of 80/80
POSLOVATI V ITALIJI Pregled problematik in zakonodaje

POSLOVATI V ITALIJI - icon-project.euicon-project.eu/docs/Poslovati_v_Italiji.pdf · lahko italijanski strani večji del blagovne menjave pripišemo severnim deželam: Furlaniji –

  • View
    229

  • Download
    8

Embed Size (px)

Text of POSLOVATI V ITALIJI - icon-project.euicon-project.eu/docs/Poslovati_v_Italiji.pdf · lahko...

  • POSLOVATI V ITALIJI Pregled problematik in zakonodaje

  • POSLOVATI V ITALIJIPregled problematik in zakonodaje

    Uredili in pripraviliSlovensko deelno gospodarsko zdruenje-Unione regionale economica slovenaUl./Via Cicerone, 8 - 34133 Trst/Trieste - Tel. +39 040 67248 - E-mail: [email protected] D.o.o.-S.r.l.Ul./Via Cicerone, 10 - 34133 Trst/Trieste - Tel. +39 040 67248 - E-mail: [email protected]

    Uvodna besedilaIztok Miroi, Igor Plestenjak, tefan Pavlinjek, Nicola Tenze

    Avtorji besedilNadja Praelj, Dionisio Gherbassi, Botjan Starc, Borut Sardo, geom. Alan Oberdan, geom. Aleksander Sosi, in. Peter Sterni

    Uredili Majna Pangerc, Erik Pauletic in Andrej ik

    ZalonikSlovensko deelno gospodarsko zdruenjeUnione regionale economica slovenawww.sdgz.it

    TiskGraphart S.r.l. - Trst

    TRST 2010

  • 3

    POSLOVATI V ITALIJI Pregled problematik in zakonodaje

  • Za aktivno trenje slovenskih podjetij na italijanskem trguIZTOK MIROI, Veleposlanik Republike Slovenije v Italiji

    Najbolj uinkovita pomo, ki prihaja iz samega trgaIgOR PlesTenjaK, Direktor Javne agencije Republike Slovenije za podjetnitvo in tuje investicije

    Strokovno partnerstvo za laje in temeljiteje spoznavanje italijanskega podjetnikega okoljaTefan PavlInjeK, Predsednik Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije

    Slovenski poslovni klub v Italiji kot posrednik pri povezovanju razlinih miselnih pristopov in praksnIcOla TenZe, Predsednik - Slovensko deelno gospodarsko zdruenje

    str. 6

    str. 8

    str. 10

    str. 12

    KAZALO

  • 1. Ustanovitev podjetja in davne obveznosti pri izvajanju storitev v ItalijinaDja PRaelj, Davna svetovalka

    2. Mobilnost delovne sileDIOnIsIO gHeRBassI, Vodja urada za plae Servis d.o.o. srl

    3. Varnost pri deluBOTjan sTaRc, Odgovorni za podroje varnosti pri delu pri podjetju Servis d.o.o. srl

    4. Obveznosti glede varnosti okolja v ItalijiBORUT saRDO, Sektor okoljevarstva pri SDGZ - Slovenskem deelnem gospodarskem zdruenju

    5. Obveznosti podjetja pred in po vstopu na gradbiegeOM. alan OBeRDan, Predsednik sekcije svobodnih poklicev pri Slovenskem deelnem gospodarskem zdruenju

    Sodelovala sta tudi: geOM. aleKsanDeR sOsI, In. PeTeR sTeRnI

    Regulirane dejavnosti v Italiji

    Predstavitev struktur v skupini SDGZ

    Slovarek

    POGLAVJA

    str. 14

    str. 28

    str. 36

    str. 46

    str. 60

    str. 70 str. 71str. 78

  • 6

    IZTOK MIROIVeleposlanik Republike Slovenije v Italiji

    Za aktivno trenje slovenskih podjetij na italijanskem trguUvodoma bi se elel zahvaliti za povabilo k pripravi uvodnika v priujoem prironiku ter hkrati estitati izdajateljem za njegovo pripravo. Menim, da bo sluil kot uinkovito informativno gradivo vsem slovenskim podjetjem, ki poslujejo na italijanskem triu, tako tistim, ki na novo vstopajo nanj, kot tudi tradicionalnim slovenskih izvoznikom v Italijo. Priakujem, da bodo naa podjetja na ta nain laje plasirala svoje izdelke in sto-ritve na italijanski trg in s tem razirila svoje poslovanje, kar hkrati predstavlja prilonost za nove nalobe in odpiranje novih delovnih mest.

    Velja izpostaviti, da gre za pomemben prispevek v nizu naraajoih aktivnosti sloven-ske gospodarske diplomacije, ki jo razvija in koordinira MZZ RS. Dobili smo nov izdelek, ki lahko pomembno pripomore k ofenzivnemu trenju slovenskih izvoznikov blaga in storitev na italijanskem trgu, emur so v okviru aktivnosti slovenske gospodarske diplo-macije zavezani Veleposlanitvo RS v Rimu, Generalni konzulat RS v Trstu, Predstavnitvo JAPTI v Milanu ter Predstavnitvo Slovenske turistine organizacije (STO) v Milanu.

    Italija ostaja dolgoroni strateki gospodarski partner Republike Slovenije. Pravni okvir gospodarskega sodelovanja je zaokroen, saj so med dravama sklenjeni vsi kljuni spo-razumi s tega podroja. Precejnji del dvostranske blagovne menjave poteka v okviru tistih slovenskih podjetij, v katerih je prisoten italijanski kapital, ali pa imajo le-ta z itali-janskimi partnerji vzpostavljene dolgorone kooperacijske odnose. Teritorialno gledano lahko italijanski strani veji del blagovne menjave pripiemo severnim deelam: Furlaniji Julijski krajini, Venetu, EmilijiRomagni in Lombardiji. Omenjene deele predstavljajo preko 90% slovenske blagovne menjave z Italijo. Posamino gledano pa je v blagovni in tudi storitveni menjavi s Slovenijo najbolj udeleena sosednja Furlanija Julijska krajina, kar je razumljivo, tako zaradi zemljepisne bliine, kot uteenih trgovinskih tokov.

  • 7

    e podrobneje analiziramo slovenski izvoz v Italijo v zadnjih nekaj letih, ne moremo spregledati razmeroma visokih stopenj rasti. Italija nenehno zavzema drugo mesto med naimi zunanjetrgovinskimi partnerji, konstanten je tudi dele Italije v celotnem izvozu Republike Slovenije.

    Natanneji pregled slovenskega uvoza iz Italije v zadnjih nekaj letih pa izkazuje prav tako visoke stopnje rasti, konstantno drugo mesto Italije med slovenskimi uvoznimi trii ter vseskozi nespremenjeno drugo mesto, kar zadeva dele Italije v celotnem slovenskem uvozu.

    Poizkuamo dosei, da bi se poslovno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi pod-jetji razirilo tudi na druge italijanske deele seveda v kolikor je to v interesu podjetij samih ter da bi potencialni italijanski investitorji in podjetniki prepoznali Slovenijo kot tisto sosednjo dravo, ki zagotavlja optimalno kombinacijo med kakovostjo delovne sile, infrastrukture, dostopa do regionalnih trgov ter kakovosti ivljenja.

    Preprian sem, da so tradicionalna povezanost obeh trgov, skupna valuta, schengensko obmoje, geografska bliina in ezmejne oblike sodelovanja tiste znailnosti, ki pome-nijo jamstvo za dolgoroni razvoj poslovnih odnosov med slovenskimi in italijanskimi podjetji ter hkrati trdno podlago za nadgradnjo vseh oblik gospodarskega sodelovanja med dravama tudi v prihodnje.

    Veleposlanitvo RS v Rimu si bo za to prizadevalo z vsemi momi, kakor tudi nudilo slovenski dom vsem slovenskim podjetjem z eljo po delovanju v Italiji.

  • 8

    Najbolj uinkovita pomo, ki prihaja iz samega trgaSpotovani podjetniki,z rastjo mednarodnega poslovanja se vse bolj kae potreba po podpori slovenskim podjetjem pri njihovih prizadevanjih glede prodora na tuje trge. Na Javni agenciji Republike Slovenije za podjetnitvo in tuje investicije, kjer izvajamo vladni program za spodbujanje internacionalizacije, neprenehoma iemo nove oblike pomoi slovenskim podjetjem v razlinih fazah izvozne aktivnosti; od priprav na izvoz, vstopa na tuji trg, do izvoznega poslovanja in utrjevanja poloaja na trgu.

    Poleg spletnega portala Izvozno Okno, preko katerega zagotavljamo informacije in sve-tujemo o tujih trgih slovenskim izvoznikom in vsem, ki to nameravajo postati, pripra-vljamo izobraevanja s podroja mednarodnega poslovanja ter predstavitve slovenske-ga gospodarstva, tako v okviru poslovnih delegacij, kot tudi na mednarodnih sejemskih prireditvah v tujini. V prihodnje bomo podjetja podpirali tudi pri individualnih predsta-vitvah na mednarodnih sejmih v tujini.

    Zavedamo se, da je pri prodoru na doloen tuj trg najbolj uinkovita tista pomo, ki prihaja iz trga samega. S ciljem, da bi uinkovito pomagali im vejemu tevilu sloven-skih podjetij na razlinih lokacijah po svetu, tudi tam, kjer nimamo lastnih predstavni-tev, JAPTI sodeluje s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini. Ti zdruujejo predstavnike vejih oziroma izkuenih slovenskih podjetij, ki vrsto let delujejo na tujih trgih. S svojim znanjem in izkunjami predstavljajo pomemben vir informacij za slovenska podjetja, ki elijo iriti poslovanje na tuje trge. Aktivnosti poslovnih klubov so priprava bilateralnih poslovnih sreanj, individualna svetovanja podjetjem, organizacija poslovnih delegacij ter promocijskih nastopov, povezovanje z lokalnimi institucijami ter navezave nefor-malnih stikov med podjetji in vladnimi institucijami obeh drav. Kljuna dejavnost po-

    IgOR PlesTenjaKDirektor Javne agencije Republike Slovenije za podjetnitvo in tuje investicije

  • 9

    slovnih klubov pa ni le odpiranje vrat slovenskim podjetjem na tuje trge, temve tudi privabljanje tujih investitorjev v Slovenijo.

    Na trgu kot je Italija, kjer so slovenska podjetja e tradicionalno prisotna, je poglavi-tna naloga poslovnih klubov v povezovanju slovenskih podjetij s predstavniki lokalnih podjetij in institucij, v navezovanju poslovnih stikov in izmenjavi informacij. Prave infor-macije so bistvenega pomena pri premagovanju ovir, s katerimi se slovenska podjetja sooajo pri poslovanju v Italiji.Veina informacij, ki so jih podjetjem posredovali s Slovenskega deelnega gospodar-skega zdruenja v Trstu, je bilo povezanih z lokalnimi predpisi s podroja dela, davkov, financ in prava.

    Publikacija, ki je pred vami, predstavlja italijansko poslovno okolje in nudi kljune infor-macije za poslovanje na italijanskem trgu. Natanno opredeljuje tista podroja, ki slo-venskim podjetjem predstavljajo e posebej trd oreh: mobilnost delovne sile, varnost pri delu in ravnanje z odpadki. Knjiica je zato za slovenska podjetja izjemno dobrodola. Pravzaprav povzema pogla-vitno nalogo slovenskega poslovnega kluba v Trstu posredovanje pomembnih po-slovnih informacij, ki slovenskim podjetjem olajajo poslovanje na italijanskem trgu.

    Preprian sem, da jo boste vsi, ki delujete na italijanskem trgu ali vanj ele vstopate, koristno uporabili pri sooanju z vsakodnevnimi poslovnimi izzivi.

  • 10

    Strokovno partnerstvo za laje in temeljiteje spoznavanje italijanskega podjetnikega okoljaSpotovane obrtnice in obrtniki, podjetnice in podjetniki!irjenje prodaje ali poslovanja na tuje trge je postalo primarno gonilo globalne eko-nomije in konkurennosti 21. stoletja. Podjetja se irijo na mednarodne trge predvsem zato, da bi nala nove kupce za svoje izdelke ali storitve, bolje izkoristila svoje zmonosti in vire ter razprila poslovna tveganja na iri trg.

    Zaradi majhnosti domaega trga je Slovenija e tradicionalno mono vpeta v medna-rodne tokove, e posebej s sosednjimi dravami. Italijanski trg je za slovenske obrtnike in podjetnike, tako za tiste ob meji, kot tudi za vse ostale, zanimiv tako zaradi bliine, kot zaradi njegove velikosti. Potencial tega trga zagotovo e ni dokonno izkorien, saj po-nuja veliko novih poslovnih prilonosti. Ker slovenski dravljani za zaposlitev v Italiji ne potrebujejo delovnega dovoljenja in so na trgu dela izenaeni z italijanskimi dravljani, v Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije v zadnjem asu opaamo vedno veje zanima-nje slovenskih obrtnikov in podjetnikov za opravljanje storitev na italijanskem trgu.

    Izzivi vstopa na mednarodni poslovni oder vsekakor zahtevajo nova znanja in izkunje. e posebej pomembno je dobro poznavanje znailnosti in posebnosti trga, na katerega se podajate, tamkajnjega poslovnega okolja, kulture in obsenega dela zakonodaje. Da bi svojim obrtnikom in podjetnikom omogoili laje osvajanje italijanskega trga, smo v okviru zborninega sistema pripravili e ve tovrstnih seminarjev. Pri tem so nam bili v veliko pomo strokovni sodelavci Slovenskega deelnega gospodarskega zdruenja, ki

    Tefan PavlInjeKPredsednik Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije

  • 11

    so nam in naim lanom pomagali pri reevanju konkretnih vpraanj glede poslovanja na ezmejnem obmoju. Prav to odlino partnerstvo nam je omogoilo, da smo laje in temeljiteje spoznali podjetniko okolje in poslovanje na trgu nae sosednje drave. Mnogi obrtniki in podjetniki, ki ste se e sreali s poslovanjem na italijanskem trgu, ste nas na tovrstnih seminarjih seznanili z mnogimi zanimivimi izkunjami, na primer o pogostih in temeljitih obiskih italijanskih inpekcijskih slub, katerih delo in postopki potekajo drugae, kot v Sloveniji. Da bi se v im veji meri izognili razlinim neprijetnim izkunjam, se je pred vstopom na tuji trg potrebno dobro pripraviti. Veliko pozornosti je potrebno nameniti prav dokumentom, ki jih mora imeti obrtnik oz. podjetnik vedno pri sebi. Lahko bi rekli, da mora v eni roki drati dokumente, v drugi pa orodje.

    Ob tej prilonosti bi Slovenskemu deelnemu gospodarskemu zdruenju estital za pri-pravo priujoega prironika in se zahvalil za dolgoletno sodelovanje z Obrtno-podje-tniko zbornico Slovenije. Informacije, ki so podane v tem prironiku, bodo zagotovo prispevale k temu, da bo vstop na italijanski trg za slovenske obrtnike in podjetnike ve-liko bolj prijazen, vsebina prironika pa bo zanimiva tudi tistim, ki na italijanskem triu e poslujete. Bolja informiranost bo zagotovo prispevala k temu, da se boste slovenski obrtniki in podjetniki v e vejem tevilu odloali za prodor ez mejo in v e veji meri znali izkoristiti potencial ezmejnega obmoja.

    Spotovane obrtnice, obrtniki, podjetnice in podjetniki! Upam, da boste na italijanskem trgu zaznali prave poslovne prilonosti in jih dobro izkoristili. elim vam veliko uspenih stikov z novimi poslovnimi partnerji in im ve sklenjenih poslov!

  • 12

    Slovenski poslovni klub v Italiji kot posrednik pri povezovanju razlinih miselnih pristopov in praksSlovensko deelno gospodarsko zdruenje je organizacija podjetnikov slovenske naro-dnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Ustanovljeno je bilo leta 1946 (ve na strani 71), posto-pno pa je postala referenna institucija za servisiranje podjetij, ki se podajajo ez mejo, tako iz Italije v Slovenijo, kot seveda iz Slovenije v Italijo.

    Ugotavljamo, da se je v zadnjih letih zanimanje za ezmejno delovanje s strani malih in srednjevelikih podjetij mono povealo. Vkljuitev Slovenije v Schengensko obmoje je podrlo e zadnje ovire za nastop na sosednjem triu. Ali bolje, tako se zdi na prvi pogled...

    V resnici vsakodnevno opaamo, s kaknimi teavami se podjetja sreujejo, ko se iz Slo-venije podajo v Furlanijo-Julijsko krajino, oziroma v iri italijanski prostor. Gre za trie, ki predstavlja izjemen potencial za slovenske izvoznike, kot tudi za slovenska storitvena podjetja. Gre pa tudi za trie, ki ima svoje zakonitosti in svoje posebnosti. To seveda ne pomeni, da govorimo o teavah, ki jih ni mogoe premostiti. Bistveno je predvsem to, da se naslonimo na institucije, ki nam lahko posredujejo potrebno znanje. V mislih imamo tako tehnino poznavanje zakonodaje, kot tudi poznavanje razmer in razmi-ljanja na obeh straneh meje. To lahko plastino opiemo s trditvijo, da vasih v takih primerih rabimo e kulturnega posrednika, ki nam pomaga pri povezovanju razlinih miselnih pristopov. Vse to pri SDGZ-ju in povezanih podjetjih obvladamo. To pome-ni, da boste pri nas dobili informacije in storitve (ve na strani 73 pri opisu dejavnosti

    nIcOla TenZePredsednik - Slovensko deelno gospodarsko zdruenje

  • 13

    podjetja Servis D.o.o.) s strani dvojezinega osebja, ki bo znalo tudi primerjati stanje in pravila v Sloveniji in v Italiji.

    Ko je Republika Slovenija preko Javne agencije za podjetnitvo in tuje investicije JAPTI odloila, da bo tudi finanno pomagala slovenskim poslovnim klubom v tujini, se je Slovensko deelno gospodarsko zdruenje prijavilo na vse dosedanje razpise in odtlej deluje tudi v tem sklopu. Ob zadnjem razpisu smo se zamislili, kako naj najbolj smotrno izkoristimo razpololjiva sredstva za leto 2010. Tako se je porodila tudi ideja o tem priro-niku, ki bi slovenskemu uporabniku nudil vpogled v kompleksno italijansko zakonodajo in obveznosti, katerim mora zadostiti, ko se odloi za vasih teaven korak v dejavnosti svojega podjetja, kot je prehod na tuje trie. V prironiku boste nali pomembne in-formacije o tem, kako s slovenskim podjetjem lahko izvajate dejavnosti v Italiji, oziroma kako odprete podjetje v Italiji, kakne so italijanske raunovodsko-davne zakonitosti, kakna so pravila glede mobilnosti delovne sile, oziroma delovno-pravne zakonodaje, pravila o varnosti pri delu ter o okoljevarstveni problematiki. Zraven smo dodali e po-glavje o delu v gradbiih, saj je ravno to tematika, ki je v tem trenutku najbolj zanimi-va za glavni del slovenskih storitvenih podjetij, katera se predvsem v obmejnem pasu podajajo v Italijo. Poglavje je pripravila sekcija prostih poklicev, kar je spet zanimivo za slovenske uporabnike, v kolikor v njej delujejo slovensko govorei pravniki, projektanti in podobni profili, ki bi lahko bili zelo koristni slovenskim podjetjem v Italiji.

    Uporabnike moramo seveda obvestiti, da so v brouri le osnovne informacije, saj je bilo nemogoe strniti vsa pravila v format, ki smo si ga zamislili. Obenem moramo tudi vede-ti, da je zakonodaja v nenehnem spreminjanju, zato lahko tiskane informacije zastarajo izjemno hitro. Reitev je seveda preprosta: aurirane podatke boste nali na spletnih straneh Slovenskega deelnega gospodarskega zdruenja (www.sdgz.it) in podjetja Servis d.o.o. (www.servis.it), vabimo pa vas, da nas kontaktirate in nas obiete na naih naslovih, kjer boste lahko dobili vse informacije in storitve za uspeno in brezskrbno poslovanje pri najvejem slovenskem sosedu.

  • 14

    naDja PRaeljDavna svetovalka

    1. USTANOVITEV PODJETJA IN DAVNE OBVEZNOSTI PRI IZVAJANJU STORITEV V ITALIJIPo padcu meje so se mnoga slovenska podjetja podala na italijansko trie, saj so bila prepriana, da so vse pregrade mimo. al se danes, po mnogih letih, slika ni bistveno spremenila. iri evropski ekonomski prostor ostaja e vedno na papirju in podjetnik, ki eli poskusiti delovanje v drugi evropski dravi, ima pri tem kar nekaj teav. Toliko ve, e je izbral kot cilj njegove poslovne iritve Italijo.

    Italija je drava, ki ima v povpreju najveje tevilo dravnih uslubencev v Evropi. e ta podatek nam pove, da drava potrebuje veliko administrativnih papirjev, v opraviilo tolikni delovni sili. Pri sprejemu evropskih odlob je Italija stalno v zamudi in je vekrat podvrena globam s strani evropskih oblasti. Zadnji primer je bil vstop v veljavo evrop-ske direktive o storitvah 1. januarja letos. Italijanska vlada je sprejela ustrezni ukrep ele 18. februarja. Italijanski podjetniki so tako poldrugi mesec tavali v temi in se sklicevali na splona pravila evropske odlobe. Noemo vas seveda ustrahovati pred vstopom na italijansko trie, temve opozoriti, da ni tako enostavno zaeti s poslovanjem na tujem trgu. Vekrat je najveja teava prav jezik, (v Italiji je znanje angleine zelo redko) in nepoznavanje zakonov (pri iskanju pravilnih informacij se roma iz urada do urada, ne da bi pri tem dobili ustrezne informacije). Da bi vam vsaj delno priskoili na po-mo, smo sestavili to poglavje prironika, kjer dobite v strnjeni obliki glavne informacije, od ustanovitve podjetja z upotevanjem dejavnosti in mone pravne oblike le-te so

  • 15

    davnih obveznosti, tako pri DDV-ju, kot tudi pri izraunu in plailu davkov, vse do no-vosti o liberalizaciji in poenostavitvi pretoka storitev glede na novo zakonodajo, ki je stopila v veljavo v letonjem letu.

    Zakonodaja se v Italiji stalno spreminja, pogostoma se uveljavlja elektronski pretok in-formacij, tudi z davnimi uradi. Zaradi tega je treba biti pozorni na novosti, ki velikokrat popolnoma spremenijo e uveljavljena pravila, in jim stalno slediti. Namen tega priro-nika je posredovati primarne informacije, vsak primer zase pa gotovo potrebuje poglo-bitev in analizo glede na dejavnost in perspektive pri vstopu na novo trie.

    KAJ MORA PODJETNIK VEDETI, E ELI DELATI V ITALIJIObseg predpisov in pravil, s katerimi se podjetnik srea, je tako obseen, da ena sama knjiga ne bi zadostovala, da bi se jih natanno opisalo.V nadaljevanju bomo poskuali povzeti tista pravila, ki so bistvena in ki dajejo podje-tniku monost, da tudi sam razume, kakne so njegove obveze ob vstopu na italijanski trg. To e ne pomeni, da bo lahko sam opravljal vse obveze. Namen prironika je, da bo lahko aktivno spremljal to, kar bodo strokovnjaki v tem sektorju zanj opravljali.

    Glavne toke:

    1) USTANOVITEV PODJETJA

    2) LIBERALIZACIJA IN POENOSTAVLJENJE PRETOKA STORITEV (MERCATO DEI SERVIZI)

    3) DAVNE OBVEZNOSTI ZA DDV

    4) DAVNE OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOBIKA

  • 16

    1) USTANOVITEV PODJETJA

    V letu 2010 je bilo sprejetih ve zakonov, ki so spremenili postopek za odprtje novih dejavnosti.Trgovske in storitvene dejavnosti se delijo na regulirane in proste.

    PROSTE DEJAVNOSTI Ne predvidevajo dokazov poklicnih uspo-sobljenosti. Te so na primer zidarji, pleskarji, razni monterji, ipd.

    REGULIRANE DEJAVNOSTI Predpisi so drugani in zahtevajo poklicno usposobljenost. Slednja je predvidena tudi za frizerje, kozmetiarje, gostince, mehanine delavnice, instalaterje, ipd.

    ZAETEK DEJAVNOSTI: je moen takoj po predloitvi vseh dokumentov na pristojne urade.

    DIA (denuncia inizio attivit) Izjavo o zaeti dejavnosti se vloi na Obi-no. Predvidena je za nekatere dejavnosti, in si-cer: frizerje, kozmetiarje, trgovino na drobno z ivili in trgovino z drugimi izdelki, gostinsko dejavnost.Pristojni urad lahko v roku 30 dni preklie za-etek dejavnosti, e ugotovi, da dokumenti, ki so bili predloeni, ne ustrezaju zaradi napanih sporoil.

    ComUnica (comunicazione unica) Dobesedno edina izjava: stopila je v ve-ljavo s 1.aprilom 2010, potem ko je bila njena uporaba vekrat preloena zaradi tehninih komplikacij. Predloi se na Trgovinsko zbornico pokrajine, v kateri se eli izvajati dejavnost.Postopek nadomea izjave na posamezne urade, in sicer za vpis v:- Register podjetij (Registro imprese)- Register obrtnikov (Albo artigiani)- INPS (Istituto Nazionale Previdenza Sociale)

    Zavod za socialno skrbstvo- INAIL (Istituto Nazionale Infortuni Lavoro)

    Zavod za varnost nezgod pri delu- DDV pridobitev tevilke DDV.

    ELEKTRONSKO: akreditirana struktura polje gornje dokumente na pristojni urad.

    POKLICNI POGOJI, ki jih morajo zastaviti dravljani EU, ki hoejo opravljati regulirane dejavnosti v Italiji, so enaki tistim za italijanske dravljane. Ti pogoji so razlini glede na dejavnosti in so sestavljeni iz razlinih kombinacij tudijskih nazivov in poklicnih izku-enj.

  • 17

    e je dravljan EU pridobil tudijski naslov ali opravil delovno izkunjo v Italiji, NE POTREBUJE POSTOPKA O PRIZNANJU.

    - Za priznanje poklicne kvalifikacije in specifi-ne delovne izkunje pridobljene v dravi la-nici mora nasloviti pronjo na odgovorno Mi-nistrstvo, ki jo vzame v pretres in v roku nekaj mesecev izda odlok o priznanju.

    V primeru, da eden izmed teh pogojev dopua direktno izvajanje dejavnosti v Italiji, ne potrebu-jemo postopka o priznanju. - Kar se tie tudijskih naslovov, pridobljenih v

    Sloveniji, zadoa potrditev italijanskih tudij-skih naslovov, ki jo izda italijansko olsko mi-nistrstvo.

    S.C.I.A. (segnalazione certificata di inizio attivit)

    Potrdilo o prietku dejavnosti: bo nadome-stil zgoraj opisano DIA. To predvideva zakonski osnutek t. 78 z dne 30. maja 2010, ki je bil spre-jet v dravni zakon z dne 30. julija 2010 t.122, len 49.Zaenkrat se len 49, ki predvideva SCIA, ne izva-ja, ker se aka na dodatna ministrska pojasnila.

    Bistvena sprememba bo v tem, da bo posameznik zael dejavnost na osnovi lastne izjave in na lastno odgovornost. Pristojni organi bodo morali v roku 60 dni preveriti resninost izjave in jo lahko razveljavijo le v primeru napake ali pa lane izjave. V primeru lane izjave je poleg glob predviden kazenski postopek in tudi zaporne kazni.Vsa ta pravila veljajo za kogarkoli, ki eli zaeti s trgovsko, obrtno ali gostinsko dejavno-stjo, tako za italijanske dravljane, kot za dravljane drav lanic Evropske unije.

    PRAVNE OBLIKE PODJETIJ V ITALIJI SO SLEDEE:

    SAMOSTOJNI PODJETNIK - Dela lahko sam ali z druinskimi lani, s kateri-mi na podlagi notarskega akta (impresa fami-liare) deli dobiek.

    - Neomejeno odgovarja z vsem premoe-njem pri vodenju dejavnosti.

    OSEBNE DRUBE - Kolektivna druba (societ in nome colletti-vo): lani odgovarjajo neomejeno.

    - Komanditna druba (societ in accomandi-ta semplice): lani, ki v drubi delajo, od-govarjajo neomejeno s svojim kapitalom, medtem ko lani, ki vloijo samo kapital, v drubi NE delajo in tudi njihova odgovor-nost je omejena na vloeni kapital.

    - NOTARSKI AKT je potreben za ustanovitev drube. Ni predviden minimalni kapital. Pod-jetnik ima monost izbire pri vodenju knjigo-vodstva: poenostavljeno ali redno-dvostavno knjigovodstvo.

  • 18

    KAPITALSKE DRUBE - Drube z omejeno odgovornostjo (societ a responsabilit limitata srl) z ve ali z enim samim lanom.

    - Delnike drube (societ per azioni).

    DRUBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

    - Druba se ustanovi z notarskim aktom: osnovni dokument je statut, ki predvideva vse mone obveze, predvidene po zakonu in tudi dejav-nosti, s katerimi bi se lahko druba ukvarjala. Ustanovni akt je dokument, ki spremlja sta-tut in kjer se doloa, kdo so zaetni upravitelji in katera dejavnost se bo ob zaetku vrila.

    - Minimalni kapital znaa 10.000 . Pravilno je vplailo vsaj 25% ob ustanovitvi. Za enooseb-ne drube je obvezno vplailo vsega kapitala e ob ustanovitvi.

    - Obvezen je sede podjetja.- Voditi mora redno oz. dvostavno knjigovod-

    stvo.- Dohodnina se plaa v viini 27,5% (IRES) in

    3,9% (IRAP) od dobika.- Najviji organ drube je upravni svet, ki ga

    sestavljajo tri osebe ali ve. Ustanovni akt in statut lahko predvidevata edinega upravitelja (amministratore unico). Po navadi te funkcije veljajo za dobo 3 let, e ni drugae doloeno v statutu.

    OBVEZNO JE URADNO ZAVAROVANJE :

    lani drube, ki v podjetju delajo, morajo biti zavarovani za:

    - Zdravstvo (INPS);- Pokojnino (INPS);- Nezgode (INAIL);- Za prvi dve je pristojen urad INPS, za tretjo pa

    INAIL.- Stroek je vezan na dobiek, s tem da je mi-

    nimalni znesek 2.870 za INPS socialno skrbstvo INAIL zavarovanje za nezgode po tabelah.

  • 19

    2) LIBERALIZACIJA IN POENOSTAVITEV PRETOKA STORITEV (MERCATO DEI SERVIZI)8. maja 2010 je stopil v veljavo zakonski odlok t. 59 z dne 26. marca 2010, ki uvaja evropsko uredbo 2006/123/CE. Slednja se nanaa na storitve znotraj Evropskega trga.

    Za vse podjetnike in profesionalne storitve se bo uporabilo nove postopke, z izjemo nekaterih dejavnosti, ki so navedene v zakonu.Odlok je ukinil vse obstojee norme, ki so predvidevale posebna dovoljenja za opravlja-nje dejavnosti, razen tistih, ki so izrecno navedena v zakonu.Dve sta smernici nove zakonodaje: ena zadeva svobodne poklice, druga trgovske in obrtne dejavnosti.

    SVOBODNI POKLICI Odvetniki, svetovalci, arhitekti, inenirji in dav-ni svetovalci (commercialisti) iz drav lanic bodo odslej lahko zaeli vriti svojo poklicno dejavnost v Italiji (len 45) po novem postop-ku. Slednji je bistveno kraji od prejnjega, ki je zahteval poleg drugih obvez tudi pronjo na pristojno ministrstvo.Po novem je dovolj, da se strokovnjak prijavi na Zbornico, ki je pristojna za njegov poklic in vloi vse dokumente, ki jih Zbornica zahteva. V roku 2 mesecev mora Zbornica odgovoriti, e je kak dokument nepopoln. V nasprotnem primeru velja pravilo, da je pronja sprejeta (si-lenzio assenso). Profesionalec bo nato lahko opravljal svojo dejavnost na italijanskem trgu zaasno, ali pa stalno tako, da jo bo izvajal na italijanskem ozemlju.

    TRGOVSKE IN OBRTNE DEJAVNOSTI

    Za sprejemanje vpisov je pristojna Trgovinska zbornica pokrajine, kjer se eli odpreti dejav-nost (glej prvo poglavje).

    NEKATERE STORITVE SO IZVZETE IZ NOVEGA ZAKONA. ZANJE VELJAJO STARA PRAVILA:

    Prevozi blaga, prevozi ljudi, zdravstvene stori-tve za terapevtske namene, storitve na podro-ju kinematografije in radia.

    ODPRTJE TRGOVINE Ni potrebno nikakrno posebno dovolje-nje, razen za trgovino s prehrambenimi izdelki, kjer je potrebno imeti 2 leti prakse v zadnjih 5 letih, poleg olske izobrazbe.

    ODPRTJE GOSTINSKEGA OBRATA Zahteva dovoljenje (licenco), ki ga izda Ob-ina (poleg predvidene prakse). Isto pravilo ve-lja tudi za odprtje trafike.

    PREMINA PRODAJA Zahteva se obinsko dovoljenje. Pozitivna novost je v tem, da se bo lahko prodajalo tudi na domu porabnikov. Dovoljenje za prodajo bodo lahko zaprosile tudi drube, kar doslej ni bilo mogoe.

  • 20

    Smisel tega zakona je, da se poenostavi zakonodajo, ki predvideva nove dejavnosti in da se da monost prostemu pretoku poklicev znotraj Evropske skupnosti, oziroma, da se okrepi sodelovanje med dravami lanicami.

    VPRAANJA SLOVENSKEGA PODJETNIKA V ZVEZI Z USTANOVITVIJO PODJETJA V ITALIJI

    Najpogosteji primeri:

    1) GRADBENO PODJETJE a) dobi naroilo za gradnjo hie fizini osebi. Predvideni so 3 meseci dela. V tem prime-ru ni potrebno, da se odpre podjetje v Italiji. Dovolj je, da slovenski podjetnik zaprosi za tevilko DDV v Pescari (ve o tem v nada-ljevanju).

    b) dobi naroilo za gradnjo vejega poslopja. Predviden rok trajanja del je dalji od enega leta. V tem primeru ni ve dovolj pridobitev tevilke DDV. Potrebno je odpreti stalno poslovno enoto v Italiji. Obveze, ki jih ima v tem primeru slovenski podjetnik, so enake tistim, ki jih ima katerokoli italijansko podje-tje, to se pravi obvezna plaila dohodnine in DDV-ja v Italiji.

    c) eli razviti stalno dejavnost v Italiji: v tem primeru se mu izplaa ustanoviti DOO drubo z omejeno odgovornostjo in tako postati v celoti italijansko podjetje, z vsemi obveznostmi, ki jih prinaa vpis.

    2) GOSTINEC iz Slovenije ali druge drave lanice

    Odpre gostinsko dejavnost, pod istimi pogoji kot katerikoli italijanski dravljan.

    3) OBRTNIK V obliki samostojnega podjetja ali v obliki kapi-talske drube (doo) zane s poklicno dejavno-stjo svoje stroke pod istimi pogoji kot italijanski dravljan. Potrdila o poklicni kvalifikaciji ne po-trebujejo ve dolgoronih overovljenj, ampak so veljavni takoj ob predloitvi.

    4) FRIZERKE, BRIVCI, KOZMETIKI IN ISTILKE

    Potrebujejo samo poklicno kvalifikacijo, zato da lahko zanejo delati.

    POVZETEK: Poenostavitve, ki jih je ital. zakonodajalec vnesel v letu 2010 v prid podjetnikov in svobodnih poklicev, so bile sprejete na zahtevo Evropske unije in v korist vseh drav lanic.

  • 21

    3) DAVNE OBVEZNOSTI ZA DAVEK NA DODANO VREDNOST DDVObrauna se in posledino plaa na:- prodaje v dravi- storitve

    OBRAUNAVANJE DDV OD STORITEV

    Odlok predsednika republike 633 z dne 26. ok-tobra1972 je uvedel DDV v Italiji in to z letom 1973. Odlok je e danes osnova za vsa pravila v zvezi z DDV, eprav je bilo v vseh teh letih vne-senih na stotine sprememb. V tem poglavju bo govora o DDV-ju, ki je vezan na tevilne spremembe in deloma tudi na pro-dajo dobrin.

    TERITORIALNOST STORITEVS 1. januarjem 2010 so stopila v veljavo nova pravila glede teritorialnosti storitev in s tem v zvezi spremembe glede kraja (drave) obdavitve. Nova pravila so spremenila osnovni zakon t. 633 in sicer len 7, ki ima sedaj sedem podlenov.

    SPLONO PRAVILO (LEN 7 TER): - B2B business to business, kadar storitev opra-vi podjetje za drugo podjetje (pasivni subjekt, ki razpolaga s tevilko DDV).

    - B2C business to customer, ko je storitev opra-vljena za fizino osebo, ki nima tevilke DDV.

    - V prvem primeru B2B so splone storitve pod-vrene DDV-ju v dravi, kjer ima sede naro-nik.

    -V drugem primeru B2C so splone storitve podvrene DDV-ju v dravi, kjer ima sede iz-vajalec.

    POSEBNA PRAVILA (LENI OD 7 QUATER DO 7 SEPTIES). NAJBOLJ V RABI SO:

    - storitve na nepremininah- storitve vezane na prevoz ljudi- storitve na kulturnem, portnem in vzgojnem

    podroju- catering

    Za te storitve velja naelo, da se obdavijo za DDV, kjer se nahaja nepreminina, oziroma, kjer se storitev izvri.

  • 22

    Poseben poudarek gre na storitve, ki so vezane na nepreminine.

    KAJ UVRAMO MED NEPREMININE?

    - zemljia- zgradbe- napise- ograje- druge gradbene objekte- druge stavbe, ki so stalno nameene na ze-

    mljiu.

    PRIMERI STORITEV, KI SO NEPOSREDNO VEZANE Z NEPREMININAMI:

    - gradnja- ruenje- obnova- raziritev- popravilo in vzdrevanje - zakljuna dela v gradbenitvu, na primer bar-

    vanje- termo in elektro instalacije.

    NAIN FAKTURIRANJA STORITEV:

    1. Primer: Storitev opravi slovensko podjetje na zgradbi v Italiji za italijansko podjetje. DDV mora biti ob-raunan in plaan v Italiji. Slovenski podjetnik bo izstavil raun brez DDV-ja. Italijanski podjetnik bo samofakturiral in regi-striral po poznanem sistemu (reverse charge). Slovensko podjetje se ni dolno registrirati kot zavezanec za DDV.

    2. Primer: Slovensko podjetje opravi storitev ali zgradi stavbo v Italiji za fizino osebo, to je privatnika. DDV se bo plaal v Italiji. V kolikor fizina oseba ne more plaati direktno DDV-ja dravi, bo mo-ral to storiti slovenski podjetnik.Zato je potrebno, da se identificira za DDV v Ita-liji (len 35 ter zakona 633/1972), kar pomeni, da bo moral zaprositi za italijanski tevilko DDV in nato plaati DDV na opravljeno storitev.

  • 23

    REGISTRACIJA SLOVENSKEGA PODJETJA ZA NAMENE DDV V ITALIJIPronjo se predstavi elektronsko davnemu uradu v Pescari in priloi sledee dokumente:- Potrdilo o vpisu v AJPES - Potrdilo o pridobitvi tevilke DDV v Sloveniji- Fotokopijo osebnega dokumenta- Prevod vseh prilog- Davna uprava potrebuje priblino 20 do 30 dni za odgovor

    GLAVNE OBVEZNOSTI ZAVEZANCA ZA DDV V ITALIJI:

    - Meseno ali tromeseno obraunanje in pla-ilo DDV, odvisno od podjetnike oblike in vi-ine prometa poslov.

    - Letno sporoilo (do 28. februarja) in letna na-poved (do 30. septembra) se poljejo elek-tronsko na davno upravo.

    - Podjetje ni dolno odpreti tekoega rauna v Italiji.

    DAVNE STOPNJE ZA DDV V ITALIJI:

    - 4% za gradnjo ali nakup prve hie ali stano-vanja. Izjavo, da gre za prvo hio, ki je obve-zujoa za lastnika-naronika del, mora slednji izroiti izvajalcu. V primeru napane izjave, bo moral lastnik plaati razliko in globe, eprav bo davna uprava za prekrek kaznovala izva-jalca del.

    - 10% za gradnjo drugih stanovanjskih zgradb. Ta stopnja velja tudi za vsa popravila, redna in izredna, kot tudi za restrukturacije .

    - 20% za gradnjo poslovnih objektov: industrij-skih, obrtnih, trgovskih. Velja splono za vse storitve tako obrtne kot tudi profesionalne.

  • 24

    4) DAVNE OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOBIKADavki od dobika so sledei:

    IRPEF (imposta sul reddito delle persone fisiche)

    Ta davek plaujejo fizine osebe in osebne drube.

    IRES (imposta sul reddito delle persone giuridiche)

    Plaujejo kapitalske drube.

    IRAP (imposta sul reddito delle attivit produttive)

    Plaujejo samostojna podjetja, osebne dru-be in kapitalske drube.

    Vsi zakoni, ki urejajo predpise z zgornjo vsebino, so zbrani v enotnem besedilu iz leta 1986 t. 917. Enotno besedilo se sproti prilagaja novim zakonom, ki vnaajo spremembe dav-nih pravil.

    OBLIKE VODENJA KNJIGOVODSTVAV enotnem besedilu t. 917/1986 so med drugim tudi predpisi o oblikah vodenja knjigovodstva.- Samostojna podjetja: do 30.000 prometa ne plaajo DDV. Plaajo samo davek od dobika v viini 20% in ne vodijo knjigovodstva. Ob koncu leta sestavijo davno napoved:

    SAMOSTOJNA PODJETJA IN OSEBNE DRUBE

    Od 30.000 do 309.870 prometa (obrt) in 516.450 (trgovina in druge dejavnosti), imajo monost voditi poenostavljeno knjigovodstvo. Bistvo poenostavitve, ki je v tem sistemu predvidena, je ta, da je knjienje v register za obveze DDV tudi baza za obraunanje in plailo davka od dobika. Ko podjetja preseejo gornji promet, morajo obvezno voditi redno knjigovodstvo.

    KAPITALSKE DRUBE Lahko vodijo samo redno knjigovodstvo, ne glede na viino prometa. Za redno vodenje knjigovodstva je obvezno voditi poleg knjig za DDV e dnevnik, glavno knjigo, knjigo osnov-nih sredstev in inventarno knjigo. Kapitalske drube morajo voditi e drubene knjige, ki so predvidene po civilnem zakoniku, in sicer knjigo upravnega odbora, knjigo obnega zbora (skupine) in knjigo nadzornega odbora (revizorjev), kjer je po zakonu predvideno (ali zaradi oblike drube, ali zaradi viine drubene glavnice, ali ker je tako druba sama elela).

  • 25

    DAVKI OD DOBIKA Davke od dobika se obrauna enkrat letno na podlagi bilance in se jih prijavi z davno napo-vedjo.Plaajo se s samoobdavitvijo z obrazcem F24.Rok za plailo za preteklo leto je po navadi 16. ju-nij (e ni odlogov). Obstaja monost plaila dav-kov tudi na obroke.Davno napoved za preteklo leto je treba poslati elektronsko na davno upravo do 30. septembra.

    VIINA DAVKOV - 27,5% IRES je stalna davna stopnja za kapital-ske drube, poleg 3,9% IRAP-a.

    - 23% IRPEF je zaetna stopnja za fizine osebe. Omenjena stopnja se via z ozirom na viino dohodka. Najvija stopnja znaa 43% za do-hodke preko 75.000 .

    TUJA PODJETJA V ITALIJI IMAJO MONOST IZBIRE FISKALNEGA REIMATo je novost, ki je predvidena v zakonskem odloku 78/2010 len 41. Pride v potev za tuja podjetja iz drav lanic Evropske unije: novost je izrednega pomena za tuja pod-jetja, saj bodo lahko izbirala med sistemom obdavenja, ki velja v Italiji, ali v kaki drugi dravi EU, glede na to, kateri reim je ceneji. Ta sprememba je bila vnesena zato, da bi Italija privabila tuje investitorje.

    POGOJI ZA KORIENJE OLAJAVE SO SLEDEI:

    - zaetek dejavnosti po 31. maju letos;- dejavnost se mora vriti dejansko v Italiji; ni

    dovolj imeti v Italiji samo sede;- omejene so na dravno zakonodajo;- veljajo za obdobje 3 let

    Predpisi za dejansko izvajanje te pomembne novosti bodo napisani v novem odloku, ki ga mora Ministrstvo za ekonomijo e objaviti.

    STALNA POSLOVNA ENOTA (stabile organizzazione)

    Gre za stalno poslovno enoto, kadar tuje podje-tje opravlja v Italiji neko dejavnost preko stalne-ga sedea. Definicija predvsem zavzema:- vodstveni sede- podrunico- delavnico- urad- gradbie, kadar dela trajajo ve kot 12 mesecev

    Obstoj stalne poslovne enote je dokazan, e ima ta, poleg drugih opravil, tudi monosti sklepanja in podpisovanja pogodb.

    STALNA POSLOVNA ENOTA JE DOLNA:

    - se prijaviti na Trgovinsko zbornico- voditi knjigovodstvo kot katerakoli druga itali-

    janska kapitalska druba- opravljati davne obveznosti po italijanskih

    predpisih, vkljuno z davno napovedjo- dohodek, ki nastane iz poslovanja davne

    enote, se prijavi v Italiji.

    KAJ PRIJAVI STALNA POSLOVNA ENOTA S SEDEEM V ITALIJI NATO V SLOVENIJI?

    Dohodek se prenese v bilanco matine drube in davek, plaan v Italiji, se teje za dokonnega.

  • 26

    POVZETEK

    - Izbira vrste dejavnosti in s tem v zvezi obliko in vrsto podjetja, s katerim opravljati posle:o identifikacijska tevilka: testiram trie z enkratnimi posli, brez organiziranosti;o ustanovim stalno poslovno enoto: imam organizacijo v dravi, odgovorno je

    vedno matino podjetje, ki deluje v tujini;o ustanovim podjetje: nova pravna oseba, ki deluje avtonomno na triu, mati-

    na druba ima nadzor kot lan.

    - Dobiti ustrezno lokacijo za sede in za opravljanje dejavnosti;

    - Preveriti vse administrativne obveznosti:o Morebitna obinska dovoljenja;o Poklicne kvalifikacije.

    - Vzpostaviti raunovodsko slubo, direktno v podjetju ali preko zunanjega svetovalca:o Identifikacijska tevilka: samo obraun DDV meseno ali tromeseno;o Stalna poslovna enota in podjetje: DDV meseno ali tromeseno in redno knji-

    govodstvo, na podlagi katerega se letno plauje davek od dobika.

    - Transfertne cene: v Italiji je velik nadzor nad transfertnimi cenami med herinski-mi drubami. Oktobra 2010 je bil sprejet odlok, na podlagi katerega kontrolirana podjetja javijo davnemu uradu sistem obraunavanja cen. Na podlagi slednjega podjetje ni podvreno globam v primeru pregledov.

  • 27

  • 28

    2. MOBILNOST DELOVNE SILEGlobalizacija in ekonomska kriza neprestano spreminjata razmerja v delovnem svetu. tevilna podjetja se irijo v tujino in pridejo v stik z razlino realnostjo evropskih in nee-vropskih drav ter na tak nain preselijo lastne dejavnosti.Namen tega prironika je seznaniti slovenska podjetja z obveznostmi pri vstopu v Italijo evropskih ali izvenevropskih delavcev in s pravilnim upotevanjem italijanskih predpi-sov, ki jih narekuje evropska uredba za mednarodno premestitev zaposlenih ali samo-zaposlenih pri opravljanju storitev.

    Tematika dela spada v delovno pravo. To je zelo kompleksna problematika, sestavljena iz tevilnih predpisov, ki itijo delavce, ne samo z ekonomskega vidika, ampak tudi z vidika njihove svobode, dostojanstva in osebnih znailnosti.Predmet delovnega prava je podrejeno delovno razmerje.Razni viri predpisov, ki se med seboj prepletajo, urejujejo delovna razmerja. Te vire lahko delimo v tri skupine:

    1. Mednarodni viri

    2. Dravni viri

    3. Pogodbeni viri

    Mednarodni predpisi so del italijanskega delovnega prava na podlagi lena 10 italijan-ske ustave in so skladni z dravnimi zakoni.Poleg mednarodnih predpisov imamo e pravo Evropske unije, ki ga mora Italija upo-tevati in izvajati kot lanica EU.Italijanska zakonodaja potrjuje evropska doloila z aktom (zakonom).Med dravne predpise uvramo ustavna doloila. Nekatera doloila upotevajo osnov-na naela, ki odgovarjajo direktivam za zaito dela, druga urejujejo ekonomski vidik

    DIOnIsIO gHeRBassI Vodja urada za plae Servis d.o.o. srl

  • 29

    plae, ostala pa pravila doloanja plae. Na vsak nain je cilj vseh predpisov zaita najibkejega osebka v delovnem okolju, torej zaposlenega.Delovno razmerje urejujejo tudi pogodbeni viri, ki jih sestavljajo dravne kolektivne po-godbe. Organizacije delodajalcev in delavcev sklenejo pogodbe na vsedravni ravni in te so lahko dopolnjene s pogodbami, ki so upotevane na lokalni ravni Deela in Pokrajina - ali pa na podjetniki.

    V teh predpisih so vkljuene tudi okronice pristojnih ministrstev in socialnih zavodov.V delovno pravo lahko posee Kasacijsko sodie, Sekcija Delo, ki zagotavlja enotno izvajanje in interpretacijo pravnih predpisov, vekrat tudi s protislovnimi sodbami.Obirnost in kompleksnost delovnih predpisov zahteva tudi doloene strokovnjake, ki so visoko specializirani kot so to svetovalci za delo.

    Ti strokovnjaki, prisotni v naem podjetju, skupaj e z drugimi, kot so odvetniki, davni svetovalci in raunovodje so edini, ki lahko obravnavajo tematiko dela.Evropska uredba in italijanska zakonodaja zahtevata, da zaposleni v evropskih in nee-vropskih podjetjih, ki delajo v Italiji, prejmejo enako plao kot italijanski zaposleni.Evropska komisija zahteva, da drave lanice pregledajo dejansko enakovrednost de-lovnih pogojev - e posebno izvajanje minimalne plae - ki jih predvidevajo kolektivne pogodbe.

    Trenutno obstaja v Italiji pribl. 400 dravnih kolektivnih pogodb. Nobena druga evrop-ska drava nima toliknega tevila pogodb.Prav zaradi tega se je treba dobro seznaniti s predpisi in pogodbami, ki pridejo v potev za teritorij, kjer bodo zaposleni delali. To z namenom, da se podjetja izognejo morebi-tnim sankcijam pristojnih organov.

  • 30

    PROSTI PRETOK DELAVCEV

    Sedanji len 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije predvideva jamenje prostega pretoka delavcev, len 48 pa pripisuje evropskemu pravilniku posluevanje koordinacij-skih ukrepov dravnih sistemov za socialno varnost. Na tak nain se jami premeenim delavcem monost prostega pretoka in se znia tveganje za izgubo pravice socialnega zavarovanja, ki pripada delavcu v zvezi z e opravljenim delovnim obdobjem in zako-nodaje drave lanice.

    UREDBA (CEE) T. 1408/1971 IN IZVAJALNA UREDBA (CE) T. 574/1972:

    - V teh so vkljuena Pravila o koordinaciji so-cialne varnosti

    - Ti 2 uvedbi, sta bili zamenjani z novimi doloili z uredbo (CE) t. 883/2004 in z izvajalno ured-bo (CE) t. 987/2009, ki sta stopili v veljavo s 1. majem 2010;

    - Nista celotno razveljavljeni, ampak ostajata v veljavi za drave, ki so sprejele sporazum EGP (Evropski Gospodarski Prostor).

    UREDBA (CE) T. 883/2004: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Estoni-ja, Finska (tudi otoki Aland), Francija in ezmor-ski otoki, Nemija, Grija, Irska, Italija, Litva, La-tvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Zdrueno kraljestvo (Velika Brita-nija in Severna Irska ter Gibraltar), eka, Romu-nija, Slovaka, Slovenija, panija (tudi Kanarski otoki), vedska in Madarska.

    UREDBA (CEE) T. 1408/1971: Islandija, Liechtenstein, Norveka, vica in Gren-landija.

    NAELA ZA ZAKONODAJNO IZVAJANJE:

    - zaposlena ali samozaposlena oseba je podvrena zakonodaji drave, v kateri opra-vlja svojo dejavnost (princip teritorialnost zavarovalne obveznosti)

    - dravni uslubenec je podvren zakonodaji drave, kateri pripada administracija

    - odkodnina za brezposelnost je v breme dravi, v kateri delavec stanuje

    IZJEME NAELA TERITORIALNOSTI(napotitev v tujino zaposlene ali samozaposlene osebe):

    - za maksimalno obdobje 24 mesecev- osebki morajo pridobiti pri ZZZS obrazec A1*- zaposlene ali samozaposlene osebe opravlja-

    jo odvisno delo ali samostojno delo v dveh ali ve dravah

    - maksimalno obdobje nima zapadlosti - osebki morajo pridobiti pri ZZZS obrazec A1*

    * Obrazec A1 (E101) potrjuje, da je osebek vljuen v sistem socialne varnosti v Sloveniji (ga izdaja Zavod za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije)

  • 31

    UREDBA T. 883/2004: - obdri se zakonodaja rojstne drave za pr-vih 24 mesecev premestitve (prej je veljalo 12 mesecev z dodatnimi 12 meseci, e je drava gostiteljica to dovolila)

    - ostaja monost napotitve za dalje obdobje v primeru izrednega dogovora preko Ministr-stva drave lanice EU

    - zamenjava sedanjega obrazca E 101 z obrazcom A1

    - razveljavitev obrazca E 102 - odprava papirnate dokumentacije do leta

    2011 in neposredno komuniciranje med za-vodi.

    - ko delavec zakljui obdobje napotitve, ni mo-goe odobriti novega obdobja napotitve za istega delavca v istem podjetju v isti dravi lanici EU, dokler od izteka prejnjega obdo-bja napotitve ne preteeta vsaj dva meseca;

    - zaposlena oseba, ki bo napotena na delo v drugo dravo lanico EU, bo morala biti e vsaj en mesec pred zaetkom napotitve vkljuena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji (ni potrebno, da je e en mesec pred napotitvijo pri istem delodajalcu, ki jo bo napotil na delo v tujino).

    - samozaposlena oseba mora opravljati po-dobno delo v dravi napotitve in v Republiki Sloveniji.

    - samozaposlena oseba mora vsaj dva me-seca pred zaetkom napotitve opravljati de-javnost ter biti vkljuena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji.

    EVROPSKA UREDBA 71 Z DNE 16. DECEMBRA 1996 UREJUJE MEDNARODNO IZVAJANJE STORITEV

    Navedeno uredbo se izvaja za napotene zaposlene za mednarodno opravljanje del in doloa, da se zaradi delovnih pogojev in zaposlitve v delovnem razmerju napotenega delavca upotevajo pravila drave, v kateri opravlja delo.

    S TO DIREKTIVO SI EVROPSKI SVET ZASTAVLJA DVA CILJA

    1. zaititi notranja podjetja pred konkuren-co tujih podjetij2. zaititi dejavnost notranjih delavcev in zaititi podjetja, ki jih zaposlujejo

    V Italiji se je direktiva udejanila z Zak. odlokom 25. februarja 2000, t. 72, v kateri je e dodano spotovanje kolektivne pogodbe in je s tem povzroila interpretacijske teave.

  • 32

    DRAVA GOSTITELJICA JE ODGOVORNA ZA KONTROLO, DA NAPOTENEMU DELAVCU PRIPADAJO VSE PRAVICE, KI SO V NJEJ PREDVIDENE. TE SO:

    1) maksimalni delovni as in minimalni poitek ( v Italiji 40 ur tedensko in 11 ur dnevno);

    2) minimalni plaani letni dopust (v Italiji 4 tedne);

    3) minimalne urne postavke, tudi za nadur-no delo (upotevamo kolektivno delov-no pogodbo v veljavi v dravi gostiteljici za isti sektor);

    4) pogoji za posredovanje dela delavcev, zlasti kadar gre za delavce, ki jih zagoto-vijo podjetja za zaasno zaposlovanje;

    5) zdravje, varnost in higiena pri delu;6) varnostni ukrepi glede pogojev za delo

    in zaposlitev za nosee enske ali en-ske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade;

    7) enako obravnavanje mokih in ensk in druge dolobe o nediskriminaciji.

    To pa ne velja v primeru sledeih gradbenih del

    V PRIMERU MONTAE ALI INTALACIJE NEKE OPREME, KI TRAJA MANJ KOT OSEM DNI, NE UPOTEVAMO ZGORAJ NAVEDENIh TOK O PLAI IN DOPUSTU

    - izkopi;- zemeljska dela;- gradnja v ojem pomenu besede;- montaa in demontaa montanih ele-

    mentov;- napeljave ali instalacije;- predelave;- prenova;- popravila;- demontaa dela;- ruenje;- vzdrevanje;- manja vzdrevalna dela, pleskanje in i-

    enje- sanacijska dela.

    MINIMALNA PLAA

    Minimalno plao doloajo socialni partnerji, to so sindikalne organizacije delodajalcev in delavcev.Italijanska Ustava posvea pozornost delu na splono, e posebno pa podrejenemu delu in pri tem iti doloene socialne pravice, kot so pravica do zadostnega dohodka, pravica do tedenskega poitka in plaanega dopusta, pravica enakopravnosti delavk in mladoletnih ter pravica do samega dela.

  • 33

    Poglejmo nekatere primere minimalne plae po pogodbi; upoteva se bruto plae:

    OBRTNIKI - KOVINSKI SEKTOR Pogodba za delavce obrtnih podjetij, ki delajo v sektorjih: kljuavniarstvo, strugarstvo in montiranje, termine in elektrine intalacije...

    Navadni delavec Kvalificirani delavec Specializirani delavec

    1.182,82 1.242,08 1.290,08

    INDUSTRIJA - KOVINSKI SEKTOR Navadni delavec Kvalificirani delavec Specializirani delavec

    1.165,31 1.405,77 1.562,89

    OBRTNIKI - GRADBENIKI Pogodba namenjena obrtnikim podjetjem, ki se ukvarjajo z gradnjo, vzdrevanjem in popravili, oblaganjem, barvanjem...

    Navadni delavec Kvalificirani delavec Specializirani delavec

    1.457,36 1.602,51 1.747,40

    OBRTNIKI - INDUSTRIJA Navadni delavec Kvalificirani delavec Specializirani delavec

    1.428,74 1.584,86 1.706,91

    Zneski plae se nanaajo na deelo Furlanijo Julijsko krajino in Trako pokrajino, saj se drav-no minimalno plao lahko povia na podlagi deelnih in pokrajinskih kolektivnih pogodb.

    V gradbenitvu moramo dodati e stroke gradbenike blagajne (v ital. cassa edile).Gradbenika blagajna: to je ustanova, ki je vezana izrecno na gradbeni sektor in preko katere se izplauje uslubencu boinico in dopust.Meseno mora delodajalec plaati pokrajinski gradbeniki blagajni za gradbie, v katerem potekajo dela, znesek, ki se ga izrauna na podlagi delovnih ur, zaposleni pa prejme izplailo dvakrat na leto.Gradbena blagajna je na podoben nain prisotna tudi v Franciji, Av-striji in Nemiji. Komisija italijanskih blagajn je podpisala sporazum z nemko blagajno (Soka-Bau), avstrijsko (Buak) in francosko (Ucf ) z namenom, da bi prepreili dvojno plaevanje, in to pod pogojem, da delodajalec plaa krajevni blagajni omenjene zneske. Trenutno ni podobnega sporazuma s Slovenijo.

    MESENI PRISPEVKI V BREME PODJETJU

    Poglejmo mesene prispevke v breme podjetju in zneske, ki jih prejmejo zaposleni. Znesek je obraunan na podlagi povprene plae za celoten delovni mesec, ne da bi pri tem upotevali morebitne nadure, ampak upotevajo kvalifikacijo delavcev in mi-nimalno plao v Traki pokrajini.Upotevati je treba vedno minimalno plao in pogodbene predpise, ki so v veljavi v deeli in pokrajini, kjer delajo delavci. Vekrat se spreminjajo od deele do deele.Plaa in prispevki, ki so spodaj zapisani, se nanaajo na september 2010.

  • 34

    Gradbeniki-obrtniki:

    NAVADNI DELAVEC Meseni prispevek v breme podjetja 372,96 od teh je 206,85 dodeljenih delavcu

    KVALIFICIRANI DELAVEC Meseni prispevek v breme podjetja 410,36 od teh je 227,58 dodeljenih delavcu

    SPECIALIZIRANI DELAVEC Meseni prispevek v breme podjetja 447,60 od teh je 248,24 dodeljenih delavcu

    Gradbeniki-industrija:

    NAVADNI DELAVEC Meseni prispevek v breme podjetja 365,64 od teh je 202,78 dodeljenih delavcu

    KVALIFICIRANI DELAVEC Meseni prispevek v breme podjetja 405,84 od teh je 225,08 dodeljenih delavcu

    SPECIALIZIRANI DELAVEC Meseni prispevek v breme podjetja 437,24 od teh je 242,49 dodeljenih delavcu

    Napoteni delavec ohrani svoje zavarovanje v dravi zaposlitve za rok ti-riindvajsetih mesecev. Glede obdavenja pa takole.Princip teritorialnosti: osebek je podvren obdavenju drave, v kateri biva, za dohodke, pridobljene v tujini, pa tudi v dravi, v kateri dela. Sreamo se torej z e dobro poznanim dvojnim obdavenjem. Z 12. januarjem 2010 je stopila v veljavo konvencija med Republiko Slo-venijo in Republiko Italijo, ki je bila podpisana v Ljubljani 11. septembra 2001. Ta prepreuje dvojno obdavenje v zvezi z davki na dohodek in na premoenje in tudi davne utaje.

    5. LEN KONVENCIJE Smatra gradbie kot poslovno enoto le v pri-meru, da dela presegajo 12 mesecev.

    15. LEN KONVENCIJE Predvideva, da je delavec, bivajo v Sloveniji, ki opravlja neko delo ali storitev v Italiji, obdaven samo v Sloveniji, e izpolnjuje vse tri naslednje pogoje: - osebek preivi v tujini manj kot 183 dni v letu

    (miljeno od 1. januarja do 31. decembra); - osebek ni plaan s strani tujega podjetja; - stroki za osebo ne smejo pripadati morebitni

    podrunici ali sedeu v tujini (poslovna enota).

    VARNOST IN HIGIENA PRI DELU

    Glede varnosti in higiene pri delu upotevamo pravila, ki veljajo za ista dela v Italiji.Za ustrezno dokumentacijo, ki je obvezna za to delo, (npr. varnostni plan - P.O.S. pi-ano operativo di sicurezza, ocena tveganja - valutazione dei rischi, seznam zaitnih sredstev - elenco dei dispositivi di protezione individuale D.P.I., itd.) glejmo naslednje poglavje broure.Pri delu je potrebno, da vsaka oseba, odvisni ali neodvisni delavec, nosi izkaznico, ki identificira zaposlenega in podjetje, v katerem dela.

  • 35

    NUJNO POTREBNI PODATKI

    za zaposlene osebe: za samozaposlene osebe:

    - fotografija- osebni podatki (ime, priimek, datum rojstva)- ime podjetja- datum vpisa- podatki podnajemne pogodbe (e predvidena)

    - fotografija- osebni podatki- podatki naronika del

    SOLIDARNA ODGOVORNOST

    Solidarna odgovornost: e izvajalec del ne izpolnjuje dolnosti, ki so predvidene po kolektivni pogodbi veljavni v Italiji ali sploni delovni zakonodaji, naroniku preti odgo-vornost za vse pomanjkljivosti izvajalca del.

    OBSTAJAJO RAZLINE RAVNI SOLIDARNE ODGOVORNOSTI:

    - Odgovornost med naronikom, izvajalcem del in morebitnim podizvajalcem, ki zadeva plae in prispevke ter velja dve leti od zaklju-ka pogodbe;

    - Odgovornost med izvajalcem in podizvajal-cem del, ki se nanaa na davne odtegljaje, socialne prispevke in zavarovalne premije. To ne zadeva naronika.

    - Solidarna odgovornost za nezgode pri delu, za katero odgovarja naronik skupaj z izvajal-cem del ter z vsemi morebitnimi podizvajalci. To velja za vse nezgode, za katere odvisni de-lavec od izvajalca ali podizvajalca ne prejme nadomestila pristojnih zavodov.

    POVZETEK

    Potrebna dokumentacija za delo v Italiji:

    - Obrazec A 1 (E101): ta obrazec potrjuje, da je delavec podvren plaevanju zavaro-valnih strokov v Sloveniji ( ga izdaja Zavod za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije);

    - Dokumentacija o obstoju delovnega razmerja;

    - Sodni register podjetja;

    - Kopija podpisane pogodbe med strankama;

    - Seznam zaitnih sredstev (evlji, rokavice, elada, oala, itd.);

    - Potrdilo skladnosti orodja in opreme;

    - Potrdilo opravljenih teajev;

    - Seznam napotenih uslubencev (sporoiti na pristojni policijski urad pred vstopom v Italijo);

    - Podatki odgovornega za varnost pri delu v slovenskem podjetju;

    - Potrdilo o plaanih davkih in prispevkih (ga izdaja Davna Uprava).

    V primeru, da napoteni delavci niso slovenski dravljani, morajo ti pred vstopom v Italijo pridobiti potrebno avtorizacijo.

  • 36

    3. VARNOST PRI DELUZa katerokoli podjetje, italijansko ali tuje, ki namerava poslovati v Italiji, je v zdajnjem asu priporoljivo, ali bolje obvezno, investirati tudi v varnost pri delu. To velja zlasti za obrtna in industrijska podjetja, v prvi vrsti v gradbenem sektorju.tevilni so razlogi, da je resna in dejanska obravnava problematike varnosti na delov-nem mestu nujna.

    V prvi vrsti nova izredno precizna zakonodaja v Italiji, ki je stopila v veljavo leta 2008. Slednja ni nastala samo z namenom, da se zmanja tevilo nezgod na delu, vendar si zastavlja tudi cilj, da ostanejo na triu samo tista podjetja, ki skrbijo za zdravje svojih delavcev, ki osebje stalno usposabljajo, ki redno plaujejo davke in prispevke.V ta namen so za pomanjkljivosti predvidene stroge kazni, ki so kazenske narave in niso nikoli nije od tiso evrov, marsikdaj pa mnogo vije. V primeru hude nesree in dokaza direktne krivde delodajalca je celo mona omejitev osebne prostosti. Kar je tudi hudo, predvidena je tudi zaasna prekinitev gradbia ali delovne dejavnosti, kar zna povzro-iti e veje stroke in teave.

    To se lahko zgodi tudi tedaj, ko so prekrki samo dokumentalnega znaaja. Samo po sebi to lahko izpade kot absurdno, saj papir ne rei pred delovno nezgodo. Je pa in-direktni pokazatelj, da podjetnik skrbi za problematiko varnosti in vanjo vlaga. Bodoi (e e ne sedanji) izgledi so pravzaprav v smeri, da brez papirja ni vstopa na gradbie in na trie.

    Podjetja, ki se ne bodo prilagodila zakonodaji, bodo tako ostala na robu dogajanja, saj ne bodo mogla sodelovati pri vejih poslih, tudi za manje posle pa bodo pod stalnim pritiskom kake inpekcije in izpostavljene kazenskim postopkom. Seveda ne manjkajo domiselni podjetniki, ki se skuajo po legalnih ali ilegalnih poteh izogniti zakonskim obveznostim. Med temi triki je zaposlovanje na rno postalo prava ruska ruleta: ko ustreli, padejo kazenski postopki in tudi desettisoaki kazni.

    BOTjan sTaRcOdgovorni za podroje varnosti pri delu pri podjetju Servis d.o.o. srl

  • 37

    Tudi novi trend, da se podjetja namesto lastnih uslubencev posluujejo avtonomnih podjetnikov, ne bo imel dolgega ivljenja. Avtonomni delavec je po definiciji samosto-jen, torej nima gospodarja, dela s svojo opremo in predvsem na lastno odgovornost. Prav ta aspekt pozorno preverjajo razne inpekcijske slube; e ugotovijo dejansko od-visnost avtonomnega delavca, tudi na osnovi domnevnih elementov, lahko osporavajo in kaznujejo prikrito delovno razmerje.

    Investicija v varnost pri delu je torej potrebna. Pri javnih delih je celo obvezno, da mora v pogodbi oz. predraunu vsako podjetje obraunati stroke za varnost pri delu v vi-ini nekaj odstotkov celotnega zneska del. Primerno bi bilo, da se tak pristop upoteva tudi za privatna dela, tako da tudi naronik nosi vsaj del bremena, bodisi za formalne obveznosti (dokumentacija, teaji, itd.), bodisi za konkretno zagotavljanje varnosti. Kajti jasno je, da ima varnost svojo ceno, zdravje delavcev pa nima cene.

    V naslednjih nekaj straneh bomo na kratko pogledali, kakne so osnovne obveznosti v zvezi z varnostjo pri delu v Italiji. e tem dodamo e vesten nadzor delodajalca nad delom ter dobro voljo delavcev, ki vestno nosijo sredstva za individualno zaito, bo postalo delo v Italiji dober posel.

  • 38

    ZAKONODAJA

    Varnost pri delu je tematika, ki je v Italiji pridobila v zadnjih letih izjemen pomen, in sicer zaradi nekaterih traginih nezgod z velikim odmevom v medijih. Vsak, ki eli na italijanskem ozemlju odpreti podjetje ali opravljati dela, se mora torej zavedati, da obstaja cela serija obveznosti v zvezi z varnostjo pri delu in da se brez spo-tovanja teh predpisov lahko prejme tudi teke sankcije.

    ZAKONODAJA O VARNOSTI PRI DELU - ZAK. ODL. T. 81/2008

    Enotno besedilo o varnosti pri delu (Testo uni-co sulla sicurezza del lavoro) - v enem samem besedilu so zdrueni skoraj vsi prej obstojei predpisi na temo varnosti pri delu.

    KDO MORA SPOTOVATI PREDPISE ENOTNEGA BESEDILA?

    Zak. Odlok 81/2008 morajo spotovati vsa pod-jetja, ki zaposlujejo osebje, ne glede na obliko delovnega razmerja (uslubenci, druinski so-delavci, avtonomni delavci, delavci na projekt, vajenci itd.), in sicer v kateremkoli sektorju de-javnosti in za katerokoli tipologijo tveganja na delovnem mestu. Veina predpisov je name-njenih delodajalcu (datore di lavoro), to se pravi fizini osebi, ki nosi odgovornost pri organiza-ciji podjetja, pri odloitvah in strokih. Tudi avtonomni delavci imajo doloene obve-znosti, ki so vezane predvsem na dela v zakupu (appalto).

    Delodajalec ima sledee temeljne obveznosti:

    OCENA TVEGANJA (valutazione dei rischi)

    Delodajalec mora preveriti vse profile tve-ganja, ki potencialno lahko ogroajo zdravje delavcev pri dejavnosti podjetja.

    MED TVEGANJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE DELAVCEV, KI JIh JE TREBA OCENITI, SPADAJO:

    - hrup in tresljaji (vibracije)- Bioloki agenti- Kemijski agenti- Rono dvigovanje materialov - Delo na videoterminalih- Delo, ki ga opravljajo nosenice, mladoletniki,

    posojeni delavci- Delo tujcev, ki ne poznajo italijanskega jezika- Stik z azbestom- Delovni stres

  • 39

    SPLONI UKREPI 1) stalno in specifino izobraevanje de-lavcev (teaji).

    2) sredstva za individualno zaito (roka-vice, elada, varnostni pas, idr.) ter nadzor nad njihovo uporabo.

    3) imenovanje pristojnega zdravnika za delo, ki bo vsaj enkrat letno obiskal delov-ne prostore in opravljal delavcem obasne zdravnike preglede.

    DOKUMENT O OCENI TVEGANJA (DOCUMENTO DI VALUTAZIONE DEI RISChI)

    Vsebina ocene tveganja ter vsi povezani ukrepi se odraajo v dokumentu, ki ga mora deloda-jalec popraviti in preurediti ob vsaki pomemb-neji spremembi v podjetniki dejavnosti (novi stroji, bistveno poveanje tevila uslubencev, novi delovni prostori, itd.).

    IZJAVA O OPRAVLJENI OCENI TVEGANJA (AUTOCERTIFICAZIONE DI AVVENUTA VALUTAZIONE DEI RISChI)

    Mala podjetja, ki ne presegajo 10 zaposle-nih (mednje se tejejo tudi drubeniki in dru-inski sodelavci), lahko namesto dokumenta o oceni tveganja pripravijo navedeno izjavo, kjer delodajalci samo potrdijo, da so ocenili vsa tve-ganja in vzpostavili varnostne ukrepe.Izjava ni dovolj, e ima podjetje visoko stopnjo doloenih tveganj, kljub majhnemu tevilu za-poslenih.Delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi, ki ugo-tovi visoko stopnjo hrupa, bo npr. moral pripra-viti bodisi izjavo o opravljeni oceni tveganja, bodisi valutacijo hrupa na podlagi specifinih meritev.

    Tako dokument o oceni tveganja kot izjava o opravljeni oceni tveganja morata imeti ove-rovljen datum.

    IMENOVANJE ODGOVORNEGA ZA VARNOST PRI DELU

    To je druga bistvena obveznost delodajalca. Vsako podjetje mora imenovati osebo, ki bo poleg delodajalca nosila odgovornosti v zvezi z varnostjo na delovnem mestu in bo vodila t.i. Slubo za preventivno in splono zaito (Servizio prevenzione e protezione). To osebo se na kratko oznai z nazivom R.S.P.P.

  • 40

    TUDI DELODAJALEC LAhKO V PRVI OSEBI OPRAVLJA FUNKCIJO ODGOVORNEGA ZA VARNOST PRI DELU, VENDAR POD SLEDEIMI POGOJI:

    - je pravni zastopnik podjetja; - podjetje nima ve kot 30 delavcev (e gre za obrtno,

    industrijsko ali kmetijsko podjetje) oz. nima ve kot 200 delavcev (za vsa ostala podjetja);

    - je uspeno opravil ustrezni izobraevalni teaj (slednji traja 16 ur, vendar so v teku zakonske spremembe).

    KO NI TEh POGOJEV, MORA DELODAJALEC IMENOVATI ZUNANJEGA ODGOVORNEGA ZA VARNOST PRI DELU

    Ta je npr. lahko zunanji izvedenec, drubenik, zapo-sleni delavec. V tem primeru so izobraevalne obveznosti asovno dosti bolj naporne in se spreminjajo glede na de-javnost posameznega podjetja (od 60 do 120 ur teaja).

    Funkcijo zunanjega R.S.P.P. poklicno opravljajo doloeni strokovnjaki (inenirji, tehniki za prevencijo idr.). Slednji v primeru hujih nezgod kazensko odgovarjajo skupaj z delodajal-cem, ki odgovarja v vsakem primeru.

    DRUGO OSEBJE, VEZANO NA VARNOST PRI DELU

    V vsakem podjetju je obvezno e imenovanje sledeih subjektov:

    1) ODGOVORNI ZA PRVO POMO IN OSTALI ZADOLENI ZA PRVO POMO

    Gre za osebo, ki je usposobljena za prvo pomo na osnovi specifinega teaja (trajanje 12 ur, za gradbe-nike pa 16 ur), obenem pa mora vsaka 3 leta opravljati 4-urni izpopolnjevalni teaj. Med drugim bo imela skrb, da je omarica za prvo pomo vedno ustrezno oskrbo-vana z opremo, ki jo predvideva zakon.Pomagajo mu zadoleni za prvo pomo, ko podjetje pre-sega deset zaposlenih (vsaj en zadoleni na vsakih deset delavcev) oz. ko deluje v ve delovnih enotah, kot npr. gradbia (vsaj ena oseba za vsako gradbie).

    2) ODGOVORNI ZA PROTIPOARNO VARNOST, ZA UPRAVLJANJE EMERGENC IN ZA EVAKUACIJO

    Tudi ta oseba mora biti ustrezno usposobljena; izobrae-vanje se razlikuje glede na dejavnost podjetja: pri pod-jetjih z nizkim poarnim tveganjem je predviden 4-urni teaj (uradi, trgovine, majhne delavnice, itd.), v ostalih primerih traja teaj 8 ur. Za najnevarneje dejav-nosti (npr. uporaba eksploziva, elektrarne, naftne drube itd.) je predviden e dalji, 16-urni izobraevalni teaj. V vsakem primeru bo pristojna oseba skrbela za sredstva za gaenje ter morebitni plan za evakuiranje.Tudi pri tej odgovorni osebi je treba imeti e druge zadol-ene, in sicer vsaj enega za vsako gradbie.

    Pri podjetjih z manj kot pet zaposlenimi se lahko za prvo pomo in za protipoarno varnost usposobi tudi sam delodajalec. V tem primeru bo lahko slednji istoasno opravljal vse osnovne funkcije (RSPP, prva pomo, protipoarna varnost).

  • 41

    3) PRISTOJNI ZDRAVNIK ZA DELO

    Specializirani zdravnik je imenovan takrat, ko delodajalec ugotovi doloene profile tveganja, zaradi katerih morajo biti delavci podvreni obasnim zdravnikim pregledom (glej zgoraj). Pristojni zdravnik postane neke vrste svetova-lec podjetja, saj bo poleg pregledov svetoval podjetniku vse ukrepe, ki bi izboljali zdravje na delovnem mestu.

    Obvezno morajo imenovati zdravnika vsa gradbena, industrijska in obrtnika podjetja, pri trgovskih, gostinskih in servisnih dejavnostih pa je treba obveznost imenovanja zdravnika obravnavati primer za primerom.

    4) DRUGE OBVEZNE ODGOVORNE OSEBE

    Doloene delovne dolnosti lahko opravljajo samo ustre-zno usposobljeni delavci. Mednje spadajo:- zadoleni za montao in demontao gradbenih odrov;- zadoleni za upravljanje viliarjev;- zadoleni za delo na zranih ploadih- odgovorni za izvajanje sistema h.A.C.C.P. pri podjetjih,

    ki upravljajo z iviliZa omenjene odgovorne osebe so predvideni obvezni teaji ter stroge sankcije v primeru opravljanja teh dejav-nosti brez kvalifikacij.

    Zaradi tega se podjetja na italijanskih gradbiih pogosto posluujejo specializiranih pod-jetij, ki s svojo opremo postavijo oder in ga ob koncu del demontirajo.

    PREDSTAVNIK DELAVCEV ZA VARNOST PRI DELU IN IZOBRAEVANJE DELAVCEV

    Po zakonu je tudi predvideno, da mora biti v vsakem podjetju izvoljen predstavnik delavcev za varnost pri delu, ki bo delodajalcu ob strani za vse problematike, veza-ne na varnost pri delu.Glede na to, da slednjega izvolijo delavci v podjetju, ima delodajalec zgolj obveznost, da jih ustrezno obvesti o pravici izvolitve.

    A) DELAVCI IZVOLIJO SVOJEGA PREDSTAVNIKA

    Predstavniku mora delodajalec nuditi udelebo na 32-urnem izobraevalnem teaju, hkrati pa mora javiti njegovo ime pristojnim organom.

    B) DELAVCI SE ODLOIJO, DA MED NJIMI NE BODO IZVOLILI PREDSTAVNIKA

    V tem primeru je podjetju po uradni poti dode-ljen teritorialni predstavnik delavcev, ki ga izberejo sindikalne organizacije delavcev in delodajalcev. Teritorialni predstavnik je zunanja odgovorna oseba, ki bo lahko preverjala stanje varnosti pri delu znotraj posameznih podjetij.Teritorialni predstavnik delavcev e ni bil uve-den za vse dejavnosti. Trenutno je ta odgovor-na oseba operativna v gradbenitvu, s asom pa jo bodo uvedli tudi za vse ostale sektorje.

    Izvolitev predstavnika, lastnega ali teritorialnega, je predvidena tudi v primeru, da ima podjetje enega samega delavca.

  • 42

    TUDI VSI OSTALI DELAVCI MORAJO BITI STALNO IN USTREZNO USPOSOBLJENI. V TA NAMEN SO PREDVIDENI:

    1) izobraevanje, ki ga nudi delodajalec in ki se nanaa na konkretno opravljanje posameznih del

    2) izobraevanje o splonih principih varnosti pri delu, ki ga nudi usposobljen zunanji izvedenec

    3) izobraevanje, vezano na uporabo posameznih strojev, ki ga opravi izvedenec

    4) obasni sestanki v podjetju, na katerih so prisotni de-lodajalec, odgovorni za varnost pri delu, odgovorni za prvo pomo in protipoarno varnost, predstavnik delav-cev in pristojni zdravnik

    5) vsak drugi ukrep v korist delavcem (nudenje prironikov na temo varnosti, prisotnost na predavanjih itd.)

    SPLONA IZOBRAZBA DELAVCEV

    Delavci morajo biti ustrezno izobraeni, bodisi o splonih principih varnosti pri delu, bodisi o varnosti pri delu v podje-tju (obasni sestanki), bodisi o uporabi posameznih strojev.

    Vse izobraevalne dejavnosti morajo biti ustrezno dokumentirane. V ta namen mora delodajalec hraniti vsa potrdila o prisotnosti na teajih, zapisnike idr. Poleg tega je priporoljivo, da delavci podpiejo potrdilo o prejemu sredstev za individualno zaito ter se v njem obveejo, da bodo ta sredstva (elado, rokavice, slualke...) tudi uporabljali.Omenjeni dokumentalni dokazi bodo bistveni v primeru nezgod na delovnem mestu ali odkodninskih tob delavca, ko se bo moral podje-tnik zagovarjati pred pristojnimi organi ali, v najhujih primerih, pred kazenskim sodnikom.

    SANKCIJE

    Sankcije v primeru kritve raznih predpisov o varnosti so zelo stroge in kazenskega zna-aja.

    NEKAJ PRIMEROV: - v podjetju ni ocene tveganja: pripor od 3 do 6 mesecev, denarna kazen od 2.500 do 6.400

    - ni imenovan odgovorni za varnost pri delu: pripor od 3 do 6 mesecev, denarna kazen od 2.500 do 6.400

    - delavci niso ustrezno usposobljeni: pripor od 2 do 4 mese-cev, denarna kazen do 4.000

    Sistem sankcioniranja v primeru kritve je obiajno sledei:

    INPEKTOR UGOTOVI NEPRAVILNOST IN DOLOI DELODAJALCU TERMIN, DA TO KRITEV ODPRAVI. ISTOASNO JAVI IME KRITELJA NA JAVNO TOILSTVO PRI PRISTOJNEM KAZENSKEM SODIU. Nato se lahko zgodi sledee:

    a) podjetnik odpravi nepravilnostV tem primeru mu bo inpektor zadal minimalno mo-no denarno kazen in doloil rok, do katerega naj kazen plaa. Ob prejemu potrdila o plailu bo sodie arhivira-lo kazenski postopek.b) podjetnik ne odpravi nepravilnosti ali ne plaa ka-zni v predvidenem rokuTakrat zane tei kazenski postopek na sodiu, pri kate-rem se mora podjetnik braniti z zastopstvom odvetnika.

  • 43

    DELO V ZAKUPU NA ITALIJANSKEM OZEMLJU

    Zaradi velikega tevila nezgod so inpekcije po gradbiih najbolj pogoste, predvsem ko gre za velika gradbia. Inpekcije obiajno vodijo lokalno Zdravstveno Podjetje (A.S.S.) in Inpektorat za delo. Slednji veinoma preverja in kaznuje nepravilnosti v zvezi z zaposlovanjem delovne sile (neprijavljeni delavci, pomanjkanje ustrezne izobrazbe, pomanjkanje zdravnikih pregledov itd.).Zakonodaja predvideva, da morajo izvajalci del (in njihovi podizvajalci) predloiti naro-niku ali glavnemu izvajalcu dokumentacijo, ki potrjuje, da spotujejo pravila o varnosti pri delu.Ta dokumentacija je predvidena v Prilogi XVII zak. odl. 81/2008.

    Poleg potrdil, da so bile v podjetju imenovane odgovorne osebe za varnost (RSPP, od-govorni za prvo pomo, za protipoarno varnost, pristojni zdravnik za delo, predstavnik delavcev) ter potrdila o opravljeni oceni tveganja, so specifino potrebni e sledei do-kumenti:

    A) POTRDILO O VPISU V REGISTER PODJETIJ (VISURA CAMERALE)

    Za slovenska podjetja je treba predloiti redni izpis iz Sodnega / Poslovnega registra, in sicer s prevodom v italijanino. Rok veljavnosti potr-dila je 3 mesece od izdaje.

    B) POTRDILO O PLAANIH DAVKIH IN PRISPEVKIH (D.U.R.C.)

    Slednji se lahko identificira z ustrezno preve-denim potrdilom, ki ga izdaja Davna uprava Republike Slovenije. Glede plail zavarovalnih strokov delavcev pa so potrebni mednarodni modeli E101 oz. A1): vsak delavec bo dobil mo-del za dobo trajanja gradbia.

    C) VARNOSTNI PLAN (P.O.S.) Gre za oceno tveganja posameznega grad-bia, v katerem so oznaeni glavni podatki o podjetju, seznam delavcev na gradbiu, profili tveganja, stroji, ki se jih uporablja in drugi po-datki. Vsi podjetniki (razen avtonomnih delav-cev), ki delajo na doloenem gradbiu, morajo imeti svoj P.O.S.Ob tem obstaja e varnostni nart celotnega gradbia, oz. P.S.C., ki ga pripravi koordinator gradbia (obiajno inenir ali geometer). Ko-ordinacija je obvezna v doloenih primerih, za manja dela pa ni potrebna. P.O.S. pa je vedno obvezen, razen za kratkotrajno dobavo opreme (fornitura).P.O.S. je ocena tveganja na posameznem grad-biu (za vsako gradbie je treba imeti svoj P.O.S.).Dokument o oceni tveganja ocenjuje profile tveganja v sploni dejavnosti podjetja (spreme-niti ga je treba le v posebnih primerih).

  • 44

    KO SO DELAVCI IZPOSTAVLJENI POSEBNIM TVEGANJEM (hRUP, VIBRACIJE, UPORABA KEMIKALIJ IDR.) PRIDE V POTEV SLEDEE

    a) Seznam sredstev za individualno zaitob) Seznam napotenih delavcev in njihovi obraz-

    ci E101 oz. A1c) Potrdilo o opravljenih izobraevalnih teajih

    in zdravnikih pregledihd) Potrdila o skladnosti orodja in opreme z

    evropskimi predpisi Potrdila o opravljenih specifinih valutacijah tveganja

    S predstavitvijo zgornje dokumentacije se lahko podjetje smatra za tehnino in profe-sionalno sposobno za opravljanje del na gradbiu.V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da koordinator ne dovoli vstopiti na gradbie. Tudi sam koordinator je lahko denarno kaznovan v primeru pomanjkanja ustrezne kontrole.

    POVZETEK

    Zakonodaja o varnosti pri delu - zak. odl. t. 81 iz leta 2008.

    Glavne obveznosti za podjetnike

    - imenovanje odgovornega za varnost pri delu

    - ocena tveganja

    - imenovanje drugih obveznih figur, vezanih na varnost 1) odgovorni in zadoleni za prvo pomo2) odgovorni in zadoleni za protipoarno tveganje3) pristojni zdravnik za delo (zdravniki pregledi)4) predstavnik delavcev 5) drugo osebje (odvisno od dejavnosti podjetja)

    - stalno in obasno informiranje in izobraevanje delodajalca in delavcev

    - civilna in kazenska odgovornost v primeru kritev

    Delo na gradbiu

    - potreba po tevilnih dokumentih (v italijanskem jeziku oz. prevodu), med katerimi1) varnostni plan POS2) potrdilo o vpisu podjetja3) potrdilo o plaanih davkih in prispevkih4) drugi dokumenti (potrdila o obiskovanju teajev, o skladnosti orodja in opreme

    itd.)

  • 45

  • 46

    4. OBVEZNOSTI GLEDE VARNOSTI OKOLJA V ITALIJIProblematika, ki je povezana z varstvom okolja, je v zadnjih letih e posebej aktualna, saj so ljudje o tem vedno bolj osveeni in so zato na probleme povezane z okoljem in njegovim varovanjem e toliko bolj obutljivi.

    Tudi v Italiji je tako, predvsem vprio dejstva, da veliko zaslugo za kompleksnost okolj-ske zakonodaje v tej dravi nosijo tako imenovane eko-mafije, v rokah katerih je velik del nezakonitih poslov, vezanih z odstranjevanjem in skladienjem odpadkov.

    Po zaetnem popolnem pomanjkanju zakonodaje na tem podroju, se je dravna ad-ministracija lotila tematike sistemsko, tako da prvi okolju namenjen zakon sega v leto 1966. Komaj dvajset let kasneje je Italija ustanovila Ministrstvo za okolje. Leta 1997 je bil odobren tako imenovani Odlok Ronchi (Zak. odl. 5. februarja 1997), ki organsko obravnava okoljsko problematiko in ravnanje z odpadki.

    Novi in e dandanes veljavni ukrep, sprejet v zvezi z izvajanjem zakona t. 308/2004 (Poveritev vladi za reorganizacijo, usklajevanje in vkljuevanje okoljske zakonodaje), preoblikuje celotno zakonodajo na podroju okolja in izrecno razveljavlja Odlok Ron-chi. Slednji je bil sprejet v letu 2006, ko je zakonodajalec odobril zak. odl. 152/2006, ta-koimenovani okoljski zakonik, ki v 6 delih zaobjema skoraj celoten spekter problematik vezanih na ravnanje z okoljem in odpadki (4. del omenjenega odloka). Leto prej je bila poleg tega odobrena tudi zakonodaja, ki ureja podroje ravnanja s posebnimi odpadki iz elektrinih in elektronskih naprav (OEEO), slednja pa je zaradi pomanjkanja izvrilnih odlokov stopila v veljavo za vse subjekte povezane v verigo proizvajanja in prodaje ele-ktrinih in elektronskih naprav komaj v letu 2010.

    BORUT saRDO Sektor okoljevarstva pri SDGZ - Slovenskem deelnem gospodarskem zdruenju

  • 47

    Konec leta 2009 je bila zakonodaja ponovno revidirana, saj je stopil v veljavo odlok, ki udejanja sistem elektronske sledljivosti odpadkov SISTRI. Ta predpostavlja namestitev rnih skrinjic in GPS anten na vozila, ki prevaajo odpadke, proizvajalci pa bodo mo-rali evidence o proizvedenih in odstranjenih odpadkih voditi preko USB kljuka, ki bo omogoal neposredno povezavo z dravno podatkovno bazo na Ministrstvu za Okolje. Sistem predstavlja za vse operaterje nov in zelo zahteven izziv in zalogaj, saj bo odpravil e ve kot desetletje uteeno prakso izpolnjevanja papirnatih registrov in obrazcev, do-kler pa ne bo povsem operativen, ne bo e pokazal svojih dobrih in ibkih tok.

  • 48

    ZAKONODAJA

    ZAKONSKI ODLOK 152/2006

    Osnovni zakon, v veljavi od 29. aprila 2006, ki v Italiji urejuje problematiko ravnanja z odpadki

    DECEMBER 2009 Ustanovljen je bil poseben sistem za elektronsko sle-dljivost odpadkov SISTRI

    RAVNANJE Z ODPADKI

    IZVEDBA GRADBENIh DEL PREDPOSTAVLJA PROIZVODNJO ODPADKOV RAZLINIh TIPOLOGIJ:

    - Ruevine- Zemlja in kamenje iz izkopov- Leseni in kovinski odpadki (npr. okenski okvirji)- OEEO: Odpadna elekrina oprema oz. naprave (npr.

    pri intalaterjih)- ipd.

    OBVEZNOSTI V ZVEZI Z ODPADKI

    Odpadke iz gradnje in izkopov (po evropskem Klasifikacijskem Seznamu Odpadkov: tevilka KSO 170.XXX) se lahko odpelje v avtorizirana odlagalia v ITALIJI, spremljati pa jih mora izpolnjeni obrazec za prevoz odpadkov, ni pa jih treba zabeleiti v register za odpadke, e prevoz opravljamo sami.V register moramo zabeleiti vse proizvedene in odpeljane nevarne odpadke iz gradnje in izkopov (tevilka KSO 170.XXX*) ter ostale tipologije posebnih odpadkov in to zabe-leiti tudi s sistemom SISTRI.

    ZA PREVOZ ODPADKOV SE LAhKO:

    posluujemo avtoriziranih prevoznikov odpadkov za tretje osebe: t.j. profesionalni prevozniki odpadkov (v tem trenutku slovenska podjetja ne morejo priti do avtorizacije za prevoz v korist tretjih proizvajalcev odpadkov, saj je predpogoj vpis v register profesio-nalnih prevoznikov blaga pri Motorizaciji).

    vpiemo v poseben seznam okoljskih upravljalcev za prevoz za lastne potrebe sede oz. stalno organiza-cijo v Italiji z registrirano ustrezno dejavnostjo pod-jetja.

  • 49

    VPIS V REGISTER OKOLJSKIH UPRAVLJALCEV (ALBO GESTORI AMBIENTALI) ZA LASTNE POTREBE (ZAK. ODL. 152/2006, L. 212, ODST. 8): KATEGORIJA 11

    ZA VPIS V TO KATEGORIJO REGISTRA POTREBUJEMO:

    Italijansko davno tevilko in sede oz. stalno organizaci-jo v Italiji z registrirano ustrezno dejavnostjo podjetja

    Urejene obveznosti glede socialnih dajatev v Italiji oz. Sloveniji (D.U.R.C.)

    Vplailo takse v viini 168 Vplailo letne pristojbine v viini 50 2 koleka v viini 14,62 Plailo pristojbin Trgovinski Zbornici v viini 10 Predloitev tozadevne vloge Registru Okoljskih Upra-

    vljalcev pri Trgovinski Zbornici

    POENOSTAVLJENI POSTOPEK VELJA ZA NASLEDNJI PRIMER:

    Samoproizvajalci, ki za lastne potrebe s svojimi vozili pre-vaajo nenevarne posebne odpadke v neomejenih kolii-nah in/ali prevaajo posebne nevarne odpadke do najve 30 kg ali 30 l dnevno (za slednje je poleg tega potreben e vpis v informatski sistem sledljivosti odpadkov SISTRI).

    Register ima poleg prej omenjene kategorije 11, za katero je predviden poenostavljeni postopek za vpis, e dodatne kategorije za katere velja vpis po redni proceduri; treba je tudi zagotoviti npr. profesionalno usposobljenost, finanno zmogljivost oz. opraviti teh-nini pregled ustreznosti na vozilih, imeti dovoljenje za prevoz blaga za tretje osebe itd.

    Ostale kategorije:

    KATEGORIJA 1 Zbiranje in prevoz komunalnih in odpadkov in podobno

    KATEGORIJA 2 Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov, poslanih v pre-delavo (poenostavljeni postopek)

    KATEGORIJA 3 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, poslanih v prede-lavo (poenostavljeni postopek)

    KATEGORIJA 4 Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov tretjih oseb

    KATEGORIJA 5 Zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov

    KATEGORIJA 6 (trenutno ni e aktivirana)

    Upravljalce odlagali za tretje osebe, kjer se predeluje oz. odstranjuje odpadke (za izdajanje avtorizacij je pri-stojna Pokrajina)

    KATEGORIJA 7 (trenutno ni e aktivirana)

    Upravljanje preminih sistemov za odstranjevanje in pre-delavo odpadkov

    KATEGORIJA 8(trenutno ni e aktivirana)

    Posrednitvo in trgovina z odpadki

    KATEGORIJA 9 Sanacija onesnaenih obmoij

    KATEGORIJA 10 Sanacija obmoij in odstranjevanje objektov in materia-lov, ki vsebujejo azbest

    KATEGORIJA 11 Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov in njihovo zbira-nje ter prevaanje za lastne potrebe ter nevarnih odpadkov v koliinah, ki ne presegajo 30 kg ali litrov dnevno, v skladu s lenom 212, toka 8, Zak. odl. 152/06 spremenjen s l. 2, toka 30, Zak. odl. 04/2008 (poenostavljeni postopek)

    EEO ELEKTRINA IN ELEKTRONSKA OPREMA

    Kategorija za podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo, pre-vozom ali popravilom EEO (poenostavljeni postopek)

  • 50

    FORMALNE OBVEZNOSTI GLEDE RAVNANJA Z ODPADKI

    PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S PREVOZOM NENEVARNIh ODPADKOV ZA LASTNE POTREBE

    Morajo nabaviti in brezplano overoviti na Trgo-vinskih Zbornicah obrazce za prevoz odpadkov (v 4 kopijah - proizvajalec - prevoznik - odlagalie - proizvajalec) ter obrazec izpolnjevati.Morajo nabaviti in overoviti na Trgovinskih Zborni-cah register za odpadke. Vpisovati morajo proizve-dene in/ali prepeljane ostale tipologije nenevarnih posebnih odpadkov; vpis v register mora biti opra-vljen vsakih 10 delovnih dni.

    PREVOZ ODPADKOV V KORIST TRETJIh SUBJETOV

    Treba je preko USB kljuka in internetne povezave zadostiti praviloma novega sistema sledljivosti od-padkov SISTRI.

    PODJETJA, KI PROIZVAJAJO ODPADKE

    a) morajo nabaviti in overoviti na Trgovinskih Zbor-nicah register za odpadke. Vpisovati morajo proi-zvedene tipologije nenevarnih posebnih odpad-kov; vpis v register mora biti opravljen vsakih 10 delovnih dni.b) morajo poleg tega poskrbeti, da skladiene po-sebne odpadke izpraznijo, ko doseejo volumen 20 m3 nenevarnih in 10 m2 nevarnih odpadkov, oz. za manje koliine vsaj enkrat letno (s prevozom do avtoriziranega odlagalia z lastnim vozilom, e je za prevoz avtorizirano, oz. preko specializiranega prevoznika odpadkov za tretje osebe).

    PODJETJA, KI RAVNAJO Z NEVARNIMI ODPADKI Oz. z nenevarnimi posebnimi odpadki iz obrtnih, industrijskih, dejavnosti odstranjevanja in predelave odpadkov in ki imajo ve kot 10 zaposlenih ter podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom odpadkov za tretje in ki upravljajo odlagalia, se ukvarjajo s ienjem vode in mulja oz. drugo obdelavo odpadne vode in z zmanjevanjem dima

    Morajo evidence o odpadkih voditi preko novega sistema sledljivosti odpadkov SISTRI ter letno pri-praviti prijavo odpadkov (MUD) slednjo bo zame-njal nov sistem SISTRI.

    V kolikor podjetja proizvajajo odpadke, ki jih lahko klasificiramo bodisi kot nenevarne oz. nevarne po evropski klasifikaciji odpadkov KSO, mora podjetje poskrbeti za analizo odpadka pri pooblaenem laboratoriju in s tem doloiti nenevarnost odpadka oz. razrede nevarnosti.

  • 51

    POSEBEN REIM ZEMLJE IN KAMENJA IZ IZKOPOV

    ZEMLJO IN KAMENJE IZ IZKOPOV LAhKO OBRAVNAVAMO KOT BLAGO OZ. STRANSKI PROIZVOD DEJAVNOSTI IN JO TOREJ IZKLJUIMO IZ REIMA, KI VELJA ZA ODPADKE SAMO V POSEBNIh PRIMERIh:

    - Material bo neposredno uporabljen v sklopu prej ute-meljenih in opredeljenih posegov

    - Obstaja zagotovilo o gotovosti integralne porabe ma-teriala

    - Ponovna uporaba je tehnino izvedljiva brez predhodne obdelave ali predelave, material pa izpolnjuje zahteve okoljske kakovosti in neoporenosti

    - Je zagotovljena visoka raven varstva okolja- Je ugotovljeno, da material ne izhaja iz onesnaenih ob-

    moij ali tistih, ki so v postopku sanacije- Kemijska in fizikalno-kemijska karakteristika materiala je

    taka, da njegova uporaba na mestu izkopa ne povzroa tveganja za zdravje ljudi ter ni kodljiva za podtalnice, rastlinstvo, ivalske habitate in zavarovana obmoja.

    - V primeru gradnje, podvrene gradbenemu dovoljenju (permesso di costruire) ali prijavi za zaetek del (D.I.A.), lahko zaasno deponiranje izkopanin traja najve leto dni, to pa mora biti prej doloeno v gradbenem dovo-ljenju ali priglasitvi za zaetek dejavnosti, ki ga podpie nartovalec.

    - Zemljo in kamenje, ki ne ustrezajo prej omenjenim kva-lifikacijam, je treba obravnavati kot odpadke in zanje voditi vso potrebno evidenco.

  • 52

    OBRAZEC ZA PREVOZ ODPADKOV

  • 53

    REGISTER ZA SKLADIENJE ODPADKOV

    SISTEM SLEDLJIVOSTI ODPADKOV SISTRI

    Kot omenjeno v uvodu, je bil konec leta 2009 ustanovljen nov informatski sistem kontro-le nad sledljivostjo odpadkov SISTRI (SIStema informatico di controllo della Tracciabilit dei Rifiuti), ki je obvezen:- za prevoznike posebnih odpadkov za tretje osebe (z namestitvijo GPS antene in

    rne skrinjice v vozilo)- za proizvajalce nevarnih odpadkov (ne glede na tevilo zaposlenih)- za proizvajalce nenevarnih posebnih odpadkov iz obrtnih, industrijskih, dejavnosti

    odstranjevanja in predelave odpadkov, ki imajo ve kot 11 zaposlenih- za trgovce z odpadki in konzorcije za odstranjevanje posebnih tipologij odpadkov.Za ostale kategorije je vpis neobvezen.

    Sistem je stopil v veljavo s prvim oktobrom 2010. Do prvega januarja 2011 je predvideno prehodno obdobje, v katerem je potrebno izpolnjevati bodisi papirnate registre in obrazce kot elektronske evidence, nato pa je predvideno izkljuno elektronsko knjienje odpadkov.Kdor je podvren novemu sistemu, se mora v slednjega vpisati preden zane z dejavnostjo ter poravnati letno pristojbino, ki je vezana na tipo-logijo odpadkov, tevilo zaposlenih in tevilo vozil, ki jih podjetje upo-rablja za prevoz odpadkov.Podjetje mora namesto prej omenjenih registrov in obrazcev izpolnje-vati podatke o proizvedenih, odneenih oz. prepeljanih ali predelanih koliinah odpadkov preko USB kljuka ter internetne povezave.

  • 54

    KAZNI

    Zakonodaja o upravljanju odpadkov predvideva zelo visoke kazni za prestopnike:

    Kritev Kazen

    NEDOVOLJENO ODLAGANJE ODPADKOV ALI ONESNAENJE VODA ALI PODTALNIC

    Globa od 105 do 620 .

    NEDOVOLJENO UPRAVLJANJE Z ODPADKI (PREVOZ, SKLADIENJE, TRGOVANJE, ODSTRANJEVANJE, IDR.)

    Globa od 2.600 do 26.000 ter monost zaporne kazni do 1 leta (do 2 let, e gre za nevarne odpadke).

    NEPRAVILNOSTI V ZVEZI Z REGISTRI (MANJKAJO ALI NEPOPOLN REGISTER)

    Globa od 2.600 do 15.500 (za podjetja z manj kot 15 zaposlenih so globe nekoliko nije); globa se povia do 93.000 e se upravlja z nevarnimi odpadki, odgovorna oseba pa je suspendirana s funkcije upra-vljanja podjetja do enega leta.Registre je treba hraniti za dobo 5 let.

    NEPRAVILNOSTI V ZVEZI Z OBRAZCI ZA ODVOZ ODPADKOV

    Globa od 1.600 do 9.300 za manjkajoe ali nepopolne obrazce, v primeru nevarnih odpadkov zaporna kazen do 2 let.Obrazce je treba hraniti za dobo 5 let.

    SISTEM SISTRI Kazni za nespotovanje novega sistema sle-dljivosti odpadkov SISTRI niso e doloili, zelo verjetno pa bodo primerljive z doseda-njimi, ki veljajo za registre in obrazce.

    Kazni se zniajo, e je mogoe podatke rekonstruirati iz drugih virov in je podjetnik deloval v dobri veri.

  • 55

    SISTEM LOENEGA SKLADIENJA IN OBVEZNEGA PREVZEMA RAEE (OEEO)

    Z 18. avgustom 2010 je stopil v veljavo ministrski odlok (Min. odl. 8. marca 2010, t. 65), ki uvaja sistem obveznega prevzema OEEO za distributerje in instalaterje ob prodaji oz. montai nove naprave.Definiciji EEO (elektrine in elektronske opreme) in OEEO (odpadna elektrina in elektronska oprema) najdemo v zak. odl. 151/2005, ki povzema evropsko uredbo 2002/96/Ce z leta 2003 in vsebuje v svojih prilogah tudi kategorije odpadkov, ki jih moramo obravnavati kot OEEO.

    PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S PRODAJO OZ. INTALACIJO EEO

    - Zanje je obvezen prevzem obrabljene naprave ob prodaji nove naprave istega tipa po principu 1 proti 1;

    - Morajo za to dejavnost biti vpisana v poseben seznam na Tr-govinski Zbornici in za te tipologije odpadkov voditi poseben register, prevoze pa morajo spremljati za to doloeni obrazci (priloge prej omenjenega ministrskega odloka t. 65/2010).

    OEEO - ODPADNA ELEKTRINA IN ELEKTRONSKA OPREMA

    Za to tipologijo odpadkov je potrebno, v primeru skladienja na sedeu podjetja, zagotoviti loeno skladienje od ostalih tipologij odpadkov, ki mora biti pokrito in nedostopno tretjim. Poleg tega je treba skladie izprazniti enkrat meseno.

    ODVOZ OEEO IN PRE-DAJA AVTORIZIRA-NIM ODPADOM

    V primeru prevoza morajo slednjega spremljati za to dolo-eni obrazci ter izjava zasebnika, da je prevzeti odpadek iz gospodinjstva.

    Kvalifikacije in postopek za vpis v seznam prevoznikov OEEO so podobni kot za prevoze posebnih odpadkov za lastne potrebe, v ta poseben seznam pa se morajo vpisati tudi prevozniki OEEO za tretje osebe in pa distributerji oz. trgovci z EEO.

    REGISTER ZA SKLADIENJE OEEO

  • 56

    OBRAZEC ZA PREVOZ OEEO

  • 57

    IZJAVA O GOSPODINJSKEM IZVORU

  • 58

    Kritev Kazen

    Neupotevanje obveznega prevzema 1 proti 1

    Globa od 150 do 400 za vsaki kos opreme, ki ni bil sprejet ali je bil sprejet proti plailu.

    Manjkajoi vpis v Register Okoljs