponovni odtisi ali t.i. reprinti (upodobitve krajev,

zemljevidi, razglednice), sem pa spada tudi ročno izdelan papir in izdelki iz njega)

5


izdelki s področja kulinarične kulture (suhomesnate dobrote, kakovostna vina,

žgane pijače, potica; upoštevati moramo trajnost jedi, kakovost, poskrbeti za

primerno embalažo)

glasbila s področja glasbenih in video medijev (audio in video kasete, zgoščenke;

upoštevati je potrebno okus prejemnika)

industrijski izdelki (telefoni, mali gospodinjski aparati, komplet avtomobilskih

ključev, kravate)

izdelki, vezani na podjetje in njihove dejavnosti (pokrivala, majice, obleke z napisi

podjetja)

pisarniška dela (mape za shranjevanje različnih stvari, pisemski obtežilnik,

kristalna vaza z prijetnim šopkom rož)

humorna ali duhovita darila (leseni struženi pajaci, ki nosijo v roki leseno tablico z

napisi osebnostnih lastnosti posameznikov, razni šefovski in družinski barometri)

darila za osebno nego (parfumi, toaletne vodice; tu je treba biti zelo previden in

moramo dobro vedeti, ali partner oz. partnerica uporablja določeno darilo, saj gre v

nasprotnem primeru za nehoten vdor v zasebnost posameznika)

darila s področja mode in modnih dodatkov (kravatne igle, ogrlice, kape, rute

opremljeni z imenom oz. logotipom podjetja)

ure (ročne, stenske, umetniške, kombinacija umetniških in kiparskih interpretacij)

ceneni množični izdelki - gadget in give away (vžigalniki, obeski za ključe, žepni

nožički, metri, odpirači za steklenice, razna pisala, miniaturna lactova srca z

ogledalci)

noži in orožje (replike starinskega orožja: puške, samokresi, sablje, manjši namizni

top; nož je darilni tabu)

6


darila za osebno opremo (kovčki, torbice, denarnice, kalkulatorji, dežniki,

fotoaparati)

predmeti za notranjo opremo pisarn in stanovanj (pepelniki, vaze, bloki za

zapisovanje, drobna oprema ob telefonih)

darila s področja hobijev (znamke , značke, razglednice, makete, ribiške palice;

taka darila podarjamo le poslovnim partnerjem, ki jih dobro poznamo)

darila za zbiralce (stare knjige, stare kovance in papirnat denar, starine ali

antikvitete, afriške maske in druge izdelke z oddaljenih kontinentov)

darila s področja iger (igralne karte, družabne igre)

družinska darila (najlepše darilo za poslovnega partnerja je tisto, ki se ga razveseli

tudi njegova žena in ostali družinski člani)

sestavljena darila ali sestavljeni seti (darilne košare s suhomesnatimi izdelki, več

različnih ali istovrstnih predmetov zloženih v škatlah, šatuljah, zabojčkih, z zelo

velikim poudarkom na embalaži)

darila religiozne vsebine (darila z religioznimi motivi: slike na steklu, ponatis

»hišnega žegna«, grafične upodobitve cerkva; darila z izrazito religioznim

značajem: umetniško oblikovan rožni venec, kelih)

»živa« darila in vse, kar sega čez rob finančne in moralne sprejemljivosti (»Jutri

pride k nam na obisk naš poslovni partner,« pravi direktor eni od tajnic.

»Pričakujem, da boste tri dni njegovega bivanja pri nas njegova spremljevalka in

mu kar najbolje razkazali vse čare in lepote naših krajev«)

7


1.5 KAKO IZBRATI POSLOVNA DARILA

Darilo naj bo:

primerno osebi, ki ji je namenjeno (nevljudno je podariti karton vina abstinentu,

škatlo izbranih cigar nekadilcu, damski parfum moškemu);

primerno priliki (ob veseli proslavi vžge tudi zbadljivo darilo, ob 60-letnici

podarimo prejemniku kaj umirjenega, ob športnem dogodku pokal);

primerno zmožnostim darovalca (če se podjetje komaj prebija in plačuje nizke

plače, naj svojim partnerjem ne poklanja razkošnih daril; če se poslovni partner

vozi z Mercedesom, naj ne prinese napolitank);

primerno zmožnostim prejemnika (darilu ponavadi sledi povračilno darilo, ki

prejemnika ne sme spraviti v stisko).

Med grobe neolikanosti spada:

obdarovanca vprašamo, kaj bi rad;

obdarovanca postavimo pred nabor daril in mu rečemo, naj vzame, kar hoče;

obdarovancu, čigar podjetje prepoveduje prejemanje daril, pošljemo darilo skrivaj

na dom;

izberemo preveč osebno darilo (osebno damsko perilo in sploh vse, kar zadeva

razmerja med spoloma; darila, povezana s skrivnim konjičkom, boleznijo,

starostjo);

pomembnim poslovnim partnerjem dajemo cenena poslovna darila, zlasti svoje

izdelke.

8


1.6 DEDIŠČINA KOT MOTIV ZA POSLOVNA DARILA

Ena izmed slabih strani izvirnih idej je, da hitro zastarijo. Ljudje se skozi čas

spreminjamo, z nami pa se prav tako spreminja filozofija načrtovanja in oblikovanja

poslovnih daril. Zaradi tega je pri nas, pa tudi drugod po svetu, eno izmed osnovnih gibal

pri načrtovanju in oblikovanju poslovnih daril (kulturna) dediščina posameznega naroda.

Dediščina pomeni osnovo, iz katere se bo razvijala sodobna ustvarjalnost.

1.7 RAZVRŠČANJE (RANGIRANJE) POSLOVNIH DARIL

V poslovnem svetu velja, da rangiranja poslovnih daril ne smemo jemati preveč togo,

kot nekakšen obvezujoč model. Poslovna darila lahko izberemo glede na prisotnost odnosa

ali komunikacije s partnerjem. Ena od najpogostejših napak je, da se podjetja odločajo za

izbiro poslovnih daril v zadnjem hipu, ne da bi premislila, kaj sploh želijo z darilom

doseči, komu ga bodo podarili, ob kateri priložnosti in tako naprej. Izbor poslivnih daril je

tesno povezan s strukturo poslovnih partnerjev. Glede na naravo odnosa razdelimo

poslovne partnerje na štiri skupine:

V prvo skupino spada najširši krog naših poslovnih partnerjev (npr. za banko so to

vse njene stranke, za trgovino so to vsi kupci,…). Tem partnerjem največkrat

podarjamo množična poslovna darila in reklamna darila. To so majhni izdelki, kot

so na primer svinčniki in bloki. Pri teh izdelkih ni nič narobe, če so opremljeni z

imenom oziroma znakom podjetja, ki jih podari. Z malce iznajdljivosti lahko

dosežemo, da izdelki ne bodo videti ceneni, temveč bodo imeli vsaj nekaj vsebine.

Komunikacijo s strankami in poslovnimi partnerji vodijo osebe, ki so zadolžene za

stike z javnostjo (uslužbenci na bančnih okencih, vratarji).

Drugo skupino predstavljajo poslovni partnerji, s katerimi smo začeli navezovati

trdnejše stike. Poslovna darila imajo ime podjetja le še diskretno napisano npr. na

zavihku rokovnika ali na drugem ne preveč izpostavljenim mestom.

9


Tretja skupina vsebuje poslovne partnerje, ki postajajo ali so že naši poslovni

partnerji, vendar z njimi ne sodelujemo dolgo časa. Da bi utrdili poslovne vezi, jim

podarimo primerno poslovno darilo, ki pa postaja že bolj osebno. Ime in znak

podjetja se počasi umikata, menjajo pa se tudi osebe, ki posamezno poslovno darilo

podarjajo (šefi oz. direktorji posameznih področij).

Četrta stopnja pomeni najvišjo stopnjo naših poslovnih odnosov. S poslovnimi

partnerji se spoznamo tudi na osebni ravni. Darila oblikujemo na osnovi

poznavanja posameznika, njegovih navad, hobijev. Darila nimajo več imen in

znakov podjetij. Če pa so predana posredno, so opremljena s spremnimi pismi.

Razvrščanje poslovnih daril in poslovnih partnerjev je svobodno, različno od podjetja

do podjetja. Predvsem pa je treba določiti načine razdeljevanja, posredovanja in

obdarovanja. Pri tem si lahko pomagamo z občutkom ali pa si ustvarimo z raziskavami

podprt model.

1.8 POSLOVNA DARILA ZA DOMAČE IN TUJE POSLOVNE

PARTNERJE

Navade poslovnega obdarovanja so v različnih delih sveta različne, kar pomeni da

pravilo, ki velja pri nas, morda ne velja tudi v Nemčiji ali Ameriki. Za podjetja, ki imajo

poslovne partnerja v tujini, je zato priprava strategije poslovnega obdarovanja še toliko

zahtevnejša. Da bi z darili dosegli svoj namen, se moramo nujno seznaniti s kulturo

obdarovanja pri svojih partnerjih, v nasprotnem primeru lahko partnerja nehote spravimo

celo v težave.

Skupna stvar jim je reprezentativnost, drugače pa se med seboj močno razlikujejo. Za

domače partnerje upoštevamo vzgojno in izobraževalno sestavino, za tuje pa predvsem

promocijo. Poslovno darilo je lahko domačemu partnerju nekaj posebnega, tujemu pa ne

pomeni kaj dosti in je njegovo odzivanje nanj zelo mlačno. Pri darilih za tuje poslovne

partnerje moramo upoštevati poznavanje naših in njegovih kulturnih posebnosti, razne

predsodke, zavore in celo prepovedi na verskem ali kakšnem drugem področju. Pomembno

je upoštevati tudi stopnjo razvitosti dežele poslovnega partnerja.

10


»Tako pri darilih za domače kot tudi za tuje poslovneže ne kaže pretiravati z neko

prisiljeno slovensko tipičnostjo in originalnostjo.« (Bogataj, 1994)

1.9 RAZLIKE PRI NAČINU POSREDOVANJA IN SPREJEMANJA

POSLOVNIH DARIL

Izročanje darila je enako pomembno kot darilo samo. Dobro je, če poslovno darilo

podarimo ob slavnostnem dogodku, na primer na večerji ali proslavi. Darilo pred

izročitvijo zavijemo, papir naj bo večbarven a brez vzorca, ali pa naj bo ta le črtast.

Rožnati vzorci niso priporočljivi. Le bolj osebna darila so lahko okrašena z drugimi

dodatki, kot so pentlje in okraski. Skratka vsako darilo naj bo tudi po obliki osebno.

V svetu obstajajo velike razlike pri načinu posredovanja in sprejemanja poslovnih

daril, zato se je za pravilno razumevanje tega področja potrebno temeljito seznaniti z

deželo, ljudmi, njihovimi navadami, vrednotami in normami.

Slovenijo pogostokrat primerjajo z Nemci, o katerih veljajo številni stereotipi (npr.

varčni Nemci). To pa velja tudi za način našega življenja in odnos do lastne kulture.

Izstopajo predvsem nekatere države vzhodne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka in

Slovaška), kjer je izmenjava poslovnih daril nekaj povsem vsakdanjega, podarjajo pa si

predvsem folklorna darila. Madžari so zelo ponosni na svojo kulturo, zato pričakujejo

nekaj vzvišenih besed v znak našega navdušenja.

Nekatere socialistične države (z Rusijo na čelu) od nas pričakujejo konkretna darila.

Oni prav tako podarjajo folklorna darila, od nas pa pričakujejo kakšen telefon, brivnik,

mešalec…

Kadar obdarujemo poslovnega partnerja, ki prihaja z islamske dežele, niti pomisliti ne

smemo na poslovna darila alkoholnega značaja. Paziti pa moramo tudi, da darila partnerju

ne predamo z levico, saj pri njih velja levica za nečisto roko.

Za razliko od držav islama, kjer se je treba izogibati alkoholu, bodo na Finskem s

veseljem sprejeli steklenice domače slivovice.

Z deželami zahodne in severne Evrope ne bomo imeli težav, izbrati moramo le nekaj ,

kar je tipično naše, kakovostno in izjemno.

11


V večini razvitih dežel ne marajo velikih, bahavih in cenovno dragih daril (Danska,

Nizozemska, Švedska).

Japonci cenijo darila vrhunske kakovosti na eni in darila izjemna po svoji ideji in

funkciji na drugi strani (lesene žepne sončne ure iz Velike planine).

Pri Švicarjih bomo uspeli z darili zasnovanimi na podlagi naše alpske dediščine in z

darili, ki bodo odražala popolnost in dovršenost (idrijska čipka).

Podobno velja tudi za Avstrijce, čeprav pri izbiri darila ne moremo zgrešiti, če

izberemo nekaj iz široke palete kakovostnih žganih pijač ali steklenico rdečega vina iz

primorskega vinorodnega okoliša.

Na obdarjevanje Italijanov se velja posebno pripraviti. Ob poslovnem sestanku v Italiji

svoje goste zelo radi povabijo na svoj dom. Najbolj bodo zadovoljni s kakšnim družinskim

darilom (izredno cenijo naše čebelje izdelke in replike naše dediščine).

Pri nas ljudje večinoma ne znajo sprejeti daril, nekaterim je nerodno, nekateri so celo

užaljeni ali pa darilo zavrnejo. Ko darilo sprejmemo se moramo zanj vedno zahvaliti, ga

pohvaliti in ga pred obdarovalcem tudi odpreti. Tudi če smo darilo prijeli prek pošte ali

posrednikov, je navada, da se zanj pisno zahvalimo v posebnem zahvalnem pismu. Seveda

obstajajo primeri v podjetjih, ki daril ne smejo prejemati, vendar tudi za ta primer obstajajo

pravila. Darilo je treba vrniti v 24 urah v izvirni embalaži, kot smo ga prejeli. Vrnemo ga s

spremnim dopisom, v katerem se opravičimo poslovnemu partnerju in mu navedemo

razlog, če pa nam kdo zavrne darilo, moramo to sprejeti pozitivno, ne da bi bili zato

posebej užaljeni in zamerljivi.

1.10 KULTURA POSLOVNEGA OBDAROVANJA

Kultura poslovnega obdarovanja je po mnenju strokovnjakov najbolj problematični del

poslovnega protokola. Ljudje so ponavadi prepričani, da o poslovnem obdarovanju vse

vedo, oziroma da tu pravila tako niso pomembna. V resnici je ravno nasprotno. Pravila so

še kako pomembna, saj lahko slabo izbrano darilo ali izročeno ob nepravem trenutku

povsem razvodeni učinek obdarovanja.

12


1.10.1 Umetnost obdarovanja

Poslovna darila so pomemben izraz odnosov s poslovnimi partnerji, zato zahtevajo

veliko pozornosti, raziskovanja in ustvarjalnosti… zakaj, kdaj, komu in kako jih

podarjamo?

Umetnost obdarovanja je stara toliko kot človeštvo in je še vedno najboljši način za

izkazovanje prijateljstva, spoštovanja, zahvale in utrjevanje medsebojnih vezi. Na tej

tradiciji so zrasla tudi poslovna darila. S poslovnim darilom posredno določimo

poslovnemu partnerju mesto na vrednostni lestvici v odnosu do našega podjetja, zato so

poslovna darila občutljivo področje, ki mu moramo posvetiti več pozornosti in

ustvarjalnosti, predvsem pa moramo vedeti, zakaj, kdaj, komu in kako jih poklanjamo.

1.11 NAMEN POSLOVNIH DARIL

S poslovnim darilom, ki ga damo ob pravi priložnosti, lahko marsikaj povemo. Če ga

izročimo komu, ki je za nas naredil več, kot je narekovala njegova poklicna dolžnost, ki

nam je pomagal in zato ni dobil nobenega posebnega plačila, se mu z darilom zahvalimo. Z

darilom lahko čestitamo ob napredovanju in posebnih dosežkih na poslovnem področju. Z

njim poslovnim parterjem sporočamo, da si želimo sodelovanja z njimi. Poslovna darila so

lahko tudi učinkovito motivacijsko sredstvo za vaše uslužbence. Z njimi boste zaposlenim

pokazali, da cenite njihov prispevek k uspešnemu delovanju vašega podjetja.

Obdarovanje v poslovnem svetu je dvorezen meč. S pravilno izbranim poslovnim

darilom, ki ga poklonimo v primernem trenutku, lahko zgradimo dobre poslovne odnose.

Če pa je darilo neprimerno in poklonjeno v napačnem času, lahko škoduje dobrim

poslovnim odnosom, ki smo jih vzpostavili. Neprimerna so vsa tista darila, s katerimi

obdarovancu sporočamo, da od njega pričakujemo protiuslugo oziroma nekaj v zameno.

Tu že govorimo o podkupninah. Res je da poslovna darila poklanjamo vedno z določenim

namenom (sicer to ne bi bila poslovna darila), toda previdnost ni nikoli odveč, kajti nikoli

ne moremo vedeti, ali bo kdo poslovno darilo razumel kot pritisk ali podkupnino.pošiljanje

promocijskih daril z namenom, da bi pospešili poslovne dogovore, je spremenljivo, na

splošno pa velja, da daril ne poklanjamo, dokler poslovni dogovori, ki so v teku, niso

končani.

13


2 OBDAVČITEV POSLOVNIH DARIL

Ob različnih priložnostih, predvsem pa ob koncu leta, si poslovni partnerji podarijo

številna darila. Dajanje daril ima različne davčne posledice, in sicer tako za podjetje, ki

darilo podari, kot tudi za osebo, ki darilo sprejme. V nadaljevanju si bomo ogledali

obravnavo daril z različnih davčnih vidikov, pri čemer bomo najprej ugotovili, kaj pomeni

dajanje poslovnih daril za podjetje, nato pa si bomo ogledali še, kako je z davki na strani

obdarjenca.

V članku z naslovom Obdavčevanje daril v Sloveniji (2001, str. 17) menijo, da

Slovenci v zadnjih letih poslovnim darilom posvečujejo veliko pozornost. Manj pa jim je

znano, da so poslovna darila tudi pri nas obdavčena, in sicer na ''obeh straneh'', torej tisti,

ki darilo podari in tisti, ki ga prejme. Nedvomno je v praksi bolj problematična obdavčitev

druge strani, prejemnika poslovnega darila. Ko obdarujemo fizično osebo, ureja področje

obdavčitve poslovnih daril 15. in 16. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.71/93).

2.1 DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB

Zakon o davku od dohodka pravnih oseb - ZDDPO-1, ki v celoti velja od 01.01.2005.

Obravnava stroškov v zvezi s poslovnimi darili z vidika davka od dohodka pravnih oseb je

odvisna od tega, ali te stroške opredelimo kot stroške reklame ali stroške reprezentance.

2.1.1 Reklama

Stroški reklame predstavljajo nujen in neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in

pridobivanje prihodkov, zaradi česar zmanjšujejo osnovo za davek od dohodka pravnih

oseb v obračunanih zneskih, torej v celoti. Kot reklama se šteje tako blago, ki ga podjetje

kupi in nanj natisne svoj logotip (rokovniki, svinčniki, koledarji, baseball kapice) kot tudi

lastno blago, ki ga podjetje daje strankam kot vzorec. Pri tem je pomembno, da kot blago

za reklamo lahko opredelimo tisto blago, ki bo opravljalo funkcijo reklame, in ki je bilo

14


razdeljeno ob takšnih priložnostih. Tipičen primer so svinčniki, majice in kape z

logotipom, ki se delijo na sejmu. Darila (v razumnih zneskih, ker ni zakonsko predpisane

meje) se tako štejejo kot reklama, v kolikor nosijo logotip podjetja, in jih podjetje podari z

namenom pridobivati nove potrošnike ter z namenom ustvarjati dobro ime podjetja. Ob

tem vam priporočamo, da vodite evidenco komu in za kakšen namen ste podarili izdelek z

namenom reklame ali pa ob kakšni priložnosti, ker je nemogoče na sejmu popisati vsakega,

kateremu ste podarili na primer svinčnik. Evidenca, komu ali ob kakšni priložnosti ste

podarili reklamni material, ni zakonsko obvezna vendar je v skladu z Zakonom o davčnem

postopku davčni zavezanec za svoje trditve dolžan predložiti ustrezna dokazila. Ustrezne

evidence tako dokazujejo vaš namen reklamiranja in s tem odvrnejo inšpektorja od misli,

da je recimo odgovorna oseba pravne osebe koristila izdelke (blago) v privatne namene.

Ob tem naj še omenimo, da v razmerju z zaposlenimi inšpektorji ne priznavajo stroška

reklame.

2.1.2 Reprezentanca

Stroške reprezentance ZDDPO-1 (Zakon o davku od dohodka pravnih oseb) definira

kot nakup ali porabo lastnih proizvodov, blaga in storitev za reprezentančne namene, ki

nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji. Med stroške reprezentance se običajno

uvrščajo stroški poslovnih kosil. Ker se kot stroški reprezentance štejejo stroški, ki

nastajajo v razmerjih s poslovnimi partnerji, ne pa tudi v razmerjih z zaposlenimi, mora

podjetje dokazati oz. evidentirati, da je določen strošek dejansko nastal v razmerjih s

poslovnimi partnerji (npr. na računu navede ime poslovnega partnerja, ki se je udeležil

poslovnega kosila oz. kateremu je bilo podarjeno darilo). To je pomembno predvsem

zaradi tega, ker se stroški reprezentance upoštevajo kot davčno priznani odhodek v višini

50 % nastalih stroškov, medtem ko so stroški, ki so sicer podobni reprezentančnim, vendar

se nanašajo na zaposlene, v celoti davčno nepriznani. Kot reprezentanca se seveda ne

štejejo samo poslovna kosila oz. pogostitve poslovnih partnerjev, temveč tudi darila, ki

niso namenjena reklami temveč običajno izkazujejo pozornost do poslovnega partnerja kot

stranke. Za razliko od omenjenih daril, ki predstavljajo pozornost, pa reklamni izdelki

služijo za predstavitev podjetja in izdelkov obstoječim in potencialnim kupcem in so v

celoti davčno priznan odhodek. Ali ima torej nek izdatek naravo reprezentance ali reklame

15


je tako potrebno presojati od primera do primera, pri čemer je ključno razmerje in namen

oziroma priložnost, ob katerem je bilo darilo (ali če lahko opredelimo reklamni izdelek)

dano.

2.2 DAVEK NA DODANO VREDNOST

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV

Tudi ko obravnavamo darila z vidika DDV, moramo ločiti med reklamo in

reprezentanco. Pri tem ni odločilen logotip na blagu temveč namen. Če se je določeno

blago (npr. potiskane majice z logotipom) delilo na sejmu, potem lahko govorimo o

stroških reklame. V kolikor pa te iste majice podarite poslovnem partnerju ob priložnostih,

ki se štejejo kot reprezentanca, gre za darila.

2.2.1 Reklama

Podjetje pri nakupu blaga za reklamo lahko odbije vstopni DDV. Pri podaritvi tega

blaga po našem mnenju ni potrebno obračunati izstopnega DDV, čeprav je mnenje

davčnega organa drugačno. Davčni organ namreč meni, da gre v tem primeru za promet po

1. odstavku 5. člena ZDDV ki določa: »Za uporabo blaga iz 7. točke drugega odstavka

prejšnjega člena se šteje uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za

zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega

blaga ali odtujitev blaga za zmanjšano plačilo ali kakršnakoli uporaba blaga za druge

namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bil od tega blaga oziroma dela

blaga v celoti ali deloma odbit vstopni DDV«. Po našem mnenju v primeru nakupa

materiala za reklamo ne gre za neposlovno rabo in zato menimo, da se vstopni DDV lahko

odbija,

Določbo 1. odstavka 5. člena ZDDV je potrebno ločiti od 2. točke 2. odstavka 5. člena

ZDDV, ki določa »za promet blaga opravljen za plačilo se ne šteje dajanje daril manjših

vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in

16


če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih

vrednost posameznega darila ne preseže 2.000 tolarjev.

V kolikor govorimo o podaritvi izdelkov (na primer majice z logotipom, ki se delijo na

sejmu) v reklamne namene, ne moremo po našem mnenju govoriti o dajanju daril, ki imajo

značaj stroškov za reprezentanco. ZDDV sicer točno definira, kaj so stroški reprezentance.

V skladu z ZDDV se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo

ob poslovnih in družabnih stikih.

Dajanje daril manjše vrednosti z omejitvijo 2.000 SIT je vezano na dajanje daril v

okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca. ZDDV namreč določa, da se za promet

blaga, od katerega je potrebno obračunati in plačati DDV, ne šteje dajanje daril manjših

vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim

osebam. ZDDV tudi določa, da se za darila manjših vrednosti štejejo darila, pri katerih

vrednost posameznega darila ne preseže 2.000 SIT. Drugače povedano, v kolikor je

podjetje pri nakupu daril odbilo vstopni DDV, pri podaritvi daril, katerih vrednost ne

presega 2.000 SIT, ne obračunajo izstopnega DDV, pri podaritvi daril, katerih vrednost

presega 2.000 SIT, pa obračunajo izstopni DDV v kolikor so si poračunali vstopni DDV.

Da se podjetje izogne obračunavanju izstopnega DDV pri podarjanju daril vrednosti nad

2.000 SIT, pri nakupu takšnih daril enostavno ne odbije vstopnega DDV.

Ob tem pa je potrebno še vedno ločiti med podarjenimi izdelki, ki imajo naravo

reklame, reprezentance (ob poslovnih in družabnih stikih) ali v okviru opravljanja

dejavnosti, z omejitvami kot jih določa 2. točka 2. odstavka 5. člena ZDDV.

2.2.2 Reprezentanca

Pri nakupu daril, katere opredelimo kot reprezentančne stroške, podjetje ne sme odbiti

vstopnega DDV, saj ZDDV izrecno določa, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega

DDV od stroškov za reprezentanco, pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj

stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih. Ob podaritvi takšnega

darila podjetje ne obračuna izstopnega DDV, saj si že vstopnega DDV ni smelo poračunati.

V kolikor pa je podjetje ob nakupu daril odbilo vstopni DDV, ker še ni bilo znano, da

se bodo darila opredelila kot strošek za reprezentanco (vendar je bilo mogoče opredeliti, da

17


se dajejo v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca), mora ob podaritvi

obračunati tudi izstopni DDV.

Ne glede na to, ali podjetje ob podaritvi darila obračuna izstopni DDV ali ne, je

priporočljivo voditi evidence o podarjenih darilih, in sicer katera oseba je prejela darilo in

kakšno darilo je to bilo.

2.3 DOHODNINA

Zakon o dohodnini - ZDoh-1, ki velja od 01.01.2005

Po novem se darila, ki jih posamezniki prejmejo od svojega delodajalca ali katerihkoli

drugih pravnih oseb, obdavčijo nekoliko drugače kot so se do 31.12.2004. V 17. členu

starega zakona o dohodnini je bilo namreč določeno, da se v osnovo za davek od osebnih

prejemkov ne vštevajo darila, če znesek ne presega 5 % povprečne plače zaposlenih v

Republiki Sloveniji predpreteklega mesca pred mesecem, v katerem je bilo darilo

izplačano. Med bonitete so se tako do 31. decembra 2004 vštevala le darila, ki so presegla

mejno vrednost 5 %. Od 1. januarja 2005 to ne velja več, obdavčitev daril pa je nekoliko

drugačna.

ZDoh-1 obdavčitvi daril namenja nekoliko več pozornosti, pojasnjena pa je v več

členih. Pri obdavčitvi daril je po novem glavno merilo vrednost darila ter razmerje med

izplačevalcem in prejemnikom darila. Pri tem ne smemo pozabiti na darila, ki jih dobimo

od fizičnih oseb. Ta so še vedno obdavčena v skladu z zakonom o davkih občanov in niso

predmet dohodnine. V nadaljevanju pa so obravnavani predvsem primeri, ko darilo podari

pravna oseba.

Po 98. členu ZDoh-1 med druge dohodke sodijo vsi tisti dohodki, ki se ne uvrščajo v

nobeno izmed vrst dohodkov, ki jih zakon posebej opredeljuje. ZDoh-1 namreč v

primerjavi s starim zakonom vpeljuje tako imenovano negativno definicijo obdavčitve

dohodkov – torej, obdavčeni so vsi dohodki posameznika, razen tisti, ki so v zakonu

opredeljeni kot neobdavčljivi. To pomeni, da proučitev, ali je posamezen dohodek

obdavčljiv ali ne, ni več ključna. Po novem je pomembna predvsem proučitev, kako se

posamezni dohodek obdavčuje (kot katera oblika dohodka).

V tretjem odstavku 98. člena ZDoh-1 so darila opredeljena kot drugi dohodek. Pri tem

je treba opozoriti, da nikjer v novem zakonu ni posebej določena definicija daril.

18


Predpostavljamo, da gre pri darilih za dohodke, ki jih posameznik prejme v naravi, za

njihovo pridobitev pa ni predvideno plačilo. Vendar to ne pomeni, da je vsak dohodek, za

pridobitev katerega ni predvideno plačilo, opredeljen kot darilo in obdavčen kot drugi

dohodek iz 98. člena ZDoh-1. Torej definicija, ki podrobno določa, kaj darilo sploh je, za

potrebe obdavčitve daril nima večjega pomena, pri obdavčitvi takega dohodka pa se

presoja vsebina, ne glede na pravno obliko posla.

Davčna osnova za druge dohodke – in s tem tudi za darila – je doseženi dohodek. To

pomeni, da je davčna osnova za obračun davka na dohodek fizičnih oseb vrednost

pridobljenega darila. Vrednost darila se določi na podlagi primerljive tržne cene, če to ni

mogoče, pa na podlagi stroška, ki je v zvezi s zagotovitvijo darila nastal osebi, ki je darilo

podelila. Pri tem je treba opozoriti, da je vrednost darila kot dohodka v naravi v nekaterih

primerih razmeroma težko oceniti na podlagi primerljive tržne cene, zato se kot davčna

osnova lahko opredeli strošek, ki je nastal pri zagotavljanju darila. Ker je darilo prejeto v

naravi, predstavlja vrednost darila neto dohodek, zato je potrebno to vrednost »obrutiti«

(faktor 1,33) in od ugotovljenega zneska obračunati akontacijo dohodnine.

Po 126. členu ZDoh-1 se akontacija dohodnine od drugih dohodkov plačuje v višini 25

% od davčne osnove, ugotovljene tako, kot je bilo že pojasnjeno. V konkretnem primeru to

pomeni, da je ob pridobitvi mobilnega telefona kot darila tako darilo obdavčeno z

dohodnino. Ob pridobitvi se na prejeti dohodek obračuna akontacija dohodnine v višini 25

% od davčne osnove. Vrednost prejetega darila (davčna osnova) se nato všteje v letno

davčno osnovo rezidenta (seštevek vseh dohodkov, ki jih v koledarskem letu prejme

posameznik), končni obračun dohodnine pa se opravi po stopnji, ki jo za posamezno leto

določa dohodninska lestvica. Končna davčna obremenitev je torej odvisna od

dohodninskega razreda vsakega posameznika, prejeto darilo pa je po plačani akontaciji

obdavčeno še za razliko med 25 % in odstotkom, ki jo za dosežene dohodke določa

dohodninska lestvica.

Vsa darila, ki jih posameznik prejme v posameznem letu, se ne obdavčijo z dohodnino.

Po drugem odstavku 101. člena ZDoh-1 se namreč v davčno osnovo ne vštevajo darila,

katerih vrednost ne presega 5.000 SIT. Če torej posameznik prejme darilo v vrednosti, ki je

nižja od 5.000 SIT, tako darilo ni obdavčeno z dohodnino, njegova vrednost pa se ne

všteva v davčno osnovo posameznika. Kadar posameznik v posameznem letu od iste osebe

prejme več daril, njihova skupna vrednost pa ne presega 10.000 SIT, tudi taka darila niso

obdavčena.

19


2.3.1 Darila, ki jih posameznik prejme od svojega delodajalca

Doslej so bili pojasnjeni davčni vidiki obdavčitve daril, če so ta pridobljena od osebe,

ki ni delodajalec. Če darilo posamezniku dodeli njegov delodajalec, po ZDoh-1 to ni več

drugi dohodek, davčna obravnava prejetega darila pa se v tem primeru precej spremeni.

Kadar darilo posamezniku podeli oseba, pri kateri je ta zaposlen, tako darilo ne pomeni

več drugega dohodka iz 98. člena ZDoh-1. Darilo, ki ga svojemu zaposlenemu dodeli

delodajalec, po 7. točki 27. člena ZDoh-1 namreč pomeni boniteto. Kot boniteta se tako

opredeljuje darilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi zaposlitve nekdanjemu,

sedanjemu ali prihodnjemu delojemalcu oziroma njegovemu družinskemu članu. Torej, če

oseba prejme darilo od svojega delodajalca, je tako darilo boniteta, ta pa se všteva med

dohodke iz zaposlitve.

Vrednotenje posamezne bonitete se po prvem odstavku 30. člena ZDoh-1 določa

praviloma na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti,

se znesek bonitete ugotovi na podlagi stroška, ki je nastal delodajalcu pri zagotavljanju te

bonitete. To pomeni, da se vrednost darila ugotovi na podlagi predstavljenih meril, znesek

pa prišteje k dohodkom iz zaposlitve. Obdavčitev darila, ki ga zagotovi delodajalec, tako

temelji na nekaterih drugih načelih kot obdavčitev v obliki drugega dohodka. Vrednost

podeljenega darila se všteje v davčno osnovo v posameznem mesecu, tistem, v katerem je

posameznik darilo tudi dobil. Darilo se v teh primerih obdavči kot plača posameznika, na

katero se poleg dohodnine obračunajo tudi vsi obvezni prispevki za pokojninsko in

zdravstveno zavarovanje, razen davka na izplačane plače.

Bonitete, ki jih svojim zaposlenim delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto, se po

devetem odstavku 27. člena ZDoh-1 ne vštevajo v davčno osnovo zaposlenega, če vrednost

teh bonitet v posameznem mesecu ne presega 3.000 SIT. Ker v zakonu ni nikjer

podrobneje pojasnjeno merilo za določanje pogostosti dodeljevanja bonitet, menimo, da se

v davčno osnovo ne vključijo bonitete (tudi darila), ki niso podeljene vsak mesec, njihova

vrednost ob podelitvi pa ne presega 3.000 SIT. Vsa preostala darila pomenijo boniteto, ki

se ustrezno obdavči.

20


3 KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE

3.1 POSLOVNO DARILO IN/ALI PODKUPOVANJE

Dejstvo je, da je dobre poslovne običaje včasih težko razlikovati od nelojalne

konkurence ali celo korupcije. Obstajajo različna mnenja. Razlika se pojavlja tako v

zakonodaji različnih držav, kot po posameznih področjih. Za obdarovanje je poleg dobrega

okusa potrebno imeti tudi pravo mero.

V anketi Dela (3.3.2001, str. 2) so ugotovili, da je pri nas podkupovanje precej

razširjeno. Tako je ocenilo kar 45,9% anketiranih (N=711). 20,1% jih je menilo, da gre le

za posamezne primere, le 0,4% pa je dejalo, da podkupovanja pri nas sploh ni. V

raziskavi so ugotovili tudi to, da so Slovenci glede podkupovanja precej tolerantni, le 18%

je menilo, da so netolerantni. Na vprašanje, kaj je za njih podkupovanje, je kar 81,4%

anketiranih odgovorilo, da je to ponujanje denarja. Na drugem mestu je bilo ponujanje

raznih ugodnosti (npr. razna ugodna posojila, brezplačna potovanja,), na tretjem so bila

darila v vrednosti nad 100 000 tolarjev (33,1%). Nekateri so menili, da so lahko podkupnina

tudi drobna darila, kot npr. steklenica pijače, parfum, ali celo kava. Tako je na vprašanje

odgovorilo 17,4%.

Bogataj (1994, str. 97) je zapisal, da lahko poslovna darila brez velikih težav ločimo od

podkupnin. Tu nam pomaga najprej osebni bonton in občutek za spodobnost, sledijo

predpisi kazenskega zakonika. Tudi pri nas so predpisane določene sankcije za

neupravičeno sprejemanje in dajanje poslovnih daril. Sprejemanje daril je lahko kaznivo, če

jih sprejemamo kot protiusluge za sklenitev nekega posla, še zlasti, če gre pri tem za

vnaprejšnje podkupovanje. Nekateri poskušajo po sklenitvi posla zahtevati darilo ali ga kar

sprejmejo. Tudi ta način je kazniv.

Bogataj (1994, str. 97) razlikuje dve vrsti pasivnega podkupovanja, nepravo in

pravo. V prvem primeru nastopi podkupovanje, če oseba, ki sklene dovoljen posel,

zahteva določeno darilo. V drugem primeru gre za zahtevanje darila po sklenjenem

nedovoljenem poslu. Seveda ni kaznovan tisti, ki darilo da, vendar pa je darovalec lahko

kaznovan, če darilo obljubi kot protiuslugo za sklenitev nekega posla. Temu pravimo tudi

vnaprejšnje aktivno podkupovanje.

Začetek podkupovanja pomeni konec poslovnega darila kot znamenja pozornosti do

21


poslovnega partnerja. V mnogih državah obstajajo predpisi, ki onemogočajo podarjanje

čezmernih daril oz. povedo, kaj kdo sme in česa kdo ne sme obdržati. Taka pravila imajo

javne institucije, pa tudi večina podjetij.

Ne glede na gornje dejstvo seveda v sodobnem tržnem gospodarstvu ne smemo

poslovnih daril pojmovati kot podkupnino, temveč izključno kot znamenje pozornosti.

Poslovna darila sooblikujejo podjetniško istovetnost in tudi širše odsevajo naše kulturne

posebnosti in ustvarjalnosti. Le vsebina poslovnega, promocijskega ali protokolarnega

darila je lahko merilo, po katerem ga opredelimo kot komunikacijo ali podkupnino. Glede

promocijskih daril je sploh treba upoštevati, da je sodobni marketing izdelal in še izdeluje

sto in sto različnih oglasov za posamezne izdelke. V ceno izdelka je vračunan tudi

izdatek,namenjen promociji in promocijskim darilom. Ta so lahko namenjena širšemu

krogu (kupcem) ali tudi posameznikom - poslovnim partnerjem (Bogataj, 1994, str. 97).

Pri izbiranju darila tako posameznikom kot pomembnim poslovnim partnerjem moramo

biti pozorni na mnogo stvari. V praksi velja načelo, naj se poslovnim partnerjem ne podarja

vrednih daril, ki bi jim zaradi velike vrednosti nalagala posebne obveznosti, ker jih lahko

spravimo v neprijeten položaj (naj tako darilo ne sprejme, naj ga sprejme, vendar tistega, kar

od njega pričakujejo, ne stori

3.1.1 Poslovno kosilo

Osredečki (1992, str. 171) meni, da naj poslovni obed sprejmemo kot eno od navad

dobre poslovne tradicije, kot navado, ki daje novim poslovnim partnerjem možnost da se

spoznajo, starim pa, da nadaljujejo dobre poslovne stike med neformalnim

izmenjavanjem mnenj. Poslovno kosilo je dober način za bližnje spoznavanje med

poslovnimi partnerji, lahko pa na povabljenega vpliva tako, da se počuti, da bo moral v

zameno kaj narediti. Za tem se skrivata dve možnosti. Prva je, da se gost tako le počuti,

druga pa je, da gostitelj to od njega neprikrito zahteva. S takim dejanjem gostitelja se

pojavi očitna krivda in dolžnost sprejetja sankcij. Poleg tega nastane pomembna etičnost

vpletenih strank. Gostitelj jo s takim dejanjem že krši, na ramenih gosta pa je, da tako

podkupovanje sprejme ali preprosto zavrne. V primeru, da je v ozadju še kaj drugega, s

čimer gostitelj povabljenega drži v pesti, meji že na izsiljevanje.

22


3.1.2 Poslovna potovanja – ekskurzije

Velikokrat se kot oblika poslovnega darila pojavi brezplačno potovanje ali strokovna

ekskurzija, ki jo podjetja pripravijo svojim strankam ali partnerjem. To je lahko lepo in

poučno darilo, lahko pa zaradi visoke vrednosti predstavlja podkupnino. Tako se je pred

leti pojavila velika dilema, ko je farmacevtska družba Krka popeljala zdravnike na safari v

Kenijo. Tako potovanje je še bolj moralno vprašljivo, saj »vplivanje na zdravnike«

posredno vpliva na zdravnikovo zdravljenje pacientov, kar je lahko moralno vprašljivo, saj

so posredi človeška življenja. To dejanje farmacevtske družbe je tako v javnosti kot

zdravniški stroki povzročila različne odmeve in mnenja. Pred dnevi je podobno odmevalo

dejstvo, da se je s sponzorsko pomočjo številna skupina zdravnikov udeležila zdravniškega

kongresa v Avstraliji.

Med pacientom in zdravnikom je tudi zdravstveni sklad, ki kategorizira katera zdravila

je potrebno plačati (A lista). Naglič (1999, str. 34) v svojem članku piše, da je uspeh trženja

zdravil farmacevtskih družb, ki se izdajajo samo na recept v veliki meri odvisen od

zdravnika, ki le te predpisuje. To je zato, ker se zdravil, ki se izdajajo na recept, nikjer na

svetu ne sme javno reklamirati. Kljub temu, da se sliši patetično, je resnično. Zdravnik

ostane farmacevtskim družbam edina možnost reklamne predstavitve svojega izdelka.

Naglič meni še, da farmacevtska družba lahko »sponzorira« zdravnika, vendar le za to, da

bo zdravnik še bolje služil pacientu in ne zato, da bi imel sam od tega kako večjo,

»nespodobno« korist.

Safari slovenskih zdravnikov v Keniji pomeni kršitev direktive (zakona) ministrskega

sveta EU o oglaševanju zdravil za humano rabo (Uradni list RS, št. 92/28/CEE), ki v 1.

odstavku 9. člena določa, da je osebam, ki smejo predpisovati ali izdajati zdravila (torej

zdravnikom in lekarnarjem) prepovedano dajanje, ponujanje ali obljubljanje nagrad,

denarja ali koristi v naravi, razen če so zanemarljive vrednosti in povezane z opravljanjem

medicinske oz. farmacevtske dejavnosti. Med aktivnostmi za promocijo zdravil mora biti

ponujeno gostoljubje vselej na razumni ravni, je zatem zapisano v 2. odstavku omenjene

direktive in ostati postranskega pomena glede na glavni smoter prireditev, poleg tega so

taka srečanja lahko namenjena le znanstvenim delavcem. Zdravniki in farmacevti ne smejo

zahtevati ali sprejeti nobene od spodbud, ki jih prepoveduje 1. odstavek ali pa so v

nasprotju z določili 2. odstavka. Določila 9. se nanašajo izključno na poklicna in strokovna

srečanja, pa še tedaj mora biti gostoljubnost na razumni ravni, postranskega pomena glede

23


na glavni znanstveni namen manifestacije ter omejena na zdravstvene delavce, je zatem

zapisano v 10. členu omenjene direktive.

3.2 PODKUPOVANJE (KORUPCIJA)

Korupcija ima svoje korenine že v daljni preteklosti. Pojavljala se je zagotovo že

mnogo let pred tem, ko so jo prvič definirali. O neki vrsti korupcije bi lahko govorili že

v daljnem letu 1517. Ravno obdobje protestantizma je nastal po zaslugi Martina Lutra in

Jean Kalvin-a, ki sta obsojala nekatere dejavnosti katoliške cerkve in sicer njeno razsipnost,

vplivnost in podkupljivost. Posebej sta obsojala prodajanje odpustkov, ki naj bi ljudem

skrajšal njihov čas v vicah oz. celo v peklu (nikman.k2.net/religije/krscanstvo.htm).

Korupcija se lahko razlikuje tudi po svoji škodljivosti. V lažji obliki je korupcija le del

neetičnega vedenja, ki sicer ni sprejemljivo, ni pa zakonsko prepovedano. Posledice te

korupcije so manjše, kot v primerih večje korupcije, ki se dogajajo npr. na državni ravni.

Dejstvo je, da ni ne eno ne drugo v ponos oz. v ravnanje, ki bi bilo za vzornega, poštenega

in dobrohotnega državljana sprejemljivo.

Večkrat se vprašamo, zakaj korupcija še obstaja. Zakaj formalna in neformalna

preverjanja delovanja sistema ne delujejo. Kje je sistem pomanjkljiv? Korupcija na večino

ljudi vpliva negativno. Glede na pomen teh vprašanj je bilo korupciji posvečeno premalo

pozornosti (Jain, 1998, str. 89).

Glede na zorni kot korupcijo definiramo na več načinov: na politični, pravni, ekonomski

in sociološki.

24


Tabela 1: Definicije korupcije

Avtor Vir Definicija

OECD The TI Source Book. Part A

(1998)

Dejanje ali obljubljanje nagrad, daril in drugih koristi javnim uslužbencem in s tem vplivanje na njihove odločitve.

Svet Evrope The TI Source Book. Part A

(1998)

Podkupovanje ali katerekoli vedenje v zvezi z osebami, ki jim je bila zaupna odgovornost v javnem ali privatnem sektorju, ki krši njihove dolžnosti, ki izhajajo iz njihovega statusa javnih uslužbencev, privatnih uslužbencev, neodvisnih agentov in drugih odnosov te vrste, in je usmerjeno v pridobivanje kakršnekoli neprimernih koristi zase in za druge.

Svetovna banka The TI Source Book. Part A

(1998)

Ponujanje, dajanje, sprejemanje ali zahtevanje vsakršne koristi, ki bi vplivala na odločitve javnega uslužbenca pri sklepanju pogodb in postopku javnih naročil.

Transparency international

The TI Source Book. Part A

(1998)

Zloraba uradnega položaja, s katerim javni uslužbenci nepravično in nezakonito pridobivajo koristi.

SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski Jezik Frana Ramovša in avtorji

SSKJ, str. 437 (2000)

korupcija -e ž (u) dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost: razširila se je korupcija; to je bil čas splošne korupcije; korupcija v javnem življenju /nav. slabš. (moralna) izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi takega dajanja ali sprejemanja nagrad: korupcija dvora korupcionist -a m (i) nav. slabš. kdor je izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: boj proti korupcionistom; bil je korupcionist in izdajalec

Klitgard, Abaroa, Parris

Corrupt cities, str.4

Korupcije je vsesplošen problem, vendar se zdi po svetu lokalnim oblastem sprejemljiv v določenihmejah. Poznamo pa več vrst definicij korupcije. Največkratkorupcija pomeni zlorabo položaja. Položaj naj bi bil vreden zaupanja, ker le tu nekdo sprejema avtoriteto institucije pa naj si bo ta privatna, javna ali neprofitna. Korupcija pomeni zaračunati nezakonito ceno za storitev ali uporabo moči na položaju, pri doseganju nekega cilja. Postopki za dosego tega cilja pa so lahko zakoniti ali nezakoniti. Lahko je interna in vezana le na organizacijo ali pa eksterna. Korupcija ponavadi vodi v neuspešnost, nesposobnost, nepravičnost, nezakonitost.

25


3.3 PRISOTNOST PODKUPOVANJA (korupcije) PO POSAMEZNIH

PODROČJIH

Prisotnost korupcije po posameznih področjih je različna. Razliko je možno opaziti

tudi po tem, koliko korupcije pripisujejo prebivalci posameznim področjem in kakšno je

dejansko stanje. Dejansko stanje je težko oceniti, saj vse podkupnine niso odkrite oz.

prijavljene.

3.3.1 Politika

V očeh prebivalcev (Šturman, 1999, str. 41, slika 3) je korupcija v politiki močno

razširjena. To lahko pripišemo po vsej verjetnosti njihovi naravi dela in stalni

izpostavljenosti. Gre za veščino uveljavljanja lastnih interesov, velikokrat pa te interese

uveljavljajo na koruptiven način, zlasti takrat, ko jih javnost ne bi podprla. Kaj takega si

ravno v politiki ne bi smeli privoščiti in sicer zato, ker so »izvoljenci« ljudstva. Ravnali

naj bi v dobro in ne v škodo ljudstvu kot tudi državi v splošnem. Zagovarjajo naj interese

državljanov, ki pa zagotovo niso naklonjeni vsesplošnemu podkupovanju.

3.3.2 Sodna veja oblasti

Sodna veja oblasti naj predstavlja steber tako v zakonskih kot etičnih okvirih

dopustnega ravnanja. Morala bi predstavljati vrh, kateremu je moč zaupati in mu prepustiti

pomembne odločitve kot so razsodbe. Že majhna kršitev bi lahko sprožila veliko

nezaupanje ljudstva. Zato je ravnanje sodnikov določeno tako v Ustavi kot v Kodeksu

sodniške etike.

Neodvisnost sodnikov je zaščitena v slovenski Ustavi (125. člen). Po Zakonu o

sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/01) je funkcija sodnika trajna

in preneha z upokojitvijo, ki je obvezna pri 70 letu starosti. Zakon tudi določa (39.člen), da

sodnik ne sme sprejemati daril in drugih koristi v zvezi s sodnikovo službo njegov

zakonec in drugi družinski člani, sorodniki in druge osebe, ki živijo s sodnikom v

skupnem gospodinjstvu. Ni pa pravil o razkritju finančnega stanja sodnikov. Osnovna

pravila, ki se nanašajo na neodvisnost, nepristranskost, nezdružljivost z drugimi funkcijami

26


in nasprotje interesov prav tako določa Kodeks sodniške etike, ki ga je sprejelo Slovensko

sodniško društvo junija leta 2001.

V preteklih treh letih ni bilo v javnosti nobenega primera korupcije v sodni veji oblasti

in mediji ocenjujejo, da so takšni primeri izredno redki. Korupcije v slovenski sodni praksi

ni omenila niti Evropska komisija, poudarila je le problem zaostankov v sodnih postopkih.

Dejansko je korupcijo izredno težko odkriti, v veliko primerih so to le plodovi slučajnega

odkritja.

3.3.3 Zdravstvo

Zakonske določbe, ki obravnavajo korupcijo na področju javnega zdravstva, so zelo

redke. Glede na obstoječo pravno razlago kaznivega dejanja v zvezi sprejemanjem daril s

strani zdravnikov, 247. člen KZ, na splošno obsoja sprejemanje daril v »gospodarskih

transakcijah«. Poleg tega Zakon o zdravstvu (Uradni list RS, št.101/99, 70/00) prepoveduje

določene vrste oglaševanja farmacevtskih družb. Cilj je preprečiti bolj ali manj koruptivne

»posebne stimulacije«, ki jih nudijo farmacevtske družbe zato, da zdravniki predpisujejo

njihova zdravila. Ta določba je bila sprejeta kmalu po aferi leta 1999, ko je neka

farmacevtska družba organizirala in financirala potovanje v Afriko za številne zdravnike in

njihove soproge (Vroči kenijski spomini, 1999).

Zdravstvena stroka ima etično razsodišče Zdravstvene zbornice Slovenije (Zdravstvena

zbornica Slovenije, Uradni list RS, št. 64/96, 22/98, 113/00), ki presoja o kršitvah Kodeksa

in drugih nepravilnostih v zdravstvu. Primere korupcije bi reševalo etično razsodišče šele

po končni sodbi rednega sodišča. Pravila sodišča določajo sprejem daril, kot najhujši

prekršek, ki mora biti kaznovan vključno z možnim odvzemom zdravniške licence.

Čeprav se marsikdo ne bi popolnoma strinjal in je bil priča drugačni izkušnji, je v članku v

sobotni prilogi Dela (1999, str. 27) navedeno, da večina zdravnikov ne sprejema

podkupnin.

3.3.4 Šolstvo in univerza

Integriteta slovenskega šolstva je na splošno visoka. Urejajo ga številni zakoni in

določbe vključno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

27


(Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00), Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št.

12/96) in Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, 67/93). Podatki o korupciji v

javnem šolstvu so izjemno redki, čeprav se poroča o osamljenih primerih (znan je primer

obravnave dijaka srednje šole, ki ima zelo znanega in vplivnega očeta).

3.3.5 Podjetja

V podjetju je lahko prisotno več različnih vrst korupcije. Lahko se pojavlja v odnosu

navzven, torej pri poslovanju s svojimi poslovnimi partnerji, javnih naročilih itd., možna pa

je tudi v samem podjetju. Znotraj podjetja je primer korupcije lahko novo zaposlovanje, ko

je le to posledica delovanja zvez in ne strokovnih kriterijev. Ponavadi so prisotne

družinske ali prijateljske vezi. Nekatera podjetja zaradi tega postanejo nekakšen geto, ki je

skoraj hermetično zaprt za tiste, ki nimajo takšnih zvez. To je eden izmed primerov možne

korupcije v podjetju, ki ga vseeno ne moremo zanesljivo označiti s to besedo. Tak način

zaposlovanja v podjetju lahko predstavlja nekakšno spodbudo delavcem s strani samega

podjetja in povečevanje občutka pripadnosti. S tem vplivajo na boljšo klimo v podjetju in

učinkovitost pri delu.

3.4 UČINKI PODKUPOVANJA

Ti učinki so v vsakem pogledu negativni in povzročajo okoriščanje posameznika na

račun drugega. Učinek na daljše obdobje je lahko rečem predvsem poslabšanje

življenjskega standarda vseh, torej celotne družbe, npr. zaradi nakupa zastarele in

nepotrebne opreme, zadolževanja, slabe infrastrukture. Na državni ravni se poznajo

posledice korupcije kot vse večje vlaganje v sektorje, ki izvajajo nadzor in represivne

ukrepe (policija, vojska).

Na svetu obstajata predvsem dve opredelitvi preprečevanja korupcije, zatiranje in

čiščenje. Zatiranje predstavljajo ukrepi za zmanjševanje korupcije še preden se le ta

pojavi. Čiščenje pa je odstranjevanje posledic, ki jih korupcija s seboj prinese. Katero je

boljše je odvisno od vsake posamezne države. Pomembno pri izbiri je predvsem to, na

28


kakšni stopnji je razvitost že obstoječe korupcije v državi, kakšna zakonodaja obstaja,

koliko je v ljudeh prisotna želja po odstranitvi oz. zmanjšanju korupcije, itd.

Klitgard (1998, str. 4) je mnenja, da različne oblike niso enako škodljive. Korupcija, ki

ne upošteva načel sodnega sistema, lastninskih pravic in davčne zakonodaje, zavira in

uničuje ekonomski in politični razvoj države. Korupcija, ki dovoli onesnaževalcem umazati

reke, zdravnikom pa odirati paciente s pretiranimi in neprimernimi plačili, je uničujoča z

okoljevarstvenega in socialnega vidika. V primerjavi s tem so pospeševalna plačila in

manjše nepravilnosti pri financiranju kampanj dosti manj škodljive.

Volčič (1996, str. 52) meni, da je ena glavnih posledic korupcije je zaustavljanje

razvoja. Velikokrat se tisti, ki sprejemajo odločitve, zaradi nje odločijo za napačne projekte.

To se večinoma dogaja v nerazvitih, revnih državah, ki zaradi tega utrpijo veliko

nepotrebne škode. Po nekaterih ocenah je vsaj 30 % vseh dolgov teh držav posledica

podkupljenih odločitev, za katere je treba še dolgo let plačevati obresti.

Posebno zanimivo je mnenje Maura (1998, str. 11-14), ki pravi, da ima korupcija

kljub številnim škodljivim posledicam tudi koristne. Posledica sprejema podkupnine je

lahko uslužbenca boljše delo uslužbencev, poleg tega se skrajšajo tudi postopki birokracije.

S to trditvijo se težko strinjam, saj menim, da je ta koristna posledica v primerjavi s

škodljivimi tako majhna, da ni vredna omembe. Boljše delo in krajši postopki so le v

majhni korelaciji s sprejemom podkupnine.

3.5 ZAKONSKA UREDITEV PODROČJA POSLOVNIH DARIL

3.5.1 Zakonska ureditev področja poslovnih daril v svetu

Zakonska ureditev je lahko ustrezna in dobra podlaga za pravilno delovanje

gospodarskega sistema. Zakon določa osnove, ki so javne in na katere se lahko opre vsak

posameznik. V veliko pomoč je tudi pri reševanju sporov. Zato si države prizadevajo ta

področja boljše in podrobneje razčleniti in nato postaviti ustrezne zakone. Kučiş (2000, str.

9) navaja, da je v Ameriki vrednost poslovnih daril omejena na približno deset dolarjev -

kar v praksi pomeni mapico z gradivom in kemični svinčnik. Novinarja, ki se diskretira s

prejemanjem podkupnine in ga pri tem zalotijo, lahko odpustijo. Še več - v najslabšem

29


primeru ne bo nikoli več delal za ugledno medijsko ustanovo, kar v tujini še vedno nekaj

pomeni.

Danska je ena izmed držav, ki ima bolje urejena in specificirana merila, kje obstaja

meja med darilom in podkupnino. V osnutku, ki so ga izdelali leta 1995, so darila razdelili

na dva dela:

1. vidna darila, kot normalna praksa pri poslovanju, ki jo podpira tudi podjetje, in

2. nevidna darila, kot podkupnina, katerih podjetje ne podpira

Vidnost ali nevidnost se po njihovem mnenju nanaša na to, ali so dejanja v družbi,

kjer podjetje deluje, vidna očitna in legalna. Med vidna darila so uvrstili predvsem

reklamne izdelke podjetja, darila, ki ne presegajo vrednost 200 dolarjev (vino, rože), večerje

in le izjemoma izlete in počitnice. Med nevidna darila so uvrstili predvsem pospeševalne

honorarje, za nemoten potek dela; le-te jemljejo kot sprejemljive, če so se zaposleni temu

skušali izogniti, med nesprejemljiva pa štejejo darila nad 200 dolarji in darila v gotovini.

(The TI Source Book. Part B: Applying the Framework: The Private Corporate Sector,

1996)

3.5.2 Zakonska ureditev področja poslovnih daril v sloveniji

V Sloveniji je zaenkrat popolnoma prepovedano sprejemati poslovna darila le sodnikom

in tožilcem. Neka cenovno določena maksimalna vrednost ne obstaja. V pripravi je zakon o

nezdružljivosti opravljanja javne funkcije z nepridobitno dejavnostjo in nadzoru nad

premoženjskim stanjem funkcionarjev. V njem bo določena neka približna vrednost darila,

to je 10 000 SIT do 15 000SIT, ki se ne bo smela preseči. Darilo se bo lahko podarilo le ob

določenih priložnostih kot je jubilej, praznik itd. (Kos, 2002).

V Sloveniji obstaja Urad za preprečevanje korupcije, ki uskljajuje strokovne dejavnosti

pri pripravi zakonodaje s področja preprečevanja korupcije, pripravlja predloge in načine za

uresničevanje priporočil mednarodne organizacije in institucij na področju korupcije itd.

O svojem delu poroča Vladi RS in predlaga ukrepe za odpravo razmerij in stanj, ki

omogočajo nastanek in razvoj korupcije. V primeru suma na korupcijo je pristojen organ

za prijavo policija, ki nato sproži postopek preiskave.

30


3.5.3 Zakon o varstvo konkurence

Zakon pove veliko že v svojem prvem členu, ki pravi, da so prepovedana vsa dejanja,

ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco na trgu ali nasprotujejo dobrim poslovnim

običajem pri nastopanju na trgu ali pomenijo nedovoljeno špekulacijo. Da ta zakon velja za

pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo

pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, je zapisano v naslednjem členu.

Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu, zlasti pa:

nakup in prodaja blaga, proizvodnja, prevozne, turistične, gradbene, blagovno prometne in

kakršne koli druge storitve, pa tudi bančni, finančni, zavarovalni in podobni posli. Določbe

tega zakona se uporabljajo tudi za posle javnih podjetij, če njihovo ravnanje ni določeno z

zakonom ali aktom pristojnega državnega organa. Ta zakon se uporablja za podjetja in

osebe, ki imajo svoj sedež oz. prebivališče zunaj Republike Slovenije, če njihova dejanja

učinkujejo na ozemlju Republike Slovenije.

Neposredno pomemben je 13. člen 3. poglavja o nelojalni konkurenci, ki pravi, da je

nelojalna konkurenca prepovedana. Definirana je kot dejanje podjetja pri nastopanju na trgu,

ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti

škoda drugim udeležencem na trgu. V členu je naštetih 14 dejanj, ki spadajo pod nelojalno

konkurenco. Poleg dejanj, ki so povezana z oglaševanjem, reklamiranjem, varstvu podatkov,

prikrivanju napak blaga ali storitev, dejanja v zvezi s prekinitvijo poslovnega razmerja,

razprodajami in zniževanji cen, neupravičenih uporab imen firme, znamke, itd., sta

omenjeni tudi dve dejanji, ki sta neposredno povezani s dajanjem in sprejemanjem daril ter

nagrad. Dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali drugačne koristi drugemu podjetju,

njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, je dajanje z namenom, da bi se

darovalcu omogočila ugodnost v škodo kakšnega podjetja ali potrošnikov. Pridobivanje

kupcev blaga z dajanjem ali obljubljanjem nagrad je dejanje nelojalne konkurence v

primeru, ko gre za pridobivanje premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti

občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero kupec pridobi možnost nagrade.

31


3.5.4 Kazenski zakonik

Kazenski zakonik ureja področja podkupnine ločeno po posameznih področjih.

Pomembno je omeniti, da Kazenski zakonik predvideva kazni tako za tistega, ki podkupuje

oz. ima za tako dejanje jasne namen, in za tiste, ki podkupnino sprejmejo.

Pri volitvah je sprejem nagrade, darila ali premoženjske in nepremoženjske koristi kaznivo

v primeru, če to vpliva na glasovanje. Za tak prestopek je predvidena denarna kazen ali

zapor do enega leta. Sprejeta nagrada, darilo ali druga premoženjska korist se vzamejo

(168. člen).

Kazniva dejanja v zvezi z obdarovanjem so razdeljena na dva dela: prvi se nanaša na

sprejem darila, drugi pa na dajanje darila. Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti

terja ali sprejme nesorazmerno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zato, da bi pri

sklenitvi posla ali storitvi zanemaril koristi svoje organizacije ali ji povzročil škodo, se

kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. Storilec, ki terja ali sprejme

nesorazmerno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zase ali za koga drugega kot

protiuslugo za sklenitev kakega posla ali da se opravi kakšna storitev, se kaznuje z

zaporom do treh let. Storilec, ki po sklenitvi posla ali opravljeni storitvi terja ali sprejme

nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje z zaporom do enega leta.

Storilcu, ki je dal nagrado ali darilo na zahtevo, pa je dejanje naznanil, preden je bilo

odkrito ali preden je zvedel, da je bilo odkrito, se sme kazen odpustiti. Dana nagrada ali

darilo se vzameta, v primeru iz prejšnjega odstavka pa se smeta vrniti tistemu, ki ju je dal.

V Kazenskem zakoniku (267. člen) je opisano tudi, kakšne so sankcije v primeru, ko

uradna oseba sprejme podkupnino oz. sankcije za osebe, ki uradni osebi dajo podkupnino.

3.5.5 Obdavčevanje poslovnih daril

V članku z naslovom Obdavčenje daril v Sloveniji (2001, str. 17) menijo, da Slovenci

v zadnjih letih poslovnim darilom posvečajo veliko pozornost. Manj pa jim je znano, da so

poslovna darila tudi pri nas obdavčena, in sicer na »obeh straneh«, torej tisti, ki darilo

podari in tisti, ki ga prejme. Nedvomno je v praksi bolj problematična obdavčitev druge

strani, prejemnika poslovnega darila. Ko obdarujemo fizično osebo, ureja področje

obdavčitve poslovnih daril 15. in 16. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93)

32


Osebni prejemki, ki jih ne moremo uvrstiti niti med osebne prejemke iz delovnega

razmerja niti med osebne prejemke na podlagi pogodb o delu, opravljenih storitev in drugih

poslov, se uvrščajo med druge prejemke (npr. povračila stroškov prevoza in bivanja

poslovnemu partnerju, darila poslovnim partnerjem, kupcem, otrokom zaposlenih,

upokojencem).

Zakoni, ki opredeljujejo obdavčenje poslovnih daril, so: Zakon o dohodnini (v

primeru, če je obdarovana fizična oseba), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o

davkih občanov (darila občanov), Zakon o davkih na dodano vrednost. Pri tem nastaja

zmeda, ker ni natančno določeno, kdaj se kakšen zakon uporablja. Prihaja do tega, da naj

bi bili dve vrsti prejemkov, nagrade in darila, obdavčena vsaka po svojem zakonu, vendar

se določbe obeh prekrivajo. Posebna težava je v tem, da je meja med tema dvema vrstama

težko določljiva. Na splošno lahko rečemo, da je nagrada običajno plačilo za kak

pomemben znanstveni ali umetniški dosežek itd.

Darilo pa ni vezano na opravljeno delo, temveč na nek poseben dogodek, obletnico,

jubilej posameznika ali podjetja (novoletno darilo, darilo za rojstni dan).(Hienk, 2000, str.

91).

Darila se v računovodstvu štejejo kot boniteta, če v mesecu v katerem so dobljena,

posamično presegajo 5% povprečne plače zaposlenim predpreteklega meseca v Sloveniji. To

velja le za darila v pravem pomenu besede, torej za takšna, ki se dajejo zaposlenim ob

posebnih priložnostih (ob osebnih ali državnih praznikih

33


4 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu diplomske naloge sem uporabil raziskovalno metodo strukturirani

intervju. Po predhodnem telefonskem dogovoru sem opravil intervjuje v desetih različnih

podjetjih na področju Slovenj Gradca. Z raziskavo sem hotel ugotoviti, kakšno je stališče

podjetnikov v Sloveniji do dajanja oziroma prejemanja poslovnih daril, na katerem je

največ podkupovanja in ali so se že soočili z podkupovanjem.

4.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Darilo je pomembna zadeva, vendar moramo vedeti , kaj je darilo in kaj je že

podkupovanje .

4.2 HIPOTEZA 1

Darila so v Sloveniji zelo pomembna vendar Slovenci nimamo točno določene meje, kaj je

obdarovanje in kaj je podkupovanje.

4.3 OPIS POPULACIJE

Glede na namen raziskave sem se odločil anketirati 10 zaposlenih ljudi na vodilnih

mestih v posameznih firmah. Starost anketirancev je bila med 35 in 55 let. Med anketiranci

je bilo tudi 20% ljudi ženskega spola ostalih 80% pa moških. Za raziskavo ne teh

populacijah ljudi sem se odločil predvsem zato, ker zaposleni na vodilnih mestih se dnevno

srečujejo z tovrstnimi problemi realnega poslovnega sveta, prav tako imajo vsi anketiranci

visoko izobrazbo primerno.

34


4.4 PODJETJA (NAROČNIK POSLOVNIH DARIL)

Podjetja dajejo svojim poslovnim partnerjem različna poslovna darila, v največ

primerih so to razni koledarji, pisala, vina, rokovniki, brisače, kape in ostale priročne

stvari, nekaj pa je tudi daril, ki odražajo slovenske posebnosti.

Vsa podjetja svoja poslovna darila naroča. Večina jih naroča samo v Sloveniji (75 %),

nekatera podjetja pa naročajo tudi v tujini (25 %).

Po mnenju osmih (80 %) podjetij je izbira podjetij, ki ponujajo poslovna darila na trgu,

dobra, če ne zelo dobra, le dve podjetji pravita, da ponudba ni zadovoljiva oz. je zelo

majhna.

Naročajo jih pri raznih dobaviteljih iz cele Slovenije (Gropik, Marines, Cirrus, razne

tiskarne, Medičar Perger, Galerija Oskar Kogoj, Steklarna Rogaška,…) v tujini pa

predvsem pri raznih dobaviteljih, ki jim zagotavljajo tudi druga sredstva (npr.: podjetje

Slorational naroča določena darila pri Rationalu iz Nemčije; izdelki Rational pa so glavni

prodajni proizvod podjetja Slorational).

Nobeno podjetje ne izdeluje svojih lastnih poslovnih daril, ker nekateri niso

usposobljeni za proizvodnjo le-teh in to ni njihova dejavnost (storitvena podjetja), nekateri

nimajo časa in da je izdelovanje poslovnih daril zelo zamudno. Za vse je naročilo

poslovnih daril cenovno ugodnejše.

Dajanje daril se poveča ob zaključku poslovnega leta in ob prihajajočih božično-

novoletnih praznikov. Darila dajejo tudi ob raznih jubilejih podjetja, ob rojstnih dnevih, ob

sklenitvi večjih poslov.

35


4.5 METODOLOGIJA

4.5.1 Metode in tehnike anketiranja

Glede na namen in metodo pridobivanja podatkov sem se odločil za opisovalno

raziskavo anketiranje. S pomočjo zbiranja primarnih podatkov od zaposlenih na vodilnih

mestih v podjetjih sem poskušal ugotoviti glede njihova stališča in izkušnje glede

podkupovanja. Podatke sem pridobil s pomočjo strukturnega vprašalnika priloženega v

prilogi.

4.5.2 Problematika

Z raziskavo sem hotel odkriti, raziskati, koliko in kako se v Sloveniji zavedamo

podkupovanja z darili, zato sem si postavil sledeče cilje:

Ali anketiranci ločijo med poslovnim darilom in podkupovanjem

Ali je pomembno kako ga izročimo in kakšen vpliv ima pri tem cena poslovnega

darila

Ugotoviti ali so že bili v situaciji, ki so jih hoteli podkupiti in

Ali znajo postavit mejo med podkupovanjem in poslovnim darilom

4.6 REZULTATI ANKETE

4.6.1 Analiza hipotez

1. Ali menite, da ločite podkupnino od pravega poslovnega darila?

Anketiranci so lahko na vprašanje odgovorili samo z da ali ne, saj so tako bolje premislili

in izbrali odgovor s katerim so najbolj poistoveteni.

Da Ne Skupaj Zaposleni 90% 10% 100%

36


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Zaposleni

DaNeSkupaj

Večinoma anketirancev meni, da loči poslovno darilo od podkupovanja.

2. Ali je pomembno, kako darilo izročimo in kako ga sprejmemo?

Anketiranci so prav tako na vprašanje odgovorili samo z da ali ne.


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Zaposleni

DaNeSkupaj

Na to vprašanje je 70% anketirancev odgovorilo, da je pomembno kako ga izročimo

oziroma kako ga podarimo, 30% pa je trdilo, da ni pomembno. Dejstvo je, da so imeli

anketiranci svoje razloge, ki pa jih nisem zapisal zaradi anonimnosti.

37


3. Ali menite, da cena poslovnega darila vpliva na podkupovanje ali menite, da cena

nima vloge pri tem?

Anketiranci so prav tako na vprašanje odgovorili samo z da ima vpliv ali ne nima vpliva.


0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Zaposleni

Da

Ne

Skupaj

Na to vprašanje je 80% anketirancev odgovorilo,da sena ima vpliv na podkupovanje

ostalih 20% pa, da nima vpliva. Tu so anketiranci dodali, da ima velik vpliv tudi cena,

vendar o tem v naslednjem vprašanju.

4. Koliko bi bili največ pripravljeni odšteti (v SIT) za poslovno darilo?

Anketiranci so na to vprašanje imeli na izbiro pet odgovorov. Tako sem lahko odgovoril za

kakšne razrede se največkrat odločajo.

Vrednost darila v tolarjih ZaposleniDo 3 000 10%od 3 000 do 6 000 20%od 6 000 do 10000 30%od10 000 do 15 000 30%Več 10%Skupaj 100%

38


0%

20%

40%

60%

80%

100%

Zaposleni

Do 3 000

od 3 000 do 6 000

od 6 000 do 10000

od10 000 do 15 000

Več

Skupaj

Iz tega grafa je razvidno, da se je največ anketirancev odločalo za razred od 3 000 do 6 000

SIT na darilo in za razred od 6 000 do 10 000 sit na darilo. Za ta dva razreda so se namreč

odločili zato, ker vedo, da zelo poceni darila oziroma zelo draga darila lahko ustvarijo

neučinkovito poslovno komunikacijo in s tem ogrožajo sodelovanje s poslovnimi partnerji.

5. Ali ste že bili kdaj podkupljeni oziroma ste že bili kdaj v situaciji, za katero bi lahko

trdili, da so vas hoteli podkupiti?

Na peto vprašanje so imeli anketiranci na izbiro tri odgovore med katere so se lahko

odločili.

ZaposleniDa, enkrat 10%Da, večkrat 0%Ne, nikoli 90%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Zaposleni

Da, enkrat

Da, večkrat

Ne, nikoli

39


Pri tem vprašanju so anketiranci v 90% odgovorili, da niso bili nikoli podkupljeni oziroma

so bili v takšni situaciji. Eden anketiranec pa je že bil v takšni situaciji oziroma se je sam

tako počutil, vendar o tem ni želel govoriti zaradi poslovne skrivnosti in anonimnosti

ankete.

6. Če bi vam poslovni partner podaril darilo z visoko vrednostjo ob sklenitvi ali pred

sklenitvijo neke donosne pogodbe, bi jo sprejeli?

Anketiranci so imeli pri šestem vprašanju prav tako na izbiro tri možne odgovore.

ZaposleniDa 20%Ne, bi jo zavrnil 70%Ne vem 10%Skupaj 100%

0%10%

20%

30%40%

50%60%

70%80%

90%100%

Zaposleni

Da

Ne, bi jo zavrnil

Ne vem

Skupaj

Iz tega grafa je razvidno, da kar 70% anketirancev ne bi sprejelo darila, ampak bi jo

zavrnilo, ker menijo, da si s tem lahko naredijo več škode kot koristi. 20% anketirancev bi

sprejelo darilo, ker menijo, da s tem lahko užalijo poslovnega partnerja. Ostalih 10%

anketirancev pa niso bili najbolj prepričljivi.

40


7. Ali menite, da se v Sloveniji veliko dogaja v zvezi s podkupovanjem z poslovnimi

darili?

Pri sedmem vprašanju so imeli anketiranci na voljo tri možne odgovore med katerimi so se

odločali. Iz tega vprašanja bi lahko razbral, kako so anketiranci seznanjeni z

podkupovanjem oziroma s primeri podkupovanja.

ZaposleniDa 50%Ne 30%Ne vem 20%Skupaj 100%

0%10%20%30%

40%50%60%

70%80%90%

100%

Zaposleni

Da

Ne

Ne vem

Skupaj

Iz tega grafa je razvidno, da 50% anketirancev meni, da v Sloveniji prihaja do

podkupovanja med firmami, vendar se o tem ne govori preveč. 30% anketirancev pa meni

da še v Sloveniji tega ni veliko. Ostalih 20% anketirancev pa ne vedo ali da o tem niti niso

razmišljali.

41


5 SKLEP

Namen diplomskega dela je odkriti, raziskati, koliko in kako se v Sloveniji zavedamo

podkupovanja z darili, po kakšnih merilih ločimo podkupnine od pravega poslovnega

darila in kako bi to ugotovili oziroma bi to z mejo določili.

Nekateri se za dosego ciljev poslužujejo tudi podkupovanja. V diplomski nalogi sem

ugotovil, da enotne definicije podkupnine ni. Pot do poenotene definicije in zmanjšanja

korupcije je nasploh dolga in strma. Za zmanjšanje korupcije ali podkupovanja bi bili treba

spremeniti navade in mišljenja ljudi, tak proces pa je dolgotrajen. Ker zlorabljanje

obdarovanja se ne bi smelo dogajati, pa to ne spremeni dejstva, da je vse več sumov na

korupcijo v obliki darila.

Da bi se uspešno bojevali proti korupciji, je potrebno najprej spoznati vzroke njenega

nastanka in se z njimi spoprijeti.

Pri izbiri darila moramo upoštevati veliko dejavnikov in zato naj bo prva stvar, ki jo

naredimo, temeljit premislek, koga obdarujemo, kateri kulturi obdarovanec pripada in kaj

mu največ pomeni. Tako se bomo izognili marsikateri neprijetnosti sploh pa sumu, da je

naše darilo lahko podkupnina. Predvsem pa naj darilo izraža vrednote okolja, v kateri je

naš poslovni partner, vendar naj ne bo velika materialna vrednost.

42


6 VIRI, LITERATURA

1) Osredečki, Eduard.: Nova kultura poslovnega komuniciranja. Lesce: Oziris 1994

2) Osredečki, Eduard: Poslovni bonton. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1992

3) Bogataj, Janez. 1994. Majda, dajte mi tisto iz omare: Kultura poslovnih, promocijskih

in protokolarnih daril. Ljubljana: Ethno

4) Vesel Primož: Priložnost za podkupovanje in izsiljevanje. Panorama, Ljubljana,

2.10.1997

5) Zaviršek Darja: Hendikep kot kulturna travma. Ljubljana: cf, 200

6) Slak Sabrina: Drobna pozornost ali korupcija. Ljubljana 1994

7) Brajša Pavao: Managerska komunikologija. Ljubljan: Gospodarski vestnik, 1994

8) Kiltgaard R: Corrupt Cities: A practical guide to cure and prevention. Oacland (Calif):

ICS Press, Washington (DC), World Bank Institute, cop, 200

9) Kazenski zakonik (uradni list RS, št. 63/94, 13.10.1994

10) Jelovec Dejan: Poslovna etika, Ljubljana: Študenska organizacija Univerze, 1997

11) Obdavčitev daril v Sloveniji, Delo, Ljubljana, 24.4.2001

12) Godula Roža: The Gift and Culture. Krakow: Universitas Lagellonica, 1993

13) Kotler Filip: Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1998

14) Taškar Jana: Slovenija že zbolela zaradi virusa korupcije. Delo, Ljubljana, 3.3.2001

15) Možina, Tavčar, Kneževič: Poslovno komuniciranje. Maribor: Založba obzorja, 1998

16) Dossier korupcija

URL:http//www.geocities.com/korupcija1

17) Council of Europe Group of States against corruption

URL:http://greco.coe.int

18) Računovodstvo, knjigovodstvo in davčno svetovanje

http://www.cvetka.si

19) Urad za preprečevanje korupcije:

www.gov.si/vrs/slo/ministrstva/urad-za preprecevanje-korupcije.html

20) www.tajnica-on.net

21) www.podjetnik.com

22) www.darila.com

23) dr. Marija Ovsenik (pomoč pri nastajanju diplome)

24) Osebni pogovori

43


7 PRILOGA

Vprašalnik

• Poslovna darila – komunikacija ali podkupovanje

44


Vprašalnik

POSLOVNA DARILA – KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE Moje ime je Matjaž Jeznik in sem študent fakultete za organizacijske vede v Kranju. Prosim Vas, da odgovorite na naslednja vprašanja, ki mi bodo pomagala priti do podatkov in s tem napisati kakovostno diplomsko nalogo. Podatki bodo anonimni in uporabni izključno za potrebe raziskave. 1. Ali menite, da ločite podkupnino od pravega poslovnega darila?

a) da b) ne

2. Ali je pomembno, kako darilo izročimo in kako ga sprejmemo?

c) da d) ne

3. Ali menite, da cena poslovnega darila vpliva na podkupovanje ali menite, da cena nima vloge pri tem?

e) da ima vpliv f) ne nima vpliva

4. Koliko bi bili največ pripravljeni odšteti (v SIT) za poslovno darilo?

g) Do3000 SIT/darilo h) Od 3000 do 6000 SIT/darilo i) Od 6000 do 10000 SIT/darilo j) Od 10000 do 15000 SIT/darilo k) Več

5. Ali ste že bili kdaj podkupljeni oziroma ste že bili kdaj v situaciji, za katero bi lahko trdili, da so vas hoteli podkupiti?

a) Da, enkrat b) Da, večkrat c) Ne, nikoli

6. Če bi vam poslovni partner podaril darilo z visoko vrednostjo ob sklenitvi ali pred sklenitvijo neke donosne pogodbe, bi jo sprejeli?

b) Da c) Ne, bi jo zavrnil d) Ne vem

45


7. Ali menite, da se v Sloveniji veliko dogaja v zvezi s podkupovanjem z poslovnimi darili?

e) Da f) Ne g) Ne vem

Hvala vam, za sodelovanje!

46

Documents

POSLOVNA DARILA – KOMUNIKACIJA ALI PODKUPOVANJE