Sande Stoj~evski

PORTA VO OBLAKOT

(POETSKI IZBOR)

SODR@INA Predgovor Krajnite potezi JAGORIDA JAGORIDA (prelistuvawe na naslovot) JAGORIDA (podolnite plastovi od naslovot) JAGORIDA (kon tekstot) JAGORIDA (tekstot) NAVE^ER VE^ERUM VE^ERKA VE^ERNA POLNO]NA VRV VRH VRV (senka vo tekst) VRV (stud) VRV (Vrtlog. Ovo{je, sonce) SLOVO O V’LCE VOLK (re~isi ubav) VOLK (samo tragi) VOLK ISTIOT VOLK SLOVO ZA DETLA KLUKAJDRVEC VETROVITO VO SENKA KQUNDRVO KUBOA KUBOA (zvu~na damka) KUBOA (ok(n)o) KUBOA (senka) KUBOA (sneg) NAUTRO UTRO VO PRVOTO UTRO PAK UTRO. PRVO UTRO. ISTATA MAKA

Prav i vino KRU[A SLANOPA\A PALIMPSEST

NEFRETETE SPARTAK VNATRE[EN SONET KANDILO SKALD VOZBUDATA NA JADROTO PREKRASNIOT JOSIF KERKAPORTA GLAMJA BUNAR PREZVITER IVAN PODELBA NA SVETLINATA KOV^EG ABOR GORA LIST NAD GORA IMA ZNACI PORTA OBLAK PORTA VO OBLAKOT LORELAJ ZDIV OD SEVER PRAV I VINO OGNOVI GNEZDO SRT LU\E NA DABOT VETER VERHOJANSKI VETER

Vrv OBLOST UDOLU (I) (II) (III) ONAMU RANO KAL PO CELOSNO MIRUVAWE MUGRA UTRO TOA E TOJ UTRO (bara) LAK NAD S¤ PRVO ISTO

JA@E PRED VODATA SON [UMI LISJE [UMI [UM LISJE TRAGA LICE GLAS DRUID

Trmka OB LOST OBLOST LABA LEBEDI LABA ROZA JATKA ALTICA KULA LULKA REV NIZA LAK TRMKA JATO

Senki vo ogledaloto FITIL ROG SENKI VO OGLEDALOTO PRED DA BIDE ZEMRAN BOGORASUM DEPA ZAOD ZAR KRIVA LINIJA SKORO BAJKA SPISI PLA^OT, NIVATA IKIRA? UZDA ULUM PRENTAM BULA^ANI OGNI[TE

ELSINOR ^ATALESTA DRENOVA PRA^KA PEPER≥GA IZLEGUVAWE NA SONCE YID VES OKLOP KAL NULA STREA RAB ROB ROMB ARKADIJA †PASTIR SKITNIK VO AZIJA“ ^AD ER∞TO SNEG PRAV BROT^ETO TI GORI NEBO NA NEBATA PREKU YID TOL^NIK POLE VO KAL OTKOSO DAH ZALEZ Sipkava pre|a e svet UZDA PRIKVE^ER K'D ZASTUDI KORIJA NAGORENA KWIGA BO@JI LAKAT PRED POV∞\AWE POD BREG LOV VETAR LI BE[E, S'N LI BE[E? KAMB∞NA ONI WIVA POSLE D'@ TAJ RUKA V'RT¤NO GOTOVO E JABUKA NO]NA PEPER≥GA

LED @ENA SLIKA ZIMO SENKA BUBAM∞RA Z'R NE STE ^ULE? K'D DUVA OZGªRA DAL¤KO SL'NCE SL'NCE ZRNO TRK∞LO KAPKA TRP¤ZA TOV∞R SVETI SVET

(Z)aum

Bio-bibliografska bele{ka

VOZVI[EN LIRSKI VOSTANIK

Ispolnetost i praznina, let i pad, entuzijazam i melanholija: poezija.

Oktavio Paz Za poetskite svetovi na Sande Stoj~evski mnogumina kriti~ari, teoreti~ari i istori~ari na literaturata kaj nas, na Balkanot, kako i vo svetot, se imaat proizneseno so dol`na po~it i so potrebna akribi~nost vo pristapot. I site tie, bezrezervno i laskavo, uka`uvaat na celosnata predadenost kon pezijata na ovoj avtor koj seto svoe tvore{tvo ñ go posvetuva tokmu na poezijata. Ta duri i toga{ koga eseisti~ki ili kriti~arski se projavuva Stoj~evski sekoga{ trgnuva i zavr{uva so poezijata kako nejzin voshiten sozdatel i tolkuva~, na toj na~in i samiot pridonesuvaj}i kon gradeweto na vozvi{enoto kralstvo na poezijata. Negoviot obid da go ostvari ubavoto ili vozvi{enoto bez pritoa da se ima na um dominantnosta na narativnata logika ili na logikata voop{to, {to e i su{testven beleg na sevkupnata lirska poezija, pravi negovata poezijata da ne bide nitu nelogi~na nitu alogi~na, tuku taa da ima svoja vnatre{na logika i vistinitost koja e pove}ezna~na i koja ponaj~esto ne soodvetstuva na dvovalentnata logika vrzana za zna~eweto. I kako {to angliskiot romanti~arski poet Xon Kits be{e vo pravo koga uka`uva{e deka ova “begstvo od logikata” mo`e da se imenuva kako “negativna sposobnost” (negative capability) (Christansen, 2000), taka i sevkupnata moderna poezija go gradi svoeto postoewe (kako {to tvrde{e i Pol Verlen) tokmu vrz ovaa sposobnost taa, kako umetnost, da bide zasnovana vrz jazikot, no ednovremeno kako umetnost/ve{tina i da izrazuva odredeni sostojbi na duhot. Tokmu toa i go veli Sande Stoj~evski koga vo vovedniot esej Pi{uvam od negovata kniga Velikata lirska pesna (1999) uka`uva deka pi{uva za da se uveri dali mo`e “dolgo da ekvilibrira na zategnatata linija na horizontot” i za da vidi “kolku e mo`no da se pretovari zborot, makar i najzanemarliviot ednoslo`en zbor bez da potone, kolku toj mo`e da se otvori bez da se razgradi”. (Стојчевски, 1999: 7) A sevo ova ne mo`e a da ne ostane nevoo~eno od tolkuva~ite.

Akademik Georgi Stardelov, koga ja interpretira genezata (Stardelov, 1993: 29-44) na pesnata na Sande Stoj~evski uka`uva deka „pesnata na Stoj~evski e plod na golema, te{ka i makotrpna dejnost. I ne e voop{to slu~ajno {to vo negovata poezija e dominantna cvrstata poetska forma kakva {to e sonetot, bidej}i sè vo negovata pesna e temelno i dlaboko obmisleno. Taa e makotrpen tvore~ki ~in (. . .) Na po~etokot na pesnata na Sande Stoj~evski, na velikata lirska pesna, e

kolosalnata pobuda. Bez nea nema sè-pesna, toj vrhoven ideal na poetikata na pesnata despot, odnosno na ovoj poet. (Stardelov, 1993: 30-31) (. . .) Nezapirlivata volja za mo} na pesnata na S.Stoj~evski vo procesot na svojata avtokreacija se presozdava vo ~uvstvo za mo} vo gradeweto na poetskata vertikala. Za da se zbidne kako lirska pesna, negovata pesna despot stanuva gospodar na celiot raspolo`liv prostor. Taa saka sè da osvoi, sè da preuredi, sè da voznese vo svojata za~uduva~ka ogromnost!” (Stardelov, 1993: 32) Stardelov, isto taka, gi tolkuva i poeti~kite na~ela koi{to proizleguvaat od poezijata na Stoj~evski, no i od negovite teorisko-eseisti~ki samotolkuvawa, pri {to voo~uva i ogromen broj postulati ili imperativi koi imaat ne samo individualno zna~ewe, tuku „dopiraat i do edno poop{to osmisluvawe na estetskata su{nost na poezijata, dosega kaj nas vo eden takov konzistenten vid neotkriena”. (Stardelov, 1993: 31)

Vo ovaa prigoda i vo kontekst na nu`noto ograni~uvawe svrzano so prostornata limitiranost na predgovorov kon izborot na poezija na Sande Stoj~evski, jas sakam samo preliminarno da potsetam na nekolku barawa koi, pak, mene mi se ~inat najsu{testveni. Pesnata na Stoj~evski e vozvi{ena za{to se stremi da bide za~uduva~ki ogromna, odnosno kolosalna, taa e vo potraga po izminatite svetovi so `elba haosot da go presozdade vo kosmos, neredot i disharmonijata vo red i harmonija. Ottamu doa|a i bolesta na smrt (Kjerkegor) na negovata pesna koja ednovremeno i paradoksalno e i osvojuvawe na sre}ata (Rasel) - za{to estetski u`ivame vo pesnata koja plenuva so svojata tajnost, temnost, tihost, neproyirnost i zaumnost.

Kon tolkuvawata na poezijata na Stoj~evski so svoj suptilen pridones se vklu~uva i akademik Mateja Matevski (Matevski 1993: 45-49) koj otkako }e uka`e deka na{iot avtor „e eden od retkite na{i pisateli {to vo svoite kriti~ko-eseisti~ki tekstovi ja afirmira svojata poetika, zalagaj}i se za nea strastveno”, }e se fokusira vrz jazi~kite sloevi {to vo poezijata na Stoj~evski se sozdavaat i se gradat. Spored Matevski, toa se i trite jazi~ki sloja so pomo{ na koi se otkriva makedonskata poezija i se iska`uva nejziniot senzibilitet. Prviot jazi~ki sloj e crkovnomakedonskiot, makedonskoslovenskiot, odnosno arhai~niot jazik na na{ata srednovekovna literatura, koj vo pezijata na Stoj~evski se javuva kako sredstvo i kako cel za dostignuvawe na tajnovidnata i „ponorna ubavina” potprena vrz zgusnatite podzaboraveni jazi~ki sloevi. Vtoriot sloj vo pezijata na Stoj~evski se vrzuva za dijalektniot diskurs, odnosno za negovite stihovi ispeani na ov~epolsko-kumanovski dijalekt, stihovi koi{to se ispolneti so qubov i nostalgija, so voshit i zanes, so neobi~na zvu~nost i ritmika, no i stihovi koi voop{to ne se folklorni i vo duhot na narodnata poezija, tuku mnogu pove}e se ispolneti so svoite sovremeni zvu~ewa i zna~ewa. Tretiot jazi~en sloj, pak, se vrzuva za makedonskiot standarden kni`even idiom pri{to i vo ovoj slu~aj se sozdava edna nova jazi~no-poetska vistinitost koja proizleguva od faktot deka iako poetskiot jazik na Stoj~evski e ~ist i ednostaven, „prost i strog” , toj e ednovremeno i maten i kompleksen, i slo`en i sloboden. Na toj na~in, spored tolkuvaweto na Mateja Matevski, „oddale~uvaj}i se od direktnoto zna~ewe na

imenuvaweto Sande Stoj~evski vo nego bara drugi sloevi, ja bara slo`enosta na asocijacii i zna~ewa, so {to pesnata dobiva vo svojata tajnovitost, sinkopiranost i zagado~nost a ednovremeno i vo svojata asocijativnost, pove}eslojnost i mnoguzna~nost.” (Matevski 1993: 46)

Tokmu ovie jazi~ni belezi na poezijata na Stoj~evski gi voo~uva i amerikanskiot profesor i sostavuva~ na antologijata na Makedonskata poezija (1986) Majkl [porer, koga vo predgovorot kon poso~enata antologija uka`uva deka „Stoj~evski gradi vrz tradicionalnite folklorni motivi, vrz staroslovenskite arhaizmi i lokalnite dijalektizmi, pa sepak negoviot podzemen lirski lik e vselenski vtkaen kako vo estetskoto tkivo taka i vo kulturnata prefinetost.” ([porer, 1986: 234) Sli~no razmisluva i polskiot teoreti~ar i istori~ar na kni`evnosta Leh Mjodiwski koga analiziraj}i gi sovremenite makedonski poetski manifesti vo poznatiot manifest na Stoj~evski nasloven kako Za Pesna despot, isto kako i vo negovata poezija, voo~uva „raskinuvawe so monotonijata na ekspresijata i priznavawe na dijalektot kako priroden, arhetipski jazik na poezijata.” (Mjodiwski, 2001: 36)

Analiziraj}i go dijalektnoto kodirawe na lirskiot tekst vo poslednata poetska kniga na Sande Stoj~evski „Sipkava pre|a e svet” (2003) mladata na{a kni`evna kriti~arka Maja Apostoloska, sosem vo pravec na prethodnite sogledbi, zaklu~uva deka „dijalektot kako alatka vo racete na poet koj e svesen za negovite kreativni potencijali mo`e da bide magi~no stap~e so ~ija pomo{ ~itatelot vletuva vo vrie`ot na pramaterijata, vo arhetipskoto sredi{te, vo ve~nata zagatka na jazikot.” (Apostoloska, 2007: 68)

Ova osvojuvawe na jazikot, kako {to go imenuva akademik Kata ]ulakova vo nejziniot pogovor kon poetskiot izbor Glamja na Stoj~evski od 1989 godina, pretstavuva ednovremeno i potisnuvawe i ukinuvawe na vrskata me|u zna~eweto (referencata) i predmetot (referentot). Koristeweto na homonimijata (kako vo pesnite od ciklusot Jagorida) pravi da se ostvari edna palimpsestna struktura na poetskoto pismo koe se stremi kon sublimnost, jadrovitost i elipti~nost na izrazot. (]ulavkova, 1989: 201-202) Zgora na toa, koga vo knigata Pothod i ishod ]ulavkova ja analizira poezijata na Stoj~evski vo kontekst na razvojot na makedonskata poezija taa utvrduva deka inovativnosta na ovaa pezija se sostoi vo primenata na eden nov manirizam koj{to se gradi vrz „na~eloto na samokriti~nost i avtorefleksivnost vo odnos na dominantnata makedonska poetska praksa.” Od druga strana koga govori za obidot na Stoj~evski da ja prevozmogne podelenosta na svetot, no i onaa sopstvenata, ]ulavkova avtorot na Kuboa go opredeluva kako tvorec koj „vostanovuva poetika na obedinuva~ki i seopfaten, palimpsesten Gest. Toa e poetika na intertekstualnoto, inkantativno, apostrofno i auktorijalno, i pri seto toa - jadrovito i elipti~no, bajkoliko i vol{ebno, evocirawe i rekonstruirawe na zaboravenoto Edinstvo i Celina.” (]ulavkova, 1996: 111; 216) So vakvite sogledbi se soglasuva i hrvatskiot teoreti~ar Sawin Sorel koj vo obemniot tekst posveten na poezijata na Sande Stoj~evski nasloven kako Abor gora vo Hrvatska (2008) poezijata na na{iot avtor ja opredeluva kako maniristi~ka, avtoreferencijalna, mediteranska i

hermeti~ka koja ponira kon dijalektnoto, ta so toa vleguva i vo korpusot na evropskata poezija jasno poka`uvaj}i deka „lokalnoto i univerzalnoto se kompatibilni, duri i koga navidum se isklu~uvaat” .

Od druga strana, akademik Vlada Uro{evi} ja is~ituva poezija na Stoj~evski od gledna to~ka na pra{awata za smislata i besmislata na jazi~nata avantura vrzana za avangardnata poezija na ruskite futuristi i na francuskite dadaisti. Zaumnosta na poezijata otkriena vo poetskite i teoriskite svetovi na Aleksej Kru~onih i Velimir Hlebnikov nao|a svoe pribe`i{te i vo poezijata na Stoj~evski vo tekot na sevkupniot negov poetski razvoj, a sekako najsilno vo poemata (Z)aum za koja poobemno }e govoram podolu. Uro{evi}, pak, precizno detektira deka cela niza zborovi, naslovi na pesni (Ulum prentam, Zemran, Bogorosum, Depa, Ikira itn.), ta duri i celi strofi kako onaa od pesnata Zemran se rezultat od potpiraweto vrz iskustvata na evropskata avangarda no i od crpeweto od potencijalot na makedonskiot folklor. Zatoa, stihovite:

Gerdan gemija gozd zaboravila, opara utruk temrun panila, brate spored tolkuvaweto na Vlada Uro{evi}, „kako da doa|aat od nekoj temen vilaet na jazikot, od mra~noto carstvo na vra`awata, kletvite, baewata. Tie nosat vo sebe edna zagado~na, zapretana smisla koja ne mo`eme dokraj da ja razgatneme, tuku samo intuitivno da ja nasetime. (...) Ona {to Stoj~evski ni go prenesuva, toa e eden vnatre{en govor na prirodnite oblici.” (Uro{evi}, 1993: 54-55)

Za ovoj vnatre{en govor koj poradi svojata etiologija e nu`no neproyiren, eden drug bele`it balkanski poet, bugarskiot klasik i pro~uen poetski vol{ebnik Qubomir Lev~ev, }e se proiznese neodamna (za vreme na promocijata na Sandevata poezija prevedena na bugarski jazik, kon krajot na fevruari 2008 godina vo Sofija) tokmu vo toj kontekst, imeno deka „Sande e od slednata generacija apostoli - tie za koi epohata na ~udata izminala i treba ve}e sami da gi sozdavaat.” Vo odnos, pak, na jazi~nata avantura imanentna na poezijata na Stoj~evski, Lev~ev }e uka`e deka “poezijata na Sande Stoj~evski e eden od rodilnite domovi na slovesni ~udesa. Vo negovite stihotvorbi jazikot kipi, fermentira kako ludo vino, si ja promenuva formata, nijansata, si ja menuva ponekoga{ i samata smisla - logosot. Naprazno baram vo eden akademski re~nik od 1986 godina zborovi kako Kuboa, Skald ili Abor ... a toa se sè zaglavija na stihozbirki, znamiwa na krilati kohorti.” I tokmu zatoa, prodol`uva Qubomir Lev~ev “tvore~kata laboratorija na Sande Stoj~evski go de{ifrira nego kako eden bleskav moderen evropski poet.” Vo toj kontekst i preveduva~ot na Sandevata poezija na bugarski jazik, eminentniot poet Petar Karaangov i samiot vo istata prigoda }e istakne deka Sandeviot “unikaten tvore~ki model ne e intuitivno ili spontano postignat. Vo negovite osnovi proyira napregnato barawe, mnoguletno sporedbeno istra`uvawe na smislata, na plasti~nite foneti~ki i anagramni mo`nosti na slovoto, na negovite zra~ewa i svetlini.”

Po povod, pak, objavuvaweto na negovata poezija na srpski jazik, nekolku godini pred toa (1999), imeno na poetskiot izbor podgotven od Risto Vasilevski pod naslov Videlo, ^edomir Mirkovi} vo recenzijata kon ovoj izbor }e konstatira deka “Sande Stoj~evski na izvonredno sugestiven i samosvoen na~in ostvaruva dve golemi, mo`ebi najavtenti~ni ambicii na sovremenata poezija: da go izrazi nevidlivoto i da go vospostavi najintegralniot dopir na ~ovekot so svetot.” (Mirkoviћ, 1999) Vrednuvaj}i go ova poetsko delo tamo{nata kritika, so eden tehni~ki precizen jazik, ja opredeluva poezija na Stoj~evski kako “harizmati~en spoj na metafori~ko-simboli~kata semantika so poeti~ki celesoobraznite jazi~ki rezovi (...) i so vkomponiranite funkcionalni citatnosti ostvareni so naveduvawe na vnimatelno selektirani filozofski i poetski vistini i sugestii”. (Mandiћ, 2000) Zatoa ovaa poezija se opredeluva i kako poezija na elegantni apstrakcii i na esteti~ki spiritualizam, poezija {to sodr`i ~isti pesni {to se stremat kon eteri~nost, no i pozija “na elegantni apstrakcii, no ne vo doza so koja totalno bi se zasenila nejzinata jasna psiholo{ka motivacija koja poetot vo eden esej ja definira kako kolosalna pobuda ”. (Kletnikov, 1996: 63)

Kolosalnosta, pak, e kategorija koja vo celina se vrzuva za vozvi{enoto i za vozvi{enosta. U{te kaj Imanuel Kant taa e odlika na onoj predmet koj vo svojata golemina mo`e da bide opfaten samo od imaginacijata. Kant smeta deka “ogromen (kolossalisch) se narekuva, ednostavno, samo prikazot na nekoj poim koj e, vsu{nost, pregolem za sekoja na{a mo} na vospriemawe (i {to se grani~i so ona {to e relativno ogromno).” (Kant, 2003: 67) Ottamu kolosalnosta ne e primarno kategorija {to se vrzuva samo za objektot (vo na{iov slu~aj za pesnata), tuku mnogu pove}e taa e poim koj proizleguva od subjektot (avtorot i negovata kolosalna pobuda, kako i od recipientot i negovata podgotvenost i otvoreneost kon ovaa vozvi{ena pobuda).

Za Venko Andonovski, od druga strana, vakviot tip na poezija i na poetika e kratilisti~ki ta “kolku i da se stremi da se “oslobodi” od zna~eweto, “svrtuvaj}i” se kon “~istiot zvuk” , ne mo`e da izbega od svojata zna~livost. Ottamu, nepotreben e stravot deka vakvata poezija, koja “zvu~nite damki” gi praktikuva kako svoj beleg, se oddale~uva od tradicionalnata!” (Andonovski, 1996: 223) Vsu{nost, tradicionalnosta na planot na poetskata forma (na primer sonetot koj Stoj~evski mo{ne ~esto go praktikuva), mo`e da se utvrdi, e i cel no i sredstvo za da se dojde do edno povi{o ramni{te na zborovnata i na smislovnata suptilna igrivost.

Prirodno e ottamu {to vo ovaa poezija dominira “nejzinata hermeti~nost, nejzinata ambivalentna atmosfera, no i nejzinata polivalentna zna~enska otvorenost, {to ja pravi istovremeno i mo{ne ~itliva i neizmerno zagado~na”. Ottamu vo ovaa poezija se “voskresnuva edna nova liri~nost, koja slobodno mo`e da se nare~e sinteti~ka, za{to vo sebe imanentno gi sodr`i ekstrahiranite soznanija na site mo`ni strui na poetskoto tvore{tvo.” (Kliman, 1993: 79-80) Poistovetuvaweto, pak, na lirskiot subjekt so bitieto na prirodata, prisutno vo poezijata na Stoj~evski, se tolkuva i kako

svoevidna “obnova ili evokacija na mitskoto iskustvo” , odnosno kako “svoevidna mitopoetika” koja{to funkcionira vo domenot na “animisti~koto sozvu~je me|u lirskiot subjekt i kosmosot.” ([eleva, 1993: 100-102) Ovaa sveta dimenzija na poezijata na Stoj~evski, ovaa lirska pedantnost otade profanoto, pravi pristapot kon jazi~niot materijal da se okvalifikuva i kako “sakralizatorsko ispolnuvawe na jazikot”, odnosno kako negovo “transcendirawe i vozvi{uvawe”. (Tasevski-Eternijan, 1998: 171; 175) Od druga strana, skoro pred trieset godini vo tekstot Sve~enost na intelektot (1979) Blagoja Risteski - Platnarot me|u prvite gi sogleda visokiot stepen na gustina i na slo`enost na stihovite na Stoj~evski, a negovite bleskavi analizi na pesnite od ciklusot Jagorida kako i onie posveteni na pesnite Kerkaporta i Prekrasniot Josif i denes ostanuvaat da privlekuvaat so svojata proniklivost, elokventnost i gabaritnost, kako i so visokata stepen na poetskata empatija. Poso~uvaweto, pak, kon faktot deka vo pesnite na Stoj~evski dominira racioto (intelektot) i deka vo niv ni{to ne e slu~ajno ami e dlaboko osmisleno i promisleno, go vodi Platnarot kon nesomneniot zaklu~ok deka vo poezijata na Stoj~evski sme svedoci na edna totalna aksiolo{ka kontrola na avtorot vo odnos na svoite stihovi, {to predizvikuva da se sozdade edna drama na jazikot sama za sebesi dostatna. (Risteski, 1979: 41-57)

Teoriskata analiza na ovoj dramatsko-vozvi{en pristap kon sozdavaweto na pozijata poznat e u{te od vremeto na Psevdo Longin vo 1-ot vek od na{ata era. Inaku, Psevdo Longin podu~uva{e deka vozvi{enoto pred sè se vrzuva za vozvi{enosta na duhot, za kolosalnosta na potfatot no i za mo}nata i delotvorna upotreba na stilisti~kite i retori~kite figuri. (Psevdo Longin, 2004) Sevo ova kako da go iznao|ame ne samo vo poezijata na Stoj~evski tuku i vo negovite eseisti~ki samotolkuvawa, ta zatoa na ovaa poetika, kako {to veli Branko Cvekovski, ñ e svojstven i t.n. tvorben vlez vo kni`evnoto delo, odnosno ona {to ovozmo`uva kaj Stoj~evski “vrhovnata cel na negovata opservacija (da) e ostvarenosta na ubedliviot, nepovtorliv, ili da se poslu`ime so eden klu~en termin od negovoto kni`evno pismo, na kolosalniot motiv da se zdobie so estetski oblik dostoen za po~it i zagleduvawe.” (Cvetkovski, 1999: 165) Poezijata na Sande Stoj~evski u{te od negovata prva stihozbirka Kralot na lebedite (1972) za mnozina kriti~ari e nesekojdnevna pojava vo na{eto poetsko iskustvo a Dimitru M.Jon nea ja opredeluva kako luciden lirizam, kako poezija-esej i kako “kniga so pove}e funkcii: a) gnezdo vo koe poetot gi hrani svoite pretenzii vo vrska so idealot na poezijata; b) prostor vo koj gi izlo`uva mustrite na ovoj ideal; v) mesto od kade ovie pretenzii }e migriraat kon drugite knigi, nosej}i go i rasprostranuvaj}i go ovoj ideal.” (Jon, 2008: 279) Prozlezenite noviteti na ovaa stihozbirka koi posvedo~uvaat oksimoronski za edna vedra taga ili ta`na radost vrzana za potragata po zagubenoto bogatstvo na i vo poezijata, prodol`uvaat da se manifestiraat potem vo slednite stihozbirki na avtorot a osobeno vo Feneri niz maglata (1977) i Zlatna granka (1980). Tokmu zatoa i }e mo`e precizno da utvrdi akademik Georgi Stardelov deka Sande Stoj~evski vo ovie dela “neumorno traga po

tajnovidnosta na zborovite, po tie feneri niz maglata na postoeweto za{to e uveren deka vo niv e zaklu~ena ~udesna smisla {to tie ja otkrivaat vo sebe”. (Stardelov, 1982: 664) Od druga strana Dimitru M.Jon }e potencira deka od Feneri niz maglata i od naslovnata pesna Palimpsest, „kodeksot e ve}e definiran: jazi~niot instrument e olicetvoren, individualiziran (...) O~igledno Palimpsest, na primer, ve}e ne e ars poetika vo klasi~na smisla tuku beseda, esej vo vrska so metodot da se hrani iluzijata na poezijata so mlekoto na memorijata.” (Jon, 2008: 282-283) Vo nekolkute sledni stihozbirki na Stoj~evski signifikantno nasloveni kako Abor gora (1987), Kuboa (1993) i Skald (1995) se postaveni temelite na poetskite vizii koi dominiraat do dene{ni dni. Za niv najseopfatniot tolkuva~ na poetskoto delo na Sande Stoj~evski, makedonskiot kni`even kriti~ar i kni`even istori~ar Miodrag Drugovac, smeta deka se lirski vpe~atlivi ostvaruvawa vo koi “Stoj~evski nastojuva iskazot (stihot, pesnata, simbolot, metaforata itn.) da go postigne tokmu toa: da stavi semanti~ka stapica, da predzvika estetski {ok (...) Vsu{nost, vo filozofijata na ovaa poezija e vtemelena kopernikanskata ideja: sè da izmeni, preuredi, prenaso~i; vo sè da se posomneva - od Ku}ata na jazikot do Ku}ata na vrednosta, vo sè da vnese iskra od svojot um, zaum, nad-um...” (Drugovac, 1997: 178) Ako vo Abor gora stanuva{e zbor za palimpsestni varijacii na Kolrixovata poema Kublaj Kan, vo Kuboa intertekstualnata naso~enost se vrzuva za ~udniot i ~udesen zbor kuboa od romanot Glad na nobelovecot Knut Hamsun, dodeka vo Skald se manifestira eden dale~en odglas na staronordiskite pesni i i na islandskite sagi. Sepak, Miodrag Drugovac vo knigata Traga~ot, ~estakot, jatkata: poezijata i kritikata na Sande Stoj~evski (1997) ovoj igroven streme` na avtorot go okvalifikuva kako “razbu{aven nemir, verhojanski veter, dinami~ka elipsa, sakralna deformacija, kulturen ritual na nevozmo`noto i novoto, apologija na belinata, ikona na ~istovinata. Sè e apsolutna trancendencija na apsolutot, apsolutna i ma{ka, demijur{ka i nepredvidliva, o~ajna i ~ista 'sè pesna'.” (Drugovac, 1997: 240) I pretposlednata stihozbirka na Stoj~evski Trmka (2001) pretstavuva prodol`uvawe i dooformuvawe na silnite sopstveni poetski svetogledi na avtorot Stoj~evski. Za stihozbirkata Trmka Lidija Kapu{evska-Drakulevska vo instruktivniot i analite~en pogovor kon ovaa kniga uka`uva deka vo kontaktot so nea kako da imame “vpe~atok za sredba so ne{to ve}e dobro poznato, a sepak novo.” (Kapu{evska-Drakulevska, 2001: 74) Analiziraj}i gi ontolo{kite aspekti na poezijata na Stoj~evski, govorej}i za poetolo{kite i esteti~kite osnovi na ovaa poezija i tolkuvaj}i gi stilskite konstanti na ovaa poezija, Kapu{evska-Drakulevska zaklu~uva deka “Trmka pretstavuva, nesomneno, prodol`enie na istiot senzibilitet, na istiot svetogled, kako i na istiot strukturno-kompoziciski i idejno-tematski koncept ponuden vo negovite prethodni stihozbirki.” Zatoa i mo`eme da smetame deka tvore~kiot pat na Stoj~evski “najmnogu se dobli`uva do malarmeovskiot streme` za Golemoto Delo: kako cel `ivot da ja pi{uva onaa famozna 'edna Kniga' na 'U~itelot' na francuskite simbolisti - Stefan Malarme - kako kniga

nad knigite, izdignata na piedestalot na Apsolutot.” (Kapu{evska-Drakulevska, 2001: 71) Od druga strana ovoj kopne` po apsolut i po totalitet vo svojata osnova e lirski naglasen i izdignat do stepen na kanon, odnosno kako {to precizno uka`uva Dumitru M. Jon govorej}i za poezijata na Sande Stoj~evski: “negovoto lirsko tvore{tvo, paradoksalno, sepak, ima eden epski karakter. Vo sekoj stih, vo sekoja pesna, vo sekoja kniga, vo celata negova lirika se krie po edna prikazna, prikazna koja nalikuva na samata prikazna za Poezijata, zatoa {to rakopisot e sekoga{: '`uborliv, vetrovit, prenaselen'”. (Jon, 2008: 306) Sepak, epskiot karakter na lirskoto, kako i prikaznata za Pozijata i za Svetot najsilno kako da doa|a do izraz vo poemata (Z)Aum (1999) na vozvi{eniot lirski vostanik Sande Stoj~evski. Vo tekstot {to toga{ go napi{av kako pogovor kon nagradenata poema, dobitnik na nagradata „Grigor Prli~ev” za 1999 godina, pod naslov De-re-konstrukcija na (Z)Aum-noto, a potem go objaviv i vo knigata Otade sistemot (Xeparoski, 2000: 303-314), ponudiv edna mo`na analiza na ova nesekojdnevno poetsko delo, analiza na koja{to sega vo celina se potpiram. * * *

Ako na jazikot vo negoviot razvoj mu e potrebno postojano obnovuvawe, za toa nema podobar ni podlabok izvor od poezijata.

Ernst Kasirer

Peewe za (Z)Aum

Poznato e deka modernizmot insistira{e vrz subjektivnosta i vrz avtonomniot karakter na umetnosta. Isto taka, pove}e od jasno e deka vo 20-ot vek postojano se uka`uva{e i na vrzanosta na umetnosta i na umetni~koto delo za tradicijata. No site inovirawa {to vo umetnostite se slu~ija vo ovoj vek, a na tie novum-i ne im ostana imuna nitu poezijata, se ~ini, ne go dovedoa vo pra{awe osnovniot beleg na poetskoto pismo - da bide mesto kade {to vistinata na bitieto, a ottamu i vistinata na svetot, najsuptilno i najvozvi{eno }e se otkrivaat. Vrz osnova na sevo ova mo`e so sigurnost da se tvrdi deka i denes, na po~etokot od ovoj 21-vi vek, sè u{te opstojuva stavot deka umetnosta ne ostanuva vkotvena vo imanencijata, tuku oti postojano se stremi kon edna humanisti~ka transcendencija.

Tokmu kon edna takva transcendencija se stremi i Sande Stoj~evski vo svoeto sevkupno tvore{tvo, no mo`ebi najsilno i najuspe{no go pravi toa vo svojata poema "(Z)aum" - dobitnik na nagradata za poema "Grigor Prli~ev" za 1999 godina. No, pred da se opravdaat vakvite nedvosmisleni stavovi, izre~eni na samiot po~etok, sekako, e potrebno da se izvr{i barem kratka analiza

na negovata nagradena poema "(Z)aum" - analiza koja, se nadevam, }e bide pottik za natamo{ni u{te poprodlabo~eni pristapi kon poezijata i kon poetskite svetovi {to emaniraat od stranicite na poemata "(Z)aum".

Aum Ako gi otvorime stranicite na edna od najzna~ajnite knigi {to ~ove{tvoto koga i da e gi sozdalo, ako gi otvorime stranicite na deloto sozdadeno me|u 800 i 400 godina p.n.e. na sanskritski jazik, deloto koe ednostavno se imenuva Upani{adi a vo sebe sodr`i 112 peewa po obem pribli`no ednakvi na na{ata Biblija, ako, zna~i, se obideme da go najdeme zna~eweto na zborot aum, toa najdobro }e go storime ako samo ja pro~itame kratkata "Mandukja-upani{ada" - edna od, kako {to voobi~aeno se narekuvaat, temelnite Upani{adi. Tamu se podu~uva slednovo: "AUM. Ovoj ve~en zbor e sè: toa {to bilo, toa {to e i toa {to }e bide, a i ona {to e otade ve~nosta. Sè e AUM.

Brahman e sè, a Atman e Brahman. Atman (Jastvoto) ima ~etiri sostojbi. (. . .) Ova Jastvo (Atman) e ve~niot zbor AUM. Negovite tri glasa A, U, i M, se prvite tri sostojbi na svesta a tie tri sostojbi se ovie tri glasa. Prviot glas e A, prvata sostojba na bude~kata svest, svojstvena na site lu|e. (. . .) Vtoriot glas, glasot U e vtorata sostojba na sonuva~kata svest .

(. . . ) Tretiot glas, glasot M e tretata sostojba na zaspanata svest. (. . .) Zborot AUM izgovoren vo eden glas e ~etvrtata sostojba, sostojbata na vi{ata svest. Taa sostojba e otade ~uvstvata i pretstavuva kraj na razvitokot. Toa e nedelivost i qubov. Toj {to go znae ova, toj svoeto Jastvo go vra}a vo maticata na vistinskoto Jastvo, toj {to go znae ova." Vo edna druga, isto taka od temelnite Upani{adi, "Mundaka upani{adata", vo nejziniot vtor del se veli slednovo: "Imaj}i ja upani{adata kako lak, stavi ja na nea strelata izostrena so posvetenost. Zategni go lakot so naso~enost na mislata kon toa i pogodi go srceto na znakot, ona {to e neuni{tlivo - Brahman. AUM e lakot, tvojata du{a e strelata, a Brahman e ona {to se vika cel. Smiren, nani{ani i slej se so nego kako {to strelata se slejuva so celta." (Upani{adi, 1984: 51-52; 47) AUM ottamu, kako {to tolkuvaat i u~enite poznava~i na indiskata filozofija, ne samo {to e svet zbor simbol na bo`estvoto, tuku e i najprirodnoto manifestirawe na samiot zvuk. AUM ili OM gi sodr`i site zvuci, toj e priroden simbol na site zvuci i "ja sobira celata mo`na niza na site zborovi koi{to mo`at da se zamislat." (Chevalier-Gheerbrant, 1983: 25) Vrz ovoj slog, vrz ovoj svet zbor vo koj{to "stvarnosta i zborot aum se edno, simbolot i simboliziranoto se isti" (Pandeya, 1975: 31), Sande Stoj~evski go postavuva temelot na svojata poetska gradba vo koja{to vdahnoveno se otpretuvaat "`ar~iwa od su{tinata".

I taa potraga po su{tinata, po proizvodite na "najvi{ata mudrost" (kako {to Artur [openhauer gi nare~e Upani{adite), taa potraga po "prazborot" od koj{to sè nastanuva i vo koj{to sè se sleva, se slu~uva tokmu niz procepite na zborovite koi dopiraat do nivnite, kako {to bi rekol Derida, tragi, onamu kade{to, spored Lotman, "raznite znaci se samo razni lica na edno zna~ewe, negovi sinonimi (ili antonimi). (A) promenite vo zna~eweto samo se stepeni na vdlabuvawe vo edno zna~ewe, ne novi smisli, tuku stepeni na smislata vo nejzinoto pribli`uvawe kon apsolutot." (Lotman, 1974: 451) Tokmu vo toa i se sostoi planot na poetot Stoj~evski, svesno utvrden vo prvite stihovi od poemata:

Be{e li toa plan, planina, be{e li toa plan-planina, pladnina vo ina modrina, modra planina kade {to toa }e zbukne, od sebe }e se podistavi, od matno, od gusto, od svojata idna mera!

No, sproveduvaweto na ovoj "plan-planina" ne e voop{to lesno, za{to, kako {to ve}e utvrdija filozofite, "vistinata qubi da se krie". I tokmu zatoa taa i se bara, skoro niz celata poema, na razni mesta, no sekoga{ vo jazikot i so pomo{ na samiot jazik. Potragata po vistina e, vsu{nost, potraga po bitieto, a odeweto po tragata na bitieto, sledeweto na taa igra na tragata kako "prisutna-otsutna traga" (pak, Derida!), ne e ni{to drugo osven `elba so pomo{ na umetnosta da se dopre ubavinata, pa duri taa i da e delumna, vo forma na "kr{enki od ubavinata / na prazninata". Zatoa obidot da se sozdade celinata, obidot da se konstruira poemata vrz temelite na mislata, na zborot, na metafizikata na logos-ot, e svoeviden ontoteolo{ki pristap. Zna~i, postoi svesen obid za re-konstrukcija na logocentrizmot koj e vo temelite na zapadnoevropskata filozofija, a toj logocentrizam se razurnuva so pomo{ na eden drug, da go imenuvame sosema slobodno, omo-centrizam ili aum-centrizam. I tokmu vo taa "re-konstrukcija - de-konstrukcija" na misleweto i na peeweto i se sostoi, spored vakvoto tolkuvawe, zna~eweto i ubavinata na poemata "(Z)aum". Makite, protivre~nostite, taa napnatost i optegnatost na "lakot i strelata" kako da izbiva od zvukot na samite zborovi, koi vo stihovite, sledej}i ja svojata vnatre{na smisla, sozdavaat prekrasno poetsko sozvu~ie. Po rabnite, neplodni dini, iskrea lu{pi, lu{pesti iskri, ikri za igri vo koi napredok nema, sal eden po~etok,

edna zinata porta opsednata od svoeto prazno veli~ie."

Zaum

Op{to poznato e deka terminot zaum za prvpat se pojavuva vo prvite decenii od ovoj vek vo Rusija i toa vo ramkite na futuristi~koto dvi`ewe. Najgolema primena nao|a vo poezijata i teoretskite raspravi na kubofuturistot A.Kru~onih, osobeno vo negovata "Deklaracija na zaumniot jazik" (1922) kade {to toj se zalaga za edna "arabeska na jazi~nite simboli", trgnuvaj}i od soznanieto deka zaumniot jazik e edna praiskonska forma na poezijata koja najsilno doa|a do izraz vo jazikot na nekoi ruski misti~ni sekti (sektanti) i vo odredeni detski pesni. Sepak, poetskite eksperimenti na Kru~onih, kako {to uka`uvaat istori~arite i teoreti~arite na literaturata ne odat podaleku od "ponudenite primeri na onomatopei i vosklici so emotiven naboj, no nekoi teoreti~ari vo niv otkrivaat srodnosti so nadrealisti~kata poetika". (Živković, 1992: 939)

Inaku, samiot termin "zaum" se javuva najmalku edna decenija prethodno (A.Kru~onih, "Deklaracija na zborot kako takov" 1913) za {to svedo~i i tekstot na pridvi`uva~ot i oformuva~ot na ruskata formalisti~ka {kola Viktor Borisovi~ [klovski "Za poezijata i zaumniot jazik" objaven vo 1916 godina. Vo ovoj tekst [klovski nedvosmisleno go opredeluva zaumniot jazik kako jazik koj e osloboden od sekakva smisla pri {to esteti~kata do`ivelica se gradi tokmu vrz osnova na zvu~nite elementi na govorot. Me|utoa, [klovski, kako vrven nau~nik, jasno gi opredeluva mo`nostite i ograni~uvawata na zaumniot jazik.

Toj nè potsetuva na romanot "Glad" na Knut Hamsun, kade {to avtorot vo edna sostojba na bunilo go izmisluva zborot "kuboa" i u`iva vo nego poradi ednostavniot fakt deka ovoj zbor nema nikakvo opredeleno zna~ewe, samiot po sebe e ubav i te~en, a mo`e da se zdobie so kakvo i da e zna~ewe vrz osnova na negovata primena. No, spored [klovski, zaumniot jazik retko se javuva vo svojata ~ista forma zatoa {to "mnogu elementi popre~uvaat zaumniot jazik da se pojavi otvoreno: kuboa retko se ra|a. No mene mi se ~ini deka i pesnite ~esto se ra|aat vo poetskata du{a vo vid na zvu~ni 'petna', sè u{te neiskristalizirani vo zbor". (Šklovski, 1970: 129)

I tokmu za gradewe na vakvi "zvukovni petna" stanuva zbor vo poezijata na Sande Stoj~evski, a na poznava~ite na negovoto tvor{tvo im e jasno deka toj "se drznal" da go "ospori" duri i [klovski koj, kako {to vidovme, uka`uva{e deka "'kuboa' retko se ra|a", so samiot fakt {to Stoj~evski ne samo {to napi{a ~etiri pesni pod toj naslov, tuku i na celata stihozbirka od 1993 godina ñ go dade imeto "Kuboa". No, tie streme`i na Stoj~evski zacrtani u{te od zbirkata "Ve~erna" (1985) a najsilno izrazeni vo "Kuboa", "Skald" (1995) i "Vrv" (1996) kulminiraat tokmu vo poemata "(Z)aum".

Elementi na zaumnost nao|ame na pove}e mesta vo poemata, no samiot fakt deka zaumnosta se problematizira i niz samata sebesi,

avtoreferentno, kako zaumnost izvedena so pomo{ na samiot termin "zaum", govori deka vo poemata na Stoj~evski stanuva zbor za zaumnost krenata na meta-nivo, ili, poednostavno ka`ano, za svoevidna "meta-zaumnost". Prvite dva stiha od poemata jasno go poka`uvaat toa:

(Z)aum. Zaum, aum, um veli~estven, za um veli~estven.

No, tragite na zaumnosta, tie zvu~ni damki, kako da se raseani neramnomerno niz celata poema, ta taka stanuvaat svoevidni zvu~ni palimpsesti koi uka`uvaat na damne{nata, pove}e od mitska, vrska me|u muzikata i poezijata.

O blik, o lik, oblik,

o jabolko, bolko privrzana

{to meko slogot te golta,

kolku e yvereto krotko

koga e v om,

koga e v am,

koga om-ot e am.

Ili na drugo mesto kako navestuvawe na strakovite mrak koi iznurnuvaat od svetlinata na studot ostvarena vo zvu~nata oksimoronska vrska me|u "letoto", "letot" i "ledot":

Leto li, leta li,

nalet i leto, nalet i let,

koga e seto led,

koga e uxum, polarna kapa . . .

I ako se potrudime da ja najdeme smislata na ovie "meta-zaumni" stihovi, ponaj~esto nea intuitivno }e ja do`iveeme, svesni deka postojano sme na nejzinata traga, no so jasno znaewe deka "jazi~kite igri" (Vitgen{tajn) {to vo poezijata najmnogu doa|aat do izraz, nè ni dozvoluvaat dokraj da bideme sigurni vo zna~ewata {to zborovite so sebe gi nosat vo "nakostre{eniot jazik" na poemata. A deka toa mu e jasno i na Stoj~evski mo`e da se naseti od slednive stihovi:

Vo jazikot, vo jazot

virot dovikuva vir,

kade {to eden se vrtel,

kade {to u{te se vrti

zapo~nuva nov vir da 'rti

(. . .)

Preubav vir za davewe!

Vsu{nost, kako {to bi mo`elo nekomu da mu se pri~ini, vo ovoj slu~aj, ne stanuva zbor za ne{to radikalno novo ili za stav izgraden od modernata na HH vek. (Ova se potencira poradi ~estite zabele{ki {to ñ se upatuvaat na vakvata poezija, duri i od strana na eminentni kni`evni kriti~ari i teoreti~ari na ne{evo vreme i vo na{ive prostori, deka taa e vo su{tina "nerazbirliva" i "nekomunikativna" tokmu poradi nejzinata hermeti~nost i a-logi~nost!) No, deka poezijata i nema potreba od "celosna jasnost", ili "transparentnost", mu bilo jasno duri i na stariot i dobar Gete koga, govorej}i za umetni~koto delo, uka`uva deka toa nas "nè voshituva i odu{evuva tokmu so onoj svoj del koj e nedosti`en za na{eto svesno sfa}awe. Silnoto vlijanie na umetni~ki ubavoto zavisi tokmu od toa, a ne od delovite {to do kraj mo`eme da gi analizirame." (Šklovski, 1970: 122) Na toj na~in, kako da se potvrduva tezata {to se zastapuva vo ova is~ituvawe na poemata "(Z)aum", tezata deka vo ova poema kolku {to se gradi, tolku i se razgraduva, kolku {to se inovira, tolku i se vodi smetka za tradicijata, kolku {to se odi vo potraga po ednoto (elejskoto ili plotinovskoto), tolku se utvrduva deka seto toa e seedno, ili, pak, poetski ka`ano:

vide li deka e seedno,

deka se edno

kowanikot, kowot i patot,

begstvoto, sjajot i mrakot?

De-re-konstrukcija ili otade sè

Koga vo edno poetsko pismo }e problesne porivot i za gradba i za

razgradba, koga vo edna poema, od edna strana, }e se sudrat i Zapadniot um olicetvoren preku sopstveniot logocentrizam koj od Ni~e, a osobeno vo minatiot a i vo ovoj vek, sè pove}e se doveduva vo pra{awe, i, od druga strana, Isto~nata misla pretstavena preku nejzinata spiritualna vizija za su{tinata na univerzumot i na bitieto (Brahman) i za na{ata individualna su{tina i sopstvenoto bitie (Atman), pri {to odgovorot e deka: "su{tinata na univerzumot i na nas samite e pozitivna: toa e svetiot zbor na Upani{adite, OM, ~ie {to edno od zna~ewata e DA" (Mascaro, 1965: 25), koga, zna~i, }e se slu~i ovoj obid vo edno da se zbere sè, toga{ nu`no mora i mislovno i poetski da se odi "otade sebe, otade sè, /

otade e". Pritoa, nu`no, koj po ovoj drum trgnuva mora da "talka i yemne".

Za{to {to e obidot ne{to da se re-konstruira a ednovremeno i da se de-konstruira, ako ne "talkawe i yemnewe"? Za{to {to e obidot da se dofati bitieto na jazikot so pomo{ta na jazikot na bitieto (ili obratno), ako ne klop~e {to kon po~etokot / se vra}a, tatni i uriva, / se uriva, / (i) sè uriva . . .

I {to mo`e da se ka`e na krajot od ova prosleduvawe na poemata na Sande Stoj~evski, na ovoj negov "naum za lov na aum" koj ednovremeno e i lov na umot no i na zaumot? Verojatno sledniov vrednosen sud: stanuva zbor za temelno obmislena i realizirana poetska tvorba vo koja dominiraat uspe{nite jazewa po jazlite na jazikot i vitalnite vi{neewa kon vistinata na bitieto. So ovaa poema Stoj~evski otvori nova "majka-porta" vo makedonskata poezija, sekako, na planot na pristapot i gradbata na poemata kako poetski `anr, no ednovremeno, se ~ini, i qubomorno samo za sebe svesno ja za~uva, zayiduvaj}i ja! Oti navistina e te{ko da se pretpostavi deka niz ovaa porta nekoj drug avtor }e mo`e da vleze, ako toa ve}e ne e nemo`no i za samiot Stoj~evski?

Kako i kade natamu? I dali toa e mo`no? No, se ~ini, nema potreba od vakvi pra{awa koi ra|aat nedoumici.

Tajnata na umetnosta se sostoi tokmu vo toa - koga se ~ini deka sè e ve}e ka`ano ili napi{ano, samata umetnost zaoduva po nepoznati pati{ta, sozdavaj}i novi umetni~ki dela, otvoreni za novi natamo{ni konstrukcii, re-konstrukcii i de-konstrukcii. I bez ogled kakvi se tie pati{ta, najva`na e radosta na poetskoto sozdavawe, toj jazi~en praznik na bitieto, za{to, kako {to uspe{no utvrdi Gadamer vo negovata studija "Aktuelnosta na ubavoto: umetnosta kako simbol, igra i praznik" (1977), metafizi~kata su{tina na umetni~koto delo se sostoi tokmu vo toa: da bide praznik preku koj }e se slavi samo-razotkrivaweto na vistinata. A praznikot, spored Gadamer, e „zaedni{tvo i e pretstava na samoto zaedni{tvo vo negoviot sovr{en oblik. Praznikot e sekoga{ ist za site. (...) Praznuvaweto e umetnost.” (Gadamer, 2005: 106-107)

I tokmu vo toa se sostoi preminot od imanencijata vo transcendencijata, vo praznikot {to se slu~uva koga se razotkriva "radosta na bitieto". Za takva radost pee i golemiot {panski poet Horhe Gilen:

Ser, nada más. Y basta.

Es la absoluta dicha.

Da sum. Ne pove}e. I tolku.

Toa e vrvnata radost.

No, za takva ta`na-radost pee i Pol Valeri kogo Stoj~evski intertekstualno go prerabotuva vo poslednata strofa od poemata "(Z)aum":

Da ~ue kako ta`i

ko tih veter, sam(o),

so ognovi so mrazevi,

so krajni dijamanti.

No, na krajot, sepak, potsetuvawe: dijamantite mo`at da se brusat samo so pomo{ na sopstvenata prav a "krajnite dijamanti", verojatno, se "krajnata prav". Povtorno pepel i dijamanti! Povtorno vozvi{ena i kolosalna lirska pobuda, povtorno vozvi{eno lirsko vostanie koe kako da emanira od sevkupnoto poetsko delo na Sande Stoj~evski.

Ivan Xeparoski

Literatura:

Andonovski, V. (1996) „Kako zna~i prazniot zbor” , vo Tekstovni

procesi, Skopje: Kultura. Apostoloska, M. (2007) Zad tekstovite, Skopje: Makedonska re~. Gadamer, H.-G. (2005) Aktuelnosta na ubavoto: umetnosta kako simbol,

igra i praznik, Skopje: Magor. Drugovac, M. (1997) Traga~ot, ~estakot i jatkata: poezijata i

kritikata na Sande Stoj~evski, Skopje: Misla. Jon, D.M. (2008) Sovremena makedonska poezija, Skopje: Matica

makedonska. Kant, I. (2003) „Analitika na esteti~kata mo} na sudewe” , vo

I.Xeparoski (prir.) Estetika na igrata, Skopje: Kultura. Kapu{evska-Drakulevska, L. (2001) “Magijata na poetskiot jazik”, vo

S.Stoj~evski, Trmka, Skopje: Tri. Kletnikov, E. (1996) “Idealot na ~istata pesna”, vo Lik i odraz, Skopje:

Na{a kniga. Kliman, A. (1993) „Poetskoto kre{endo na Sande Stoj~evski” , Streme`,

br. 1-2. Mandiћ, Z.M. (2000) „Unutra{wi oblik spoqa{weg” , Borba, 23 mart. Matevski, M. (1993) „Poezijata na Sande Stoj~evski” , Streme`, br. 1-2. Mirkoviћ, ^. (1999) „Recenzija” , u: Sande Stoj~evski, Videlo, izbor i

prepev sa makedonskog R.Vasilevski, Beograd: Prosveta. Mjodiwski, L. (2001) „Sovremenite makedonski poetski manifesti -

programski kategorii i pravila za razgovor” , Streme`, br. 1-2. Psevdo Longin ( 2004) Za vozvi{enosta, Skopje: Magor. Risteski, B. (1979) „Sve~enost na intelektot” , Streme`, br. 1. Stardelov, G. (1982) „Sande Stoj~evski: Zlatna granka” , Streme`, br. 10. Stardelov, G. (1993) “Slavi se ~ovekovo golemo zal'`uvawe”, Streme`,

br. 1-2. Стојчевски, С. (1999) Videlo, izbor i prepev sa makedonskog R.Vasilevski,

Beograd: Prosveta. Стојчевски, С. (1999) Velikata lirska pesna , Прилеп, Стремеж. Tasevski-Eternijan, J. (1998) “Epifaniska lirska jadrovitost”, vo

S.Stoj~evski, Jagorida, Skopje: Detska radost. ]ulavkova, K. (1989) „Osvojuvawe na jazikot” , vo S.Stoj~evski, Glamja,

Skopje: Misla. ]ulavkova, K. (1996) Pothod i ishod, Skopje: Kultura. Upani{adi i Bhagavad Gita (1984) prev. M.Jovanovski, Skopje: Kultura. Uro{evi}, V. (1993) “Otade pra{aweto za smislata i besmislata”,

Streme`, br. 1-2. Cvetkovski, B. (1999) „Avtonomen lirski prostor: Sande Stoj~evski” , vo

Ek i odek, Skopje: Zumpres. [eleva, E. (1993) “Da se zapoznae Otsutnoto”, Streme`, br. 1-2. [porer, M. (1986) Makedonska poezija, Prilep: Streme`, 4-5. Chevalier, J. - Gheerbrant, A. (1983) Rječnik simbola, Zagreb: NZMH. Christensen, A., Crisafulli-Jones, L., Galigani, G. and Johnson, A. (Eds) (2000) The

Challenge of Keats. Amsterdam: Rodopi. Lotman, J. (1974) “Ogledi iz tipologije kulture”, Treći program, Beograd. Mascaró, J. (1965) “Introduction” to Upanishads (translations from the sanscrit with

an introduction by Juan Mascaró), Harmondsworth: Penguin Books. Pandeya, R.C. (1975), Indiska filozofija jezika, Beograd: Ideje. Šklovski, V. (1970) ”O poeziji i zaumnom jeziku”, Poetika ruskog formalizma, (ur.)

A. Petrov, Beograd: Prosveta. Živković, D. (ur.) (1992) Rečnik književnih termina, Beograd: Nolit.

Krajnite potezi JAGORIDA Koricite na senkata, trevnati, podotvoreni, rakopisot `uborliv, vetrovit, prenaselen. A smrekata treba da iznikne, zbuneta, mokra. Pra{ina od mese~evi mrazulci nad zapirkite provejuva, trupa vo zna~ewata; samo patekite prodol`uvaat, zavodlivi, prazni. Smislata, smrznata ve~erna ptica, nekade zad ritamot, vo razurnata crkva, so snegot stra{liv zaveva. Po horizontot vo mislata, neve{t, kako po `ica ~ekori golem patnik. JAGORIDA (prelistuvawe na naslovot) †Jagorida“ , kov~e`eto. Krcnuva kapakot. Jago rida: dve pateki vo slogovite se prisenuvaat; o kako temelno poradi zlata storeni se pokajuva, se roni; iskri~avo za propu{tenite pakosti `ali, paja`inesta mo`nost zgrap~uva, se preizyiduva. Jago(da)rida. Ja(ene) go ridot; vozvi{enie i polno}en galop kon otpretan zrak vo sonot. Nam}orest stra`ar pred ikonite, do klu~alka zad koja zimska kniga {u{nuva; ezero, kow {to poigruva.

JAGORIDA (podolnite plastovi od naslovot) Pa|a posledniot svetlikav konec. Za pat do korenot isto{teniot svet se podgotvuva, teteravo kon drugata strana zavlekuva krilo na{ata senka, go istura tovarot vo zazreanoto zrno, S¢ e sobrano vo `ilka vetrovita, me|u mese~evi spili, znacite kon listot kade {to se tvrdini razurnati. Nitu mokrite stada, sal vrla potaja od idnite {umi. Makar gri`ovlija pastir, navednat nad drugi svetovi, liceto {to si go podzabri{uva so rakav. JAGORIDA (kon tekstot) Ima krasen nauk nad lozata koga }e pafne krilo, koga jastrebot ja demne sopstvenata senka, a nesmotreniot kritik uporito go vperuva prstot kade {to od aznoto do klunot nitu kolku za skromen naslov ne }e mo`e da razgrne mesto. Treba da se pu{ti mo`ebi vrz sa~kite grloto na Isak, za{to, vidi, me|u vokalite, primamlivo zapletkana, mo`na podatliva razre{nica na grevot. Da se zasolni od pesnata svetot. JAGORIDA (tekstot) Vo pismoto nikakov probiv pove}e ne e mo`en, nitu me|u slogovite koga i da e }e buvne grozd, pile

bezdomno vo re~enicata da svie slamka, da udri temel na edna semo`na to~ka, a zemji~kava, o vo jabolko da mo`e da se zbere, pozdrav na zagri`enite {to im se pra}a, od vekoven uplav lek. Tuku }e se merne niz berbite senka; mo`ebi na{iot damne{en car me|u nas pritaen zaskituva, po pletenka {to me|u prelagi i bitki mu se snove, srede patot pra{alnik svitkan, skr`av znak na kniga. A nastanite zad planina. NAVE^ER Pritaen sleguva{ na dnoto, gor~i{. Zabrevtano go tolkuva{ sekoj znak. Zapo~nuva{ da kopa{, dlabi{, vol~i stapalki otpretuvaj}i. Tuka pak skapocenostite gi prebrojuva{, zad retkite grmu{ki, vo dvorot ograden, zasolnet. Osvojuva{ misla po smisla od razgovorot zagado~en, od sodr`inata na okolinata, od {umovite {to te naseluvaat. Vinata krupna, so godini ve}e {to zree, ja miluva{. Maten, nad rabovite nadnesen, podbivno nekoj se smee. VE^ERUM Povesmo svetlina, pod zlatna granka taa odamna se razmotuva, go vitka vo golemo klop~e patot {to na um go ima, kon duvlo, kon op{to ravenstvo. Ostrici na alatki li iskrea vo nered na `etveno nekoe doba, be{e li izmatena nejzinata pretstava za o~ekuvaniot dopir; ona {to se be{e natalo`ilo

preku retki trevi se provlekuva, me|u sabjata i zavodlivoto steblo. Da £ gi dopirnevme racete barem Enguse, niz puknatinka, da frlevme pogled do zaglavieto, bukva makar. VE^ERKA Gumnoto urnato, glasot izmaten od pani~ni karavani, svetka, a lasica vo sovesta; krcnuva gran~e, senkata podolu sleguva, i nekoj vo minatoto vtr~uva, cvrsto go stegnuva no`ot, sozreva. Tuka mora{e da ima koliba: vo pravlivo vir~e svirepa trevka niknuva, se teteravi bumbar po p~eni~no strak~e, krupen i modar, nad ku}ite opasno se zani{uva. Na vetrovita padina, vo sonot, kade trnliva pomisla uspeva, tvoite nokti vo studeno gnezdo. VE^ERNA Zababotija golemite po~esti i sve~enosti prodrea vo {iroki krugovi, se podotvorija trevnati vlezovi nakaj svetlinkata i snegot. Kako da si minela niz ovoj gustak so velik tovar, semka niz toplo bedro pa|a, nababruva za da te zapomni, da te povtoruva vo ini vremiwa. Nitu veter~e, kandilo i izvor, paja`ina i zraci po pati{tata, nitu Jon, mrtva ve}e predolga godina. No racete, tvoite ubavi race, vo sveta, skri{na rabota, otade me|ata bolskotat.

POLNO]NA Seti se, sè ti se ~ine{e; sè ti se prikraduva, tamo mno`estvo obrtaet se, do`d, ot kraeh velikih gor; seti, se trijat suvarki, viori iskra, tatoni zatrupan les, em tihne, prvnuvawe polna, srede jantarot, tigresta osa. Potihom vezden glagoqae{: hote uloviti junost ego, po prelozi, po valozi, vo sne. Seti sè; veqo ote~estvo nihno vo prah, em vo`di nihni pred cerkov, na kolenah, na kolenah, kogda grom. VRV Eve koskeno, sakam srebreno, sakam. Ne be{e dobro, znam, ama si zaspav slatko, utot skutot go {ire{e nad site. Jas vaka yidam, i to~ka. Isto pa isto, umorna sestro, um v glava nemam, i dali ova nekoga{ }e se re{i. Nad nas raspukalo ~istoto, ~istoto, svetata merka; Zo{to da ne? Zo{to da ne? Sakam srebreno, sakam. Sakam da yidam i to~ka. Sakam da yidam to~ka. VRH Ako e toa bo`jata rosa, neka go, neka si spie. Zagado~ni zvu~ni par~iwa nemu mu dr`at senka, golemo pra{awe e, dali e,

toa, toj? A p~enkite ugore, i mineralite, i Tenison {to, vedar, nad seto is~ekoruva. Ja dr`ea dolgo vagata nad na{ite urnati lica. Potoa, kako {to treba, si ostana sè zapu{teno. I nikoj da se seti, da pra{a. Gulabicata, vodata, gulabica, voda, gul. O miloto, maloto, maloumnoto dete na boga. VRV (senka od tekst) Izvetveno se lulee{e nad zagasnatiot um, od kapki traga, uhawe na pile {to odletalo. Gramada vozduh se urna i pak se krena, no ostana mala izmestenost, udobna ko~ija za begstvo. Voh, voh, ovoh, vo svetlina hod, svetlosen hod, do hodnik {to }e se vidi. Vetree i se umno`uva zad, suvo i nepostojano, toa iskrevawe na tekstot do senkata na vrvot. VRV (stud) Aj, kakva grmu{ka! Aj, kakov trn! Po toa dolgo ~etivo, izobilstvo praznina za site nas, za site vas od najis~istenoto ~isto, {uplina naselena so sebe. Sal negde gore, kade {to istoto is~eznuva, a toa {to be{e si prio|a od druga strana, istrebenoto go pomni

mestoto {to go zafa}a{e, napina da ima otisok so kakva-takva sli~nost. Aj, ako pak nè naveat, ednata slika, drugata, ostroto {to vetuva makar neramnina vo besprekornata, studena jasnost! VRV (Vrtlog. Ovo{je, sonce) Vrvot e prv. I vie da vrvi prv. Vrie onoj {to vie i vrvi prv. Vrv. I vie prvi. Prviot vrvi. Prv vrie vrvot od onie {to vrvat. Vrven e. I prv. I vrvi da vrie. Vrvot izvrel prv, i vrvel da zovrie. Vrvenoto e prvo {to vrie na vrv. Vrv e. I vrvi, i vrie. Vrv. Vrvi Vrv. Vrie. Vrv. Vrie vrv. SLOVO O V'LCE Pohvatliv zver, est v'lk, u nego vsegda muka velija; ispolwaet i vodu i suho, ishodit na prostrano mesto edino v strah svoj, zemlju kopaet, mutnu svoju plot. Pomagajte v'lku bratu, enzik ne s'tvoril, z'l put. Na zapade smotrit, smotrit na v'stoce, slovo o v'lce hitro opivajet nas, jako pe~al. Da se nagledajet ~love~a obraza, pone`e v'lk nosi obraz ~love~i. Spas dreben pes, no trudno v'lk i pes.

VOLK (re~isi ubav) Volku, da imav, volku bi dal. Volku bi dal da imav. Na volkot da imav bi mud dal, sjaj na lotos, i na logos sjaj. Temnoto, isto, vrven otsutnik, i krik {to go zagaduva. Raduva {to usloven govor ti nudi ~estak, zatvora oko, luzna pod visok namet. Volku da imam, volku bi dal. Volkot vo testo, vo testot, vo tekstot volk. VOLK (samo tragi) Jazikot, ~istiot jazik, izdvoen od ista takva smrt. Edna{, i pak i pak, }e mora da se ispre~i nekoj pred zab i pred raspametenata roza. Volku, volku, ne be{e ti vo zatvoreniot zaliv, ne be{e ti, i ne bev jas, i ne bev jas. Edrite, edrata, tie li? Vie li? Vie li vo zimzelenoto po smrten jazik? Volk, volk! Samo tragi. Samo tragi. VOLK Kako {to toj nè napu{ta, taka se sviva{e ko~ija okolu ispusteniot patnik

{to samoto sredi{te go podgonuva, negovata iscedna prvina. Eve go vinoto, i vinata, drugi, kapej}i, uprostuvaj}i kletva {to ne zamenuva negova traga, kamo li siot ostatok za sebe, za provev hrana. Za~adenata arkti~ka kr~ma, vodno oko demonovo; posledniot vleze i na vratot pa na opa{kata, go stavi edinstveniot vlog. ISTIOT VOLK Vo samoto srce na no}ta zastanuva nasproti nego i dolgo se navednuvaat, nad nas, nerazbudenite. Ja slede{e izbri{anata vojska jaglenova, sam, toj, niven i nevin, na{, od svojata vetrovita strana, razma~kana sne`na izmama. Od katranot ne mo`e da se vidi kako prpori na{eto iskrilo, negovoto `egnato vlakno, vo {um ama izumen, vo {uma a izumena, a izumrena. SLOVO ZA DETLA Det est pastra ptica, on te{ko letit ot um, uho go vle~e, da sravni. Bavne sa krile na det, lepa ptica. Da digne saka drevna bukva na buka drevo, da zri.

Spi v mire, trnliv dom, on ’rtom drobi oreh grom na vlat od op{tij konec. Yvonec izesliv ~uva det, }e pasel zvu~no cve}e. I vidi drevo, i ~uka. KLUKAJDRVEC Tvoite vozdu{ni dvorci ni laga se, prfum, ni o~aj. Zatvori kaj {to probilo, razladi malku svet. Deka sme gotvele pohod do najvisokata to~ka e jasno, nagolemo tamu se slavi, se pravi zapis. Stvori ruten podvik da zapre me{anicava, rakava da upre `arum vo rosna poetarum. VETROVITO Udira no i slu{a kako uzreva ugore, vo vselenata. Otkoso, nepreglednite posevi, blagite bukvini zla, blagoslovot, kanxite, kapka svetlina {to otvora i zatvora, kine i vrzuva, samata raspored i nagrada za klun. Nadolu toj, senka i nejzin plod.

VO SENKA Da si odime, da si odime. Nikoga{ pove}e vo mese~evite potopi. Toj {to se mae po drevnite rudnici, stine po izlokano kosmi~ko drumje, i stroi kal, i stroi ~ad. Vetrovi jazli, cvrsto, nestvarno meso, nestvarno mesto. KQUNDRVO Zapni da se seti{, svi smo ga vidèle, a i ~ule smo ga; preletỳe vodu, i no} preletỳe, tra`i vir kalkàdun, s'prenoto ga mu~i. Dali mu padnàlo i misli na dno e, opòrino? Decata ni spiev, s'nfiev granku i zrno, ~ekav ga na kamen. On proba da digne, ama sve e bistro. Gnezdoto pod mi{ku i pă nad brzàk. Na koju stranu, i {to? Moli mu se sve {to e {arèno i on pusti vle~e a sivoto 'r`i, vrti, u visòku travu. Od nas u ordovỳn i prvo kqun u drvo. KUBOA Nad samite dabovi vr{ki

trudno e da se raboti me|u golemite vozdu{ni sospi. Se trupa revot vo ras~istenoto, a ti, odvaj ti, ne dopu{ta{ da podadam raka, gleda{ vo bo`ji ambar, otsustvo {irok slap. Uuuh, vozduh, Huni zapletkani, a ima{e pateka vo ovie trevi vetrovi. Male~koto zad lopata e i znae, sè. KUBOA (zvu~na damka) Udobno leglo e zborot za yverkata, za najgustoto {to beli zab. Boa, boa, o, a dali u so svojot drugar }e mo`e preku more, dali odmora oko mokriot {to ~uva vlez. Me saka, ne me saka, ne! ]e ka`e, ne, }e ka`e, ne! Oaa, ve}e zad vrat mu di{e pome|u krug i breg. KUBOA (ok(n)o) Me|u li{ajot, bratot {to nikako da otpo~ine, {to li prebaruva prstot, i vtor, i tret. Otvorenoto na plodorodie }e mo`e li da smeta, da si se vrati kako {to sleduva, da se dosegne agol.

Za{to e ve}e umorna glavata pokraj svetilka, godina po godina vrz naslovot si pa|a. Dobro e ti barem da se probie{. KUBOA (senka) Gospodarkata treba da mine i visokata opa{ka {to go zatvora istok. Ni vle~e raka nejasnata, ni go pomestuva dobrata prstot: a, b, brrr, zar odnovo celata pre|a pred umorni noze }e se pot~ini, }e izneveri pak? Na koleblivoto koleno da se podispravi svetot, da stegne kopje i da si opravi pat. KUBOA (sneg) ]e se slu~i taka tovar var da zaokru`i, na pra~ka ~ad da visne. Beloto, za grlo beloto, beloto za grlo beloto, neka razgranuva vo nizok let i `elezo i isti bra}a, udobno neka slegne vo pogre{no razbirawe. NAUTRO Linijata be{e ostvarena bez kakov i da e ostatok, ispravena do ~istinata na svojata vnatre{na linija.

Dolgo, do najbesprekorniot u`as }e mora da prebaruva vo svojata pojdovna to~ka za da si otvori pat kon pra{inka na koja }e po~na da yida. Ne postoi polesen na~in. UTRO Vo neproyirnosta be{e zafrlena prvata, damne{na pesna. Niz najzagado~ni svioci, kraj idno bilje i kaj {to mnogu podocna vo kalta }e zapnuva kaj~e i svetot }e e ubav od razgazenoto mesto, kako da be{e utro, tajga, pa drugo, na taa crta sè. ]e istr~a so uvo naostreno, da meni ako e mo`no pravec ili bar malku sebe da se pridodade, ideja da venese, za kraj. VO PRVOTO UTRO Kade {to be{e napuknato zrnoto izbiva{e gusto i matno, i tuka se sobiraa, site. Sekoj kasa{e, i sekoj kasnat, nè zavlekuva{e matnata, osladeni i strvni. Zaviva{e dolgo, krutoto, nikako da fati kori~ka me|u ras~ekorenite bregovi. Da mo`e da mu se zajmam, da ima merka pa da se svitka i da ja dosegne ranata, da mo`e edna{ da lizne.

PAK UTRO. PRVO Na {to da padne zrakot koga se vrti v krug i prvoto i ona {to u{te ne stasalo da go dosegne, nitu pak samoto sebe. Nema{e koj da povle~e ni da otkr{i par~e, da dosipe od biduva~kiot jade`. Najposle odnatre izbi i cvrsto go grabna svoeto pa leka poleka nayre ne{to {to li~i na pat. UTRO. ISTATA MAKA Meur~eto be{e najubaviot tamo{en `itel {to podiga i spu{ta reze, {to dolgo ne prezema ni{to koga se ~eka prviot izgovor. Od onde do tuka belo, od ovde natamu pak belo i re~isi so novo svojstvo. Edno kraj drugo plovea triej}i se, rizikuvaj}i naedna{ da si gi vidat neizmerlivite sli~nosti. Se iskrena, sepak, inakvoto, i grme{e dolgo onamu kade {to podocna kacnaa bregovi.

Prav i vino KRU[A SLANOPA\A Patnikot pravliv, zapirka napi{ana me|u skr`avata sodr`ina na ridot, pred mojata smisla, porta razni{ana, zapira. Ronliv, se potpira na yidot. Slu{a; zaripnato ka{laat grmu{kite.

Vo nivnite grla pogledot go frla i toj so vrap~iwata se kreva, krvav. Pospani, ne{to bi rekle penu{kite. Plodovite lisjata gi turkaat, da vidat umorata, taa jadra lubenica kako zenica se strkala niz ridot. Mislata se sobira vo matna bari~ka. Patnikot zagazuva, do kolenici. Na vla`en belutrak osa, zla pari~ka. PALIMPSEST Vo bleskavata misla na kralicata za'r|an me~, do bal~akot, malku svien; uporno, smislata kape vrz licata na bu~ni lu|e, vo drugo vreme. Tie skokaat na kowite; sovetuvaweto, kako anti~ka ve~era, ostaveno vo urnatinite na tekstot. A letoto e zad to~kata, vrne, sè e poplaveno. Sve{tenikot stava kamewa vrz plotot, preskoknuva vo se}avaweto. Brzo gi sobira vpe~atocite, slu{a topot. Se zatskriva zad draga slu~ka, zad suva grmu{ka. Docna; izgreban, stutkan, vrzan, vo zbunetosta plisnuva. Stravot duva. NEFRETETE Glasot mi `ubori vrz kamewata Bui po bregot, se tai na dnoto sodr`inata. Bled, od ramewata simnuva te{ka namera na tloto Ehnaton. A matno steblata vrevat. Od grankite skoknuva golem orev, me|u drugite zna~ewa, na treva. Lakomo se vedne kralot, go kreva. Vojskata trgnuva kon tvrdinata, no lu{pata, yidina na dreven hram, so le{evi ja polni ledinata.

Kralog mislite gi pcue. Slatkata sabja ja stega, na vrvot skoka, sam; do jatkata da stigne, do jatkata. SPARTAK Zavista vleze vo matnata arena; sovesta, nametka, ja spu{ti na pesok. @edno ~ekaj}i ja herojskata scena oru`jeto se oble~e vo svojot blesok. Glutnica napadi se vturna vrz mene. Moeto iskustvo, toj prekalen voin, mudro gi ubiva{e, bez da go krene povisoko me~ot. Gledav kako stoi, grizej}i nokti, strasta po tribinite. Zagri`enosta vo dlankite ja stegav, gordelivo ja kriev vo dlabinite. Podlosta lukavo zad grb mi mina. I duri krvav niz tvojot vrisok begav, u{te tolku Alpi treba{e da minam. VNATRE[EN SONET Kako zapoznavawe ti sè u{te bleska{; vo blesokot ezero, lebedi se gonat. Kralot nivni vesla niz sen~esti mesta, negovite dvi`ewa drugite gi sonat. Iskrenosta, krupen lotos {to se lula, spokojno razgovara so zrelata paprat vo radosta. Godinite, od svetla kula bdeej}i nad dlabo~inite, }e zaprat sè {to se pridvi`uva vo pomislata. Vo blaga re~enica pristignav na bregot, kako jabolko nudej}i ja smislata na moeto doa|awe. Okolu vidot nema{e lebedi. Vojnicite na snegot, umorni, bu~no krevaa logor pod ridot. KANDILO Tvoeto telo na devoj~e, olatar

vo ridovite, zeleni, kalu|erite vo me{unki od pamuk sozrevaat, i so belo trwe sitna trevoga po svetlosta niknuva. Podduvnuva od kaj tebe, prestapot se podnabira, kopa, zaplisnuva okolu smelosta. Na bregot otsprotiva se dvoumi nekoj {to odvaj se nayira, spu{ta raka na mese~inata, ja zani{uva. Vo glasot {umsko mesto, vla`na pateka, i mravjalnik izbiva vo zboruvaweto predve~er, do iskri~avite kamewa. SKALD Se podzaseni br~ka na neboto naizlegum zimata, izraz tromo {to se rasprostira, nepodatliv za opfat, za re~ i za tolkuvawe. Mo`ebi zakana vtisnata be{e nad nas, kon prastaro dvi`ewe neodlo`no {to nè podstisnuva, podrazmestuva po suvi pateki. ^ekavme da zadreme{, da otpo~ne{ podvig vo rit~esta pustara, lovot da go privedene{ kon kraj, da zdivne{. Zra~at tvoite prsti, vo oblacite zafateni, dodeka svetot opasno kon trjna otsutnost se navednuva. VOZBUDATA NA JADROTO Nagrnavme po tragata pajakova, vo bockavi stra~kini gnezda bevme ispona~i~kani, potprisobrani pod nakisnata me{unka od graor. Inkite na mravojadot po{iroki i polizgavi, otsustvoto na vetrot treba{e da e zaposednato, stine{e, a kaj prelezot, ispaknatiot kamen

pove}e ne be{e svrten kon istok. Treba{e pobrzo da se protolkuva kafeavata damka okolu korenot; sè {to navrapito problesnuva{e, neprestajno se prestrojuva{e, tone{e vo zmiulest, vozdu{en tunel. PREKRASNIOT JOSIF Vo sonot zaskitan, po sjajni vleka~i niz me|ite, nebesko seme v pazuva, vo {areno vrzop~e potajum topli{, a stadoto vo luta treva, posekliva. Zamirisuva na ogan~e, niknuva Ruta od golemiot talas, dremkata, skutale so krupni lepe{ki, svetulki i drugi sitni radosti ~ovekovi. Nee, vetrot zaviva, Josife moj, senka grablivica podzafa}a koren vo endecite, eve }e ima provev. Strplivosta, bov~i~eto, niz prisoite, preku poroite, treba da se spasuva golemata, o~ajna pesna, moj Josife. KERKAPORTA Se glasi sipka pod bedemite. Brzajte stegnuva suvi prsti, mr{ava tupanica, a urnat zabel bezbednosta vo sonot. Se glasi sipka pod bedemite se koti siva pustinska yverka, o~ajno krupen se mernuva plenot do sekaloto, vo dol ogradisan. Se glasi sipka pod bedemite, pod v`e{tenata nebeska pleva, do zrnestiot studenikav {epot. Sè glasi sipka pod bedemite. A grepka pajak vo puknatinka damne{na, zad klepkite, problesnuva.

GLAMJA Vo pustinata strmno se kreva{e neistra`enoto ~uvstvo, svetlosta no}e klokote{e pod stapalata. Na mese~evi pateki, studeno, svetkaa tu|ite stra`i, niknea kon klisurata, me|u svireposta i stravot. Kako kaj zadumna `ena, pod stomakot na pustinata bulka, potreperuva{e, zanes od prorok {to sipnuva. Go krevame logorot vo nejziniot odblesok, yidavme pedeset i dva dena, prezreani na vetrot. @olti bubalki vo pravta, vrz gnevot, po napuknatite misli. BUNAR Se poka`a sudbonosno {to ja be{e fatila retko po{umenata strana pa izbi na razresen peso~en ~ar{av poslednoto `ar~e koga ~r~ore{e vo matna do`dovnica. Pokrenata na prsti kon onaa nesigurna crta zad koja ti se matka{e pole, krupni `eladi i ne{ta {to postojano od ja`enceto ti se ottrgnuvaat, odvaj ako be{e ostanata iskri~ka pod surovata pepelova zavesa. Vo planinite ov~arot duva me|u dlankite, suvite lisja i pra~kite gi podreduva; mo`ebi }e se krene{. PREZVITER IVAN Eve me, so raka krepam nestvarna Ermenija, ~ekam da strese glava na `e`ok zapad dete, da pu{ti ~ekor

svetot, da proba edna{ sam. Jas pak, da storam sli~en podvig, da vidam vedar ~ovek {to kopa lozje na zajdisonce. Odamna toj uriva zakon i red, vrzuva nebo i pole, ognot zagar na koleno go pu{ta. A imaat i prolet i esen, i na ramoto im pa|a list. PODELBA NA SVETLINATA Zarem ako sred zeleniloto, lu{pa od sjajna nebeska drama. ]e pristignat mom~e i starec, i }e trgne glas. Veronika na prsti niz obredot |e mine, ja gasne zaboravenata sve}a, niz ugari morski ~eka pat. Drugata crvenee na do`d. Se nema kade, trska lae na yvezda, golemoto i maloto zategnale lak, do kladenecot }e bide mo`no. Obladahu inoplemenici i tuga be{e vsem ezikom, o~e Klimente. KOV^EG Sekirata do bradata, obo`uva~i na snegulka, osnovavte li grad po te`ok skok. Se ni{a mostot, materijata se gotvi da napne, da nè dostigne. Vo ovaa koliba dr`evme konci i }e be{e zaludno da se iskrene dab na ~istina, so kosi zraci. Eve go kuti~eto, a toj se svestuva na Abor gora, ve}e slu{nal sè. Uvoto na ranata i ti si plenik. Be{e li taka, Helmold.

Rigen, Rujan, Rigen, Rujan. Toa e gustiot Baltik, te{ko otkriva pat. ABOR GORA Se k'ti no}ta crna, se ruti karpa mrak, ni petli v selo ni zora, sal taa Abor gora. Si demne toj na vrvot, ni kopa toj ni ora, so zal~evo, }e mora. Najli~noto li dete na Aron nad vojski nadvisnuva, nad carot, razbrkuva pilci i narod. Go stasa tokmu na pragot, a krenato be{e na noga sè {to napolnilo oko, fatilo zrak i kora, od sebe storilo ~ekor kon vakva gora. Ni petli v selo, ni zora, ni tie }e se sretnat. Pretr~a vojnik, ora~? LIST NAD GORA Da se voznese vo sre}en ~as pobratimot nalbatin nad gorite i da si odbere, zajadlivo i skri{um, pogodno mesto za grom. A onoj, kaj stolarot zaboraven, na koja strana so tovarot da trgne, na {to li }e se potpre? Od delankite iskreva gradba. I toa }e ni bide dom. Mo`e tamu da se voobli~i svet okolu stapaloto na ovoj Ikar od koritoto {to gubi ikra. Na dlankata da £ se ogradi delba da ne se ispra}a potamina i lekoumno, skapata sestra vo svetot. IMA ZNACI Toa e kam~e preku ramninata, sred razurnato leglo stapka,

mrzliva vozdi{ka {to niknuva na voda. Gledaj, se razvedruva blagoto lice nad svetot, vrz ramoto ve}e yunat skoravenite prsti, ima znaci. U{te go stega{ krp~eto nad izvorite, da ostane bistra slikata, da bide siroma{no, ~isto i jasno stutkanoto platno pod Alpite. ]e se zani{ame, sepak, nad edna ili nad druga mo`nost. Ima znaci. PORTA Negovata pravliva sandala ja zani{a jasnosta; ni deteto se vrati me|u nas da frli orev, da uka`e na mo`nosti od lu{pa, od jatka, obvivka od ~isto ne. Koj e junakot {to }e is~ekori, so vid, so sluh, so 'r|osanite klu~evi, Dardan. Saka{ li ti da dopre{ ili ti ili onoj so obratnoto {to duva vo ista svirka. Eve vagan, i blagoslov, i seta na{a strav za iskra, za ikra, za kra, za ra, za a. ]e duva i }e pe~e nad kamenot, po~etokot }e si tatni nad sebe, ovde }e vle~e tamu. ]e si se vrati golemoto a ti si ve}e dete nad torbata {to ottamu se vra}a. Zar tolku. OBLAK ]e se svie nad zemjata oblak, preku svetot }e pretr~a plen, vozdu{en meur }e pleni ~apja na bara: i ti si ve}e stara. A si bila migum edinstven lek od uplav, od vselenski blesok trem, kapka {to pred otvoreno se taela: i ne si znaela.

Si mo`ela da zbere{ rasprskana ~elad okolu sve}a, da kapne{ lekum na kraj od nejasno pismo. Sum te vbroil me|u restrepereni listovi nad gora. Od prisen kre{enka si bila: toa e tvojata sila. PORTA VO OBLAKOT Prviot vo vodata, mora da ima mesto da se vpi{e Ararat! Da kriknam, koj bi me slu{nal od ~etirite angelski, koga ne se fa}a pogledot za Jona, nitu pak onoj zad kamenot }e mo`e ne{to da protolkuva, da ponese vo krp~eto dostoen tovar za no}. Sè u{te bez klu~na uloga e kowot i ne e podviknato: ovde pra~kite }e treba da se vkrstat, da po~ne zabrzano da se podgotvuva begstvo. ]upot neprome{an, zborot nikako na usni, karpata poka`uva mesto kade }e se dvoi. Zalostete! LORELAJ Karpata dom a bregot brat, o Lore. Sal metkam vetrova raka i sè e taka nebare vetka, na{eto otsutno dvor e, no ti }e mora da si, nekolku straka mrak, a pak vo kal si capnala, do po~etokot si stapnala, i grebe idnata raka, od biduvawe kapnala, pa skoro si, no isprazneta od sebe. Borot e prisustvo prepoln, odamna prevr{il mera. Podzemi tro{ka Lora, zapo~ni se od ne{to, bar kreni glamna {to osamena pred lovecot na A-to. Da e sre}a maglovito da fati kora, }e ste: te`inata, i merkata, i patot.

ZDIV OD SEVER Na po~etokot be{e koleno, odvaj pomisla pome|u kopno i more. Potoa imeto, klunot i migot, i pove}e ni{to ne ostana isto vo ramninite, no neka e zapi{ano: bea nastani {to go nadrasnuvaat duri i prvoto pa|awe na listot. Be{e isklu~eno sekakvo na{e u~estvo, mo`e{e samo da se napravi krug kade {to }e be{e rid, navednati bagremi nad bunar i edno kadravo, tolku zaigrano nad ~udata, cvrsto izdignato postrana, mo`e{e da zagrebe v pesok, na~nati da nè ostavi. PRAV I VINO Ima zad stakloto, vo mrakot, lice {to se naprega da ja opredeli sopstvenata merka, vnimatelno kupot go prevrtuva i pak ednata strana prete`nuva, se raspa|a crte`ot na zgasnati jaglen~iwa, golemo edinstvo za site se podgotvuva. O nespokoen Dranga, nad drebnite i drski, isturi nad nas blaga prav, da bideme blagosloveni so tovar, najnejasnite, lovci {to edna{ }e treba da se opredelat. Sankite pred porta, vo Pohjola, vo Pohjola }e mora da se stasa. Sè e navezeno. OGNOVI Ako se otka~i ludiot remen?! Ako, se otka~i ludiot remen i zagospodari so ~ad i pismo, so eden most, polovina magla

polovina ispaknato srce na veliki postovi. Zemajte, trgajte, zelen~ukovi gradini vo visok ogan! Zar taka? Trepkata nesmotrena, ~ija greda pred {areni ~adori? Ako se otka~i ludata?! Ako, se otka~i, ama za fenerot, ludiot, sal nekakvi crtki vo izlupenata vi{nova kora. Koj treba da preskoka prv: remen, trepka, fener {to trepka? GNEZDO Saka{ li, saka{ li? Toj prv do bela vselenska krpa go pridodava svoeto belo. Pa ne e toa, pa ne e toa! I ajde sega, po kogo niz taa strmna izednica da pu{ti{ glas i toj da ti se vrati. Saka{ li? Saka{ li da ima otfrlen Druid {to no}e gali dab? Niz talogot }e dvoi `ica so ogan, noga, grozdovi um, i duri toga{, duri toga{! Saka{ li, vo sveta {uma, da im go prese~am patot na toj {to polzi, na toj {to leta, i da e sveta {umata pak? Saka{ li? SRT Zelen \or|ija, Zelen \or|ija, {to dolgo gnie{ na karpa, so kogo toa {epne{kum, i protiv kogo? Eden po eden,

vozdu{ni trupci, plitkoto ve}e e suvo, na{ ubav, maten \or|ija. Ti sega takov a nie odvaj inakvi, zo{to sme tuka dojdeni? A nad nas vrvat drumi{ta \or|ija Zelen, i ~e{ma tamu se cedi, i tovar drug. Koga ti bi se pra{uval? Koga pak, jas bi se pra{uval, bi uka`al slatko na vrvot na ubavo, krvavo drvo. LU\E NA DABOT Ednoto pod, drugoto nad, `iva e, `iva. Kostrubonka na{a. @iv sum, postilam ime, da mine pod, da mine nad. Ubavo ~adi i tlee, zaboravena sredi{na maja. Mudar do sakat, pod ista loza. Koj tolku sviri, koj taka sviri, i dali? Ili?! Ednoto nad, drugoto pod, `iva e na{a Kostrubonka, `iva, }e po~ne da vrzuva sega sè {to od sebesi bega i {to e u{te privrzano na edno suvo bo`estvo {to nema roden kraj, {to ne e pod, {to ne e nad, {to ne e. Ne e, ne. VETER Kluka ~asovnikot, i crpe od bleskav prisluh, torba zani{ana nad zakrepenite na{i predeli. Zar ti? Ni ti, ni blagosloveniot, sam, ni tie {to sobrale dosta,

skokotlivi, i nivniot {to objasnuva: veter, eter, ete R. Zarem sme nie trofei i po~etokot li ni e dom? Zarem e mo`en svitok vo koj }e vplovi la|ata i senkite dolgo vo no}ta }e vrtat i srp i ~ekrk? Kolku e tolku e, druga~ko zlatna, ostana neposeano. VERHOJANSKI VETER Da ima takvo dete, a pak da bide cela prazninata, i sveta majka da bide me|u gle~eri, i e, i e. I e, i e, ieee, i sè e tokmu tuka, bez ostatok zovriva }e puka, pa ne, }e puka, pa ne. Natamu, nepomestlivi zvu~ni stolbovi a mestoto neprepoznatlivo i nie beskrajno luti. Se a{ka{e vo sinoto inka, kako da nema{e me|u nas nikoj otsprotiva, so glas {to tokmu ova go pravi.

Vrv OBLOST Da izbie{, steblo moe, moe dno! Obvitkano, pev takov, to~en, ne otstapen, neotstapen. Ne otpovikliv, neotpovikliv. Ne urna, urnatina od ~elo ne,

takvo, neotstapno, da se sopina i da se peni svetata ognena te~nost. I to~nost, da ne mo`e da krcne kora, korab, rab. Da e, edno, o, edno o, na dno, no o samo, lost, ~ista oblast, pre~ista oblost. UDOLU (I) Prviot na~in e: da se progoruva gluviot i maten {ajak, udolu, udolu, kon edna nova gluvotija, no nova, da, koja mo`ebi i ne sakaj}i, na neo~ekuvan i lizgav svojok od sebe }e se podizmesti, }e si ja seti vnatrinata, malo svitkuvawe zglob. ]e proizleze te`ina, }e ima nespokoj, izvor, spasonosna trevoga {to e ~unot, klunot koj odnatre lu{pata e. (II) Vtoriot na~in e: prviot da se povtori, so otisok {to dolgo }e zaviva po novo dvojstvo, duri ne se nafati siwak {to ne se topi lesno tuku go vrti kopjeto nad seprisutniot uplav, a gustinata, taa ne popu{ta, no ve}e e vidliv zamor, ve}e e luznata vrata

za da ne mo`e pak da se slo`i istoto toa, spokojno, ubavo, nevoznemireno. (III) Naprotiv, tretiot na~in go ima sekoe ne{to {to krie mo`nost da dosegne, kone~no, stvarnost. Samo buketi temno pred nezbidnatiot ~ekor, beskone~na, ista sve~enost {to ja obliva visokata, stasana to~ka, ko`urok pred uzrevawe. Toj nakreva, bez da voznemiri po{irok krug. Za{to, e vreme, no, i onaka, sè si e tuka na svoe. ONAMU On, on, sosedstvo, gramadi vo vlakno edna vrz druga, no mesto za otskot ima, za meur~e vo koe se kreva golem proizlez na krivinata, na ras~istenoto kade {to }e se istegnat vo neizmerlivost {to e, ista, ovde i sega.

RANO Rana, osvetlen rab, sè tolku ubavo, dar za sintaksa {to od istoto se otkriva, kloni nanazad, da iskrvavi vo rabno podra~je na bleskawa, vo prav od ona {to treba{e da zbukne. Frlena latica, mamka {to nema ni{to da odlo`i. Nema oko, za ova nema sklad. KAL Ako ima{e traga, be{e toa trkalawe na negovoto surovo meso, mesto za lu{pi, da dozreva za mig {to e nesporedliv so lu{pa, so mesto, so meso, so trkalawe i traga, ako ima{e surovost {to kopa, hodnici vo koi sè mora da vedne glava i da se podgotvi da ~eka, da ~eka. PO CELOSNO MIRUVAWE Kade {to be{e napuknato, izbiva{e gusto, i matno, i tuka se sobiraa, site. Sekoj kasa{e, i sekoj kasnat, gi zavlekuva{e matnata,

matni, osladeni i strvni. Zaviva{e dolgo kutroto, nikako da se fati kori~ka me|u ras~ekorenite bregovi. Da mo`e{e da si se zajmi, da ima merka, i mera, pa da se presegne, svitka, i da ja dosegne ranata, da mo`e edna{ da lizne. MUGRA Na {to da padne zrakot koga se vrti v krug i prvoto i ona {to u{te ne stasalo da go dosegne, nitu pak samoto sebe. Nema{e koj da povle~e ni da otkr{i par~e, da isturi, da dosipe od biduva~kiot jade`. Najposle odnatre izbi i cvrsto go grabna svoeto, pa leka poleka nayre ne{to {to li~i na pat. UTRO Linijata be{e ostvarena bez kakov i da e ostatok, ispravena do ~istinata na vnatre{nata linija. ]e mora dolgo, dolgo, do najbesprekoren u`as da prebaruva i da se krie vo svojata pojdovna to~ka za da si otvori pat kon pra{inka na pat na koj(a) }e po~ne da yida. Ne postoi polesen na~in.

TOA Stoe{e beskone~no dolgo navednato, ~ekaj}i go najdale~noto, sopstveno zuewe, veter, dah od smrznatite iskresti vrvovi. I kapkata, i p~elata, i cvetot, i dolgi, razmotani pati{ta bea besprekorno temni, bez poteklo, bez uteha, bez bes. Bes, dom kade ubavoto gniewe }e dade znak, }e bide gospodar {to zaminal i }e se vrati. E Se trezni od ubava goltka, {to e zrak, da se sledi, ugore. Ne e voda, toa e, no ne voda, i odblesok ne. Toa e, za da bide tuka, sopstveno, neobrabeno, nababreno. Ne od voda, i odvaj od zrak, od goltka, od goltka. Tuka, sekade, tolku daleku, {to treba da se ezdi, da zbira du{a vo metalno sinilo {to nadoa|a. TOJ Gleda stolbovi, vo stolbovi od redok ogan, od redok dah {to bo`em se iska~uva. ]e proizleze i }e se vrati vo pusto i studeno gnezdo.

Ne se toa insekti vo lov, po redok metal. Toa e toj, toa e redok metal, krilo {to zbira posna hrana, pavta po trpeza, po no}, ubava i te{ka, yid, ogan, po redok dah i metal. Te{ko, te{ko e, te{ko mu e. No ne e taka. Ne? UTRO (bara) Nema raka {to gali blagi izdanoci, rumeni od blisko ra|awe, rumena raka od gore, od dolu, vo utroba {to plete prsti, vo ek, vo mate`, vo toa vnetre, {to zabrzuva, luda~ki vrati; nesvestica, pena {to se propina visoko, nad. LAK Oblak, no vnatre, vo ednoto, rakata iskri, se}avawe na prethodna drevnost, na poraz koj e semka {to u{te pa|a. Oblik, no vnatre, navnatre, o, blik na vtori~no svojstvo vrz koe sè pritisnalo, na koe sè se sveduva. Damka, kade velikoto otsustvo popu{ta,

kade se topat debelite naslojki. Po niv odraz, nebare lak, nebare lik. NAD SÈ Rakata iskri, rakata iskri, pak, na eden breg od ~elik. [to pa|a od svojot rab? Ima konec za dolgo pa|awe, boi{te, kal i slez. Sleze li ~ekor, sleze li dva, na eden breg od ~elik iskri raka. Eve, eve, ima, }e ima! Koj da zeme koga nad site, koga nad sè, se vcrvuva i gori obraz, prpolivo, visoko zname? PRVO Se podava od damka kade {to sinoto se kine. Ne frla zrak i somne`, ne nastapuva, ne otstapuva, ~eka. Zovriva, stine, se gotvi naedna{ da se pojmi. Toa e tatne`, da no od prevrtena zvu~na strana. Upa|a, i poilo, stada, sè vo svoi race zema. ISTO Du{ata na santata, ovde, v grlo, poredok {to odamna

se trese. Ne igla, ne ti, ne trkaloto na koe sedi bog, tuku preubavoto, zastra{uva~ko, vekovno lice da ispliva i da se krene, }e si ostane istiot predok {to odamna se trese. JA@E Za kogo izgovor, bela to~ka sred norve{ki vitli. Of, eli, ja tresat li paja`inata, {to se. Nad praznoto gi dr`i. Ofelija, trese li paja`ina, {to e maja, a ja ~uva pod krilo, pod galeb {to ova go pla{i? PRED VODATA Se uriva modrata, karpesta slabina i go zatvora temnoto grlo, ~adi i pusto{i preku izme{anite yvezdi, zapo~nuva temelno da gnie. Ako postoi, postoi `ar, krilo za golemo podno`je.

Da pafne, da {lapne, list, jazik {to isto pee. SON Trnovita grmu{ka od sone i od mraz. Istata senka i strudot ist. Bega li preku na{ata ezerska oblast? Koj mrzne i odbiva da bide svedok? A A ~a{a ne prifa}a rab, ni kosinata ja zema predvid, ni bara ~a{a B, bo`em e od dva sveta. [UMI LISJE Onde, vo iskosena strana od vozduh, plamti lozje. Prstite gi nema. Grozdot nanazad tone, stanuva pe~at, perduv, oblak, oblog deka nikoga{ ni{to ne uspeva. Plamti lozje, naiga. A raka, da gali grozd? Pome|u, von i nad, ne upa|a pile, ne gori kapina, rakav od koj se trese prav na edno zrno, me|u mese~ina i spili, zrno, lice, zrno onde, pome|u, von i nad. [UMI Gledajte, pak se raduvam i go pokrivam celiot vidik. Sum, to~ka, iako vo prazno

mesto, za oko. Sum, to~ka, no vo prazno, za oko, vo meka, mlaka ko{ulka, vo sè, vo ne, vo e {to e vo galop, pred vospaleniot, sopstven po~etok. Gledajte, }e se raduvam, za{to ima, ima, podigam polni race, kameni race {to dr`at, race {to dobro se dr`at. [UM [umite, nepostojni, nadolu, najdolu. Okovani. I taka mol~at, taka mol~at! Taka nikoga{ ne }e mo`at da {umat. Pole. ]e prifati li i toa stvarnost, lak, lakt vo polen? Ednata ruda se budi, se budat rudi, visoki krda {to visoko celat. Visoko, celata trga napred, gi trga svoite poli, svojata sol. LISJE Kape pak, pahne, pak kape vo istoto, isto. Zatoa dr`i, nè dr`i, nè sodr`i. Dr{ka od svoja sr`, onoj lost, ve}e zaboraven, otsuten, pod {um i lisje, vo red {to navalen stoi, zree, gnie, za ~ovek, za Bog, za sebe ~ovek i Bog.

Koj stoi, pravo! Stoi li, bele`ano, bele`ito mesto, retko, da postoi tuka noga, koga postoi vo istoto isto? Pak ape, pahne, kape pak. TRAGA Se podava nad toa belo i svirepo, kade {to, pred {to i da e, zbuknuval yun, sveta vojska i od, i kon. Ova, go dopira li samiot um na boga, i puknuva li vo cvet, vo cvet, vo cvet, so krepka misla, zdravje, na rani~ka vo krugot od koj e isfrleno sè {to nema, makar dale~no svojstvo, da izdr`i sosedstvo na kamenot, ili na praznina {to mu e vetena? LICE Nemu samo zmijata, severecot, nemu zmijata na severecot. Velikiot, neoskvernet premin, lice, grutka blesok od pamtivek {to ni se bli`i, usviten le{nik, kelija, odaj~e {to vozvra}a so ognen kam{ik, so dve pravi, so u{te pogust mrak. Ne be{e u{te vreme, nema{e do nego, nema{e za nego pat. Samo zmijata, severecot rez velik, neoskvernet.

GLAS Tuku se krena celiot sever da bara drugo mesto, da gi pomestuva santite za studena, luda pohota. Odaja, prestapni soni{ta ni{alka za tovar {to kosi, samoto se~ilo {to }e naide. Da se vturneme vo taa mo`nost, na vodata: sestro, na lebot: brate, da se provikneme od najizvesnoto, ledeno ostrilo: komu se ostava veli~estvenoto prazno?! Za kakva pusta sve~enost?! DRUID Duri doa|a da dopre dab Druidot se iskreva, liv~e, vo ~a{ka, kruna, otfrleno, strujno korito za da se polni do`d i rosa, ogan i senka od koja vrvot crpe, se vedne, frla, go fa}a vo te{ka smola, vo te{ka svila delot, celoto, ~adot. Stanuva li, preostanuva li, ubavo, od del i celo, cel i delo, od ~ad i svila, od Druid {to no}e gali dab?

Trmka OB Oblak, obleka na proyirnosta, toa e lukavstvo {to samo

edna{ uspeva, ako e toa, ako uspeva, ako e toa toa. Obmislen, provetren, oblik na redok vozduh, na redok voznes, preoblikuvana, ~ista slu~ajnost, praznik na ista praznina, jatka na golema pomisla, na golema zamisla za dolg sprema dol`inata, da bidat dolu oblakot, oblikot i proyirnosta, da ima praznik na ~ista praznina, temnoto da re~e op, da te~e Ob. LOST Od svirepi ostatoci, od veterot i od vedrinata, prvata pupka, viulica, prvata ~ista razre{nica, son~ogledovo, son~evo, sonlivo oko, okolnost {to lostot ja ~eka. Neka se trupaat razresenite krpi, na studot, na jasnosta, na polnotata, vetena alka na koja }e mo`e da visne, so nego, bez nego, nasproti nego, zatrevena kozja pateka, sve~enost na voinstveni sosedi, na yvezda, na dve, na tri, glutnica {to nego go slu{a. OBLOST Da izbie{, steblo moe, moe dno. Obvitkano, pev takov, to~en, ne otstapen, neotstapen. Ne otpovikliv, neotpovikliv. Ne urna, urnatina od ~elo ne, takvo, neotstapno, da se sopina i da se peni

svetata ognena te~nost. I to~nost, da ne mo`e da krcne kora, korab, rab. Da e, edno, o, edno o, na dno, no o samo, lost. ~ista oblast, pre~ista oblost. LABA Labava pletka vodava, rekava, Labava. S¢ mo`e taa da vidi, od onoj {to mo`e da ja vidi, od onoj {to mo`e da ja vodi niz vodi so bu~ni grlici, nafrlani plik~iwa po mekata, devstvena ko`a, pole {to samata }e si go veti, na koe }e mu veti, na koe }e mu se veti, bez crti, bez nacrti i krojki, izvle~eni grubo od topla dremka za sebe, ispravena kon edna stokmena brojka, kon edna krojka stegnata, labava pletka, plitka, legnata. LEBEDI Me|u niv ti, edinstvena, ednostavna, nad vospaleniot rab na svetot, na drug, na tret, edinstveniot, ednostaven, svet. Zatalkana, tolkuvana, ti, bla`ena, ti blaga, be{e li, be{e li ti, be{e li? Ti li be{e me|u niv, edna i ista, od ovoj edinstven, od drug, od nekoj tret, od nekoj svet, od nekoj odvaj ovoj svet. Od blagoslovot, od bla`inata, od blagosta, me|u niv ti: zatalkana, tolku tolkuvana, tolku.

LABA Za tebe vodo ramnoto, za tebe vodoramnoto, kalnoto. Vertikalnoto, pak, vo tamo{nite prerii go vrti lasoto i mavta nad svojata neverna senka, i s¢ poverojatno s¢ e na tapanot na zemjata, nezamenliv, menliv i bu~en, tvoeto ronlivo meso, tvoeto ranlivo mesto, za{to si, vodo, gre{ka, za{to si, vodo, gre{na, laso nad sopstvena griva. ROZA I jas gi spu{tam klepkite.* Lovecot si ima svoja te{ka no}, svoja slast i kal od koja go mesi plenot, od koja se zameseni so plenot, koj spu{ta te{ki klepki za{to si imam svoja te{ka no}, svoja slast i svoja kal po koja sledam lovec {to plenot si go sledi, pod klepkite, vo te{ka no}, so slast. Dali se klepkite spu{teni? Dali se dobro spu{teni? Dali se klepkite? Dali se? JATKA Az, buki, vedi, {um, i azbuki, vedi, {umi. Se vedne za da se vdene

* Gi zatvoram o~ite - Horhe Giqen, [panska lirika, Prosveta, Beograd, 1963, 193.

vo mra~no zeleno srce, poilo, opivka rasfrlana kade {to tie }e minat, kade {to ve}e minale, ubavi i nerazjasneti, opasni, celite edna cel, voedno celi, vo edno celo, so napred krenato veslo nad az, buki, vedi, {um, i jaz, buki, vodi, {umi, vo mra~no zeleno srce. ALTICA Toa be{e Altaj, perduvesto seme gluvarkino, no}na mora na edno yvezdeno jato, moe, tvoe, negovo, so golemo srce od sneg. Od viulici, od udar na grom {to se xilitka po padinite so {areni, beli jaganca, stanuva strakovi ludo, bleno bilje, belega za da mo`e pak da se urnisa Altaj, edna{ zasekoga{ faten, nesfaten, tuku{to vraten od pohotni yvezdeni begstva, od Altaj, od altan bo`ji. KULA Altica, golem al, al-ptica {to alova senka frla vrz Gorna, vrz Dolna zemja, upla{ena od svoeto sopstveno ~udo, od svoeto sopstveno ~edo, od s¢ do {to se dopira, od s¢ do {to se dobira, pa kape od svetot-cvet,

od cvetot-svet prokapuva. Docna e, s¢ zaborava, docna e, se zaborava, a kulata nadvisnuva, alova, vrz Gorna, vrz Dolna zemja. LULKA Da pofati{ temno `ito vselensko, a klasot pa|a, ja vle~e svojata yvezda, obilna polutemnina. Toj `etvar ne si ti. Od tebe pa|a senka vo letna vremenska lokva, po bespa}e, po gorno drumje, za{to ti, toa {to treba{e da si, kade {to tie se me{aa, pofa}a{ temno `ito vselensko, a ne si, ne, toj `etvar ne si ti. REV Toj {to temnee, tokmu toj, se koleba vo koliba, i misli: dali, i dokolku, potoa {to? Se potkreva, se pokreva, no dali so let }e go blagoslovi seto ova {to uzreva na udobno, opasno zglavje? Nekade vrvulka `iva voda, no okolu ni `iva du{a, ni za `iva glava ne stava kapka za okean, za dva, za tri, za eden porazen, prazen bog, {to ne znae ve}e da igra, da vojuva, nitu vo koliba da sedne, da se pokoleba.

NIZA Be{e li toa mre`a, senka, ti, koja{to treba{e da dojde{, vra}awe polna, zafatka plamen, gustina na milta od ognovite {to ve}e se na pat, za ovde, za onde, za tamu, pat {to gi vra}a dewe i pat {to no}e gi vra}a kon edna, kon prva iskra, prvata iskra temnica. Bea li mre`i, senki, obi~ni, obla~ni gosti, na{ite skapi demoni? LAK Let nagore, na gora, nad gora, grebanica vo vozduh, uh, duh zaskitan vo golemo, prazno minato, bez oko, videlo, vid. Podluteno vozdu{no meso, stolbovi bolka, kolku da istrae gornoto, za sebe da ~uva svest, da ~eka nova povreda, svetilka {to obnoveni od dolu n¢ iznesuva, istinati, isti, so nepodvi`nosta zafateni, zafateni od nepodvi`nosta, ~isti. TRMKA Od vrba prsti, nespokojni pra~ki ~ovekovi, treba li, mo`e li, smee li od niv da zapo~ne golema delba,

so takov ar~, so ara~ vo vosok, vo krv, vo med, dodeka venecot kape, a noga, i raka, i krilo, i s¢ {to nekoga{ bilo nalik na veter i oblak, na sedelo, veslo i sedlo, se tra}a, se vitka, vika, pome|u pra~ki ~ovekovi, nespokojni prsti od vrba. JATO Grutka svetlina vo son~evite nanosi, vo nepreglednite sospi. Da ne se premol~i, da ne se re~e navrapito, da ne se 'r~kaat 'rtkite i zagarite, starite povredi, zadremanite legii, za{to e novo utro, bregovite neizdr`livo ubavi, padnati na pogre{no, stra{no mesto, a sne`nite jata skornati, svetlosni grutki, nepregledni nanosi ugore po pati{tata, me|u 'rtki i zagari, legii pod neizdr`livo vistinit sneg.

Senki vo ogledaloto FITIL I na mrakot vo mojot govor se `alea Ciprijane. I onoj {to zakonite gi kine me daruva{e so vla`en list ta be{e provozglaseno otsustvoto na vojnikot vo krug. Eden ovde se naprega{e, treba{e samo ~ekor

no tie go zapo~naa svojot nesogledliv naum; ednoto pa drugoto bure i taka so red sè do kamenlivoto podno`je na eden naslov ni da ni ne. O radost, za retkite vino, koga glagolot odeknuva a vie pod grankata cvrsto zatvorate dlanka. ROG Ovde se svrte bleskaviot i smiri ~ekor bo`em sme nie na red. ^ekajte pane, ezeroto ne e vinska ~a{a, odminal karvanot {to go ~ekavme do treti petli. Nitu taa da nagazi bukva, predobra i umna, nitu vrz mene da ogree red, nikako da se vospostavi pustinskoto carstvo na zborot. Go kopaat vetri{ta borot, nabiva ridot kapa, celata uka se zbira vo onie {to nema nikoga{ da se smirat. ]e mora da se stane, boj da se fati so yidot, da ni se razigra vidot po edna rakatka sjaj, da nè podzeme bran od Mavrovo do Altaj, od tuka do Tjen - [an. SENKI VO OGLEDALOTO Be{e li toa oseka vo ogladaloto i tvoeto ~elo na vetrot proyirno me|u lisjata {to se uspokojuva vo kone~en poredok. Koleblivosta prodrela vo projavnoto,

do patekata so vodozemci niz koi vodi osnovnata crta, granica {to mora na preskok da se mine, za da se pridr`i ogledaloto na yidot, svetot za da mo`e da se odr`i, da se dodr`i i da se smiri. Spasonosno e {to barem razbojot sè u{te mo`e da se naslu{ne, {to na nekoja studena yvezda odvreme navreme }e zastenka tvoeto belo godina~e. PRED DA BIDE Taarò vika, odyvonuva, go ostri sjajot na praznoto i pravi zasek. Taarò e koren, i karpa, i ti, i primamliv mo`en rab na koj si visnal. Zar samo ti po me|ite naprolet ja vrti{ sopstvenata lu{pa, me|u nas kroi{ pat i uriva{ vetrovit i gradi{ vetrov dom za ona {to re~isi e. Ti {to vide kako tigarot skoka vo novata godina, glasni se vo kosinava. ZEMRAN So lesen naklon, oko polno, mo`evme i ti i nie, treperlivoto, to. Za najuporniot milost, zar bitieto do sr~a edinstveno caruva tuka, gospodar {to trese red

i spoj, hrana za site upla{eni, koga se vedri. Leka poleka, }e skine{ sè, }e re~e{: vedroto Zemran, ovde le`i Kirilovo telo. Krsnoze da napravevme kade {to toa izbiva{e i zatvrdnuva{e dvojba. \erdan gemija gozd zaboravila, opara utruk termun panila, brate umoreno, ostani taka, rakata svitkana otkri zo{to go tai{ i kade. BOGORASUM ]e otklu~am, u{te krug, makar da e mokro selo stokmeno za is~ekor. B pred dabot, senkata so drugi yverki, otkriv torba kade spu{til, zo{to ima preskokawe i {umata na kogo e, na kade sme navednati. Malku ogan, glas i voda, sme visnale preku red, ne e toa samo taka. Nad pat, pod pat, na pol pat, u{te jas sum neizbri{an, me|u pravta u{te jas sum. Otvorete Bogoràsum. DEPA Uhne yvereto, na sredina, od staro vo postaro goni,

se be{e izmenilo liceto. Edna grda strana, veli, dogor~e go krepi vidnoto, mome! Da se otvorime oti te privivav do lebot, mi be{e jasno sè vidov od daleku, kolku e nu`no za svedo{tvo, da mo`am da se ispravam, klasot da go pomiluvam, ekna. Odajata ~ista, eden od temnite se vedne, {epne; Sev, pogusta no}. Retki se tie {to lovat, zaveva ve}e, i polni. Ponadata u{te nezgotvena. ZAOD Ni Vizant tamu se vide ni drugi sveti gradovi a nema{e kogo da pra{a{. Sal negde vo razredenoto taa se spu{ti, re{ena da udri prva crta. Skordek i Iskro i Yano mr{tea krupna ve|a. Grlestiot severen purjak }e nagazi kade {to treba }e si go rasipe lovot. I rakata padna pod yidot. ZAR Be{e go grabnal mometo i od vrv na vrv prekrstil slamki kade {to ne posega

ni rakata na boga ni umot niz procepi duva, nitu duva niz procepite na umot. KRIVA LINIJA Amòre. More, more, Àmore!∗ Nastana takva glad, yune{e. Toa ti bea denovi, vreme na proverka, nad sè. Onoj {to gledal od visoko i toj {to pomnel, ka`aa, raspnaa mre`a. Ej kako e sè izmieno, se ~eka u{te zrnoto i mo`e da se trgne. A ti {to krena koliba da ~u~i{ dolgo vo mrakot dodeka grmi mo`noto, zapri se niz udolnicava, pomisli na zapo~natoto i kone~no odredi broj. Zarem e zborot zajak ta si se vetrosal taka niz pusto pole aramansko. SKORO BAJKA Ni ozero ni les, odvaj pes pod ~udenka. Oyiraj se, moli, listaj. Sè }e si e ~isto, besprekoren vin. Starecot si dreme, ∗ Gustav Renè Hocke: Manirizam u književnosti, izd. Centar za kulturnu djelatnost, Zagreb, 1984, 25

klinot e vo klin. Ete ramnote`a, sovr{ena {ansa da se douto~ni. Ti vlo`uva{ napor, toj ne sedi miren a pesot si ~eka veten ju`en veter. Ozero li, les li? Pes li? SPISI Ispij si i spij si, i spisi skrij si, ispisi svij si v xeb. Ne pra{a ~ij si tatkoto leb. Svij si koleno i lij si polen solza. Jasen tekst poleno; od spisi polza? [to vikav oni, koga `aliv? Po tebe paliv mos. Isto pa isto: niz trwe, bos, ti tra`i{ zaliv od ~isto. PLA^OT, NIVATA Za qubopitstvoto săde izbi petugora, ~ekal ~ekal, opakum... Paki sadi{ oridon

a toj sedi sam, na orana gora rob. Zob da poni{ sluh vo asmoto moren brate, sè e tuka odirno. A ne sakav da se krenam, da ti senam redna ia, da se gordeam preku glib. I }e vtr~a ~akal ~ekal siot voda, otrokosan, so praznoto polno azno. Qubopitstvo săde kradev preku zerna petugora, ime stranno Kostadine. Eve, ramo }e poturam. IKIRA? Niz tundri, ako e nu`no po l'{tava dumelna ikra da vrze{, da mi go najde{. Koj krenal visoko glava, prilegnal i storil pakos, amalen zavre, oti{le. [to vrisok be{e, {to uta. Od tolku mnogu ten~ewe na istoto mesto se urnal. Idele tie niz `ito, sam okit go vodel kowot. Pred revot na poslednoto morale da se vednat, pred bogot ostatok sami. Drugoto besnelo vnatre. Nikomu zbor da si zucnal predocna duri ne e. Zbrsni, nemoj da zaobikoli{. Da vrze{, da mi go najde{.

UZDA Klasa li ja~men i konop kade {to }e se slu~i, ide li {epot me|u vas, vrti li opa{ pred kowot podzapiraj}i. Ima li izvor za da odlo`ime koren~e da se dobie, otpreku za da se vidi. Javale Wugul i Nihten, nemalo {to da se ka`e, trupalo. Sè mo`e da ni se najde: i suva kora od vrba i kaj {to imalo granica, se cedelo kapka po kapka. Ni ja~men cveta ni konop tuku se mra~i Asturija dodeka toj se propina i frla senka nad gradot. ULUM PRENTAM Svedo~am; Jablanojskite, bo`ji prst kon na{e ishodi{te, imaa nekakov naum. Ne mo`e tuku taka od ~isto praznoverie da zbuknat i da narazat oko, luda~ki da se fatat za gol osvetni~ki no`. BULA^ANI O zelen gospode slu{ni, gospode na zelenoto ~uj me.

Napravi vo migot stopati ottuka da trgnuvam kon gore. Zapra{i od rasko{ot na trgnuvaweto po okolnoto ~udo. OGNI[TE Da se zadr`uva od onaa strana na zborot kade {to izbiva seopfatnosta i mo`ebi do`dovnik se prpelka vo senka ispokinata zna~i da se previdi golemata stonoga, provevot, razni{anoto plamen~e i tvoite zafateni race so prete`ok, proyiren tovar. ELSINOR Da skr{evme gran~e ~atalesto razvedreno }e se otvore{e na pajakot te{koto dvoumewe. Be{e mo{ne ednostavno da se ispolzi na bregot bespogovornosta na dabot kade {to stapuva{e vo nesogledlivo ramnovesie so nekoja sodr`ina neodgatliva. ^ATALESTA DRENOVA PRA^KA Finskite {umi, diviot lae`, ubavo na ranata

da legnat. Do glu`dot na borovite da se stai padot i da se svie kro{nata, i onoj zad nea, {to misli: ni{to novo, ni{to poradosno! Sè {to }e padne ovde, {to }e se krene, stanuva ubavo, neizdr`livo, od visoko se gleda sebe. PEPER≥GA ]e pogre{i vo letaweto i }e se zaklati nad na{eto, svoe izobilstvo, a od vrtlozite vo koi se potro{ila kape `elad po `elad, pena od svetiot, otkriva~ki `ar. Ni be{e na dofat rumeniloto, slatkata kal, a eve na {to se svrte. IZLEGUVAWE NA SONCE Se odvitka najedonostavnoto, utot od gnezdo, celata dru`ina v primka: {ume{e trska. Kako e dotamu mo`no, stapka po stapka? Zo{to otka`uva laktot, kapkata, po nea site? Koj prv vrz procep klepa i dali e voop{to isto ona {to kraj nas ostinuva?

Ni kape vo vrat pod streata dodeka Mervin odgovor ~eka od prijtelot {to lovi ribi. YID [to e nagradata i {to mi zema{, i ima li i i! Prepla{eno mi bilo sokleto, i pu{ta klik, paja`ina vrz granki oreovi, da ne mo`e da nikne, da lizne so zlaten jazik lutoto, ajduk {to site bitki uspea da gi re{i, da go otsopne onoj {to predve~er vika: ~e{mata, bra}a, ~e{mata, i dolgo odmotuva kanxa me{aj}i melem. VES Prpelka zlatnata ripka i vamu i tamu prska. Se vitka svetskata trska i srede plitkoto leto go lovi upla{eno te-to. Pak }e si bide po staro, }e si se stai luznata i vezden Ves }e ugreva, od planina do zaoda yvezdata }e ostinuva, }e bide prva bukva na maten, lekovit govor.

OKLOP Toa {to strui naokolu dosipuva tokmu navreme duri se topi sabjata, zafrleno lule gospodovo, duri vo krugot se veli da. ]e se povtoruva u{te svetilkata i }e si kru`am pak, taratak, taratak, i bratot lak }e re~e: aaaak, kakol e voster zafrlen, okolu oklopot klopka, pove}e ne be{e mo`no. KAL Voznesen laden govor, mo`en dosluh so sveti sadovi, so otkr{ok od nekoj zatemnet Graal. Zde priide i kaza dvoen predel, predvoden del {to tripati obviva carstvo. Pome|u sonce i luna, okolu kruna so rebro vrti vojska. Toj skap, za zbor se fa}a i duva, bog da ~uva, ta e~i horizontot. Tie vo bojni redovi ja polnat gladnata senka i tenka mo`nost ima da spasi{ nekoj od zima oti so sebesi go pla}a patot {to si go fa}a niz sebe. NULA Oran si, o ran si!

Siot ran si oran, sioran, Sjoran. Siot ran bel bosilek, lek, lependek. Od listot pa|a ~istoto i {iri krug. I }oravo i sakato zad plug. I misli{ i {esta{ a ~estak site mesta pa na{e bilo nivnoto. Od vesta (,) od sprotivnoto {to vetrot go polni ni zdravi sme ni bolni. I brazdata i listot, isto, kon golemata kula. STREA Vo vozduhot, onie {to }e bidat bezmalku ve}e se. Sè ve}e bezmalku nikne, mo`no e skoro od niv da zgrap~i smelata raka negova. Aj-ja, ad-ja, jad, si kape vo vedro vedroto, site sme na otvoreno, frlame ugore kapa: bistrea, bistrea, istreàbi. I bi strea, i bi strea, i strea bi! RAB Bo`estven, bo`ji sam.

Ni gram sigurnost, ~isto kolebawe e, ras~ekoren, koren {to veter prihranuva i stanuva naedna{ onoj najlo{iot, prv {to se fa}a za krvta, vrv {to potcenuva od prva. Toa pa toa, te ~ekav tolku dolgo i mrznev na sekoj agol. Edna{ ne sobra sila da vtr~a{ vo sredinata i da go podbere{ svetot, da bide{ ona {to nikoga{ ne }e sme. ROB Goren, obgoren, ren storen duri postroil ramka, ramo da ima za ~ekor. Ako preskokne{, na isto pak }e stasat{, podobro ~uvaj go za skudni vremiwa toa {to si go delevme. Be{e stopotilo `drebeto, pa tie okolu ognot odbrale nova merka, pofatil mustaklijata i udril merak od koj se nema lek, sè `ivo frlil na kolena. Sega otkoso gleda tolpa(ta) i ~eka da svene fitilot, da ispi{e naslov {to dolgo }e se tolkuva.

ROMB Rom, rob, om, Ob priberi sa~ki zborovi: bor, Mor, preku dvorovi, podzasu{eni borovi, ispravi se vo kova~nica i po~ni da nè raspametuva{. Prvata vika: rekovme, ne mo`e sekoj ottuka da skrati kon rajski rovovi. Drugite vitkaat vrzop~e i eden starec presretnat se ~udi na nagradata. Borot rob na robot bor rano po Ob mu romori: sedni kraj rombot, odmori. ARKADIJA ]e da be{e sonila ne{to zemji~kava vo ova leglo neudobno, vo taa krckotliva poetska gra|a kade {to uporno se vgnezduva na skolovranecot palavosta. †PASTIR SKITNIK VO AZIJA“ Pokazalecot, patot i stapot, i ete ne{to sigurno sred Azija. Za{to ni stado ima, ni breg, nitu mese~inata so malku stvarnost }e nè podzacvrsti. Samo pustinskata lisica ponekoga{ uspeva: da skokne li, da ~eka? ^AD Septemvrija vo dolinkata a nazorum grankite do samite prsti sleguvaat. Dale~no i studenikavo

ispaknuva tvojata pomisla, sne`nite vrvovi kade so napor mo`e da se zabele`i kako ja gasne{ zaboravenata sve}a vo obred {to odvaj dotrajuva. ER∞TO Si bila videna so liceto na re{etkata od koja se podaval kon na{ata strana eden otparan konec {to re~isi i ne ti pripa|a tebe. Vo golema ~a{a kako prevriva{ si bila. Sibila. Onamu kade {to tvojata ve|a vo nejasen pra{alnik nezabele`livo se preobrazuva, mo`ebi lale me|u oblacite svetnuva, nestrplivo laticite gi izostruva i samo ~eka znak. Isprekinatata oska odr`uva{e tegobno ramnovesie, a nie go gledame samo maznoto lice na zborot. SNEG Uporno grad se zapo~nuva vo dlabokata senka na cvetot. Po padinite carski lozja i odnatre obid za pesna za da se izgrebe dnoto, da ne se otfrli ni{to od na{ite vedri mo`nosti. ]e izlezat od nas najdobrite da vkrstat race so strudot i dolgo }e odi {epot za onoj {to storil podvig, odbil da pee isto. ]e ni se nadredi beloto dodeka cvetot }e ramni edna po edna planina.

PRAV Treba{e da se bira, da se potrgnat naedna{ site do kaj {to kamenot ~eka vetrova vojska da mine, tvrdoto da svie gnezdo za blagosloven porod. Toa e tvojata stapka nejasnoto {to go predvodi, od suvo na suvo skoka sè duri ne se pro~u: s¢ {to se reklo, vo tu|a bav~a plod, ni ima poron, nor, se ron, o roni son, se orn, se ro, a. Ete, se gasi, bar ne{to spasi od toa. BROT^ETO TI GORI a ti si raat na Ararat, so dolna rilka do pojas mu dr`i{ senka na svetot. Se topi grutka snegova i ritam nov se nudi, niz prestolninite partalavoto sè ̀ ivo plenuva. Vreme e da krene{ kam{ik i da se strkala{ dolu, da si gi vidime licata {to temna strana ogrevale, da prepoznaeme la|a. No ti si izme{al zakoni bo`em nikoga{ ~eloto ne ti doprelo planina. NEBO NA NEBATA Eve ti doa|am dedo Avgustine, ni raka ni um.

A minuvaweto, kako li ni se slu~uva, od kade doa|a i kade odi toga{ koga go merime. [to da me zavede i {to da plenam na ~isto i na ramno, koga i star i mudar, koga i Vejnemejnen izvrte bolno zglob. PREKU YID Isto pa isto, umorna sestro, prefrli ja`e. A{te budet v no{ti grom brgu vo lov na iskra oti e ve}e sma~eno na boga i na ora~a okolu pojas da vitka razbla`en junakov naum. Toj {to niz gradina {eta, plenik na despot lale, se umi preku yid, mo`e da donese vesti, vo sjajot na ogledaloto. Isto pa isto, umorna sestro, da ne se prepolni moreto!

TOL^NIK Vo urna svetlina rozata se urna. Ne, toa ne mo`e{e da stane, ne mo`e{e da stane od polno plen, od polen od pole len vo okolinata na Ur, na devettiot negov temel koj izbiva mo`ebi

vo ovoj preubav ~ad. Me saka, ne me saka! Me ima? POLE Beliot voin, krevaj}i se, podade raka. List, granka, list na granka, lisna granka, zuj na larva, zujna larva od ostareni svetovi. Makar opusto{eno, sino sa}e, modrite, prazni poliwa kade {to volkot na molkot, tuku{to, od pamtivek se vrti i bara mesto vo slanata, vo savanata niz koja voin, uveren deka e drug, deka e u{te, podava raka od kreda. VO KAL Ne svetol, ne temen, ne zemen, nezemen, ne. Da. Zemen od tajnata gradina bo`ja. Zrno, seme vo ognena grmu{ka vo `e`ok grm, vo sjajna grmka, v zbuknata trmka, srmena, srmka. So p~eli, nad eli, nad bukvi, pod buki, utki, temni uki, ve~eren ukit {umski, i umski, i zimski drumski talka~.

Samo glasnikot, samoglasnikot, da fati kraj so kraj, krajot da si go fati sal, ta da se krene plotot, plotta, negovoto meso, kalta, kal. OTKOSO Od daleku, o daleku se polni{ so svojot golem plen. Od koga, do koga, dosipuva{ v`arena drugost, sosema inakva `ed. Kopitoto za koe treba zemja, za koe treba Zemja, ostatokot {to vo maglata otkriva dom. Korubata srasnuva so crveniloto, so rofkoto zemjino meso, za da ne mo`e nikoj da pra{a, da ne mo`e nikoj da ka`e. DAH Nad krasen karsten predel vrhovnikot si sedel od sebe zamaten dobro, od uhaweto i sr`ta. Dolu, vo zlatna prav, podvitkan, prav, bez vodilka raka, bez nacrt, bez celo i bez ~isto, zamesuvav, gustev i pustev nad krasen karsten predel, da mo`e da se zamati dobro,

da uhne i da sr`i, da se dodr`i, da se odr`i, da n¢ podr`i, da! ZALEZ Go zatvora izlezot golemata mravka, so list, so navev od preku s(m)rt. Zo{to se prazni iskazot? Nad nego jata iskri, glote` koj mo`e da za~ne inakvost, strea za kowanici na otvoreno. No ide vreme na velika tihost, na ~ista linija, paja`ina i mraz.

Sipkava pre|a e svet UZDA [ume sa t'mni, gusti, pusti, na put sa oni da se pom¢stiv u drugo t'mno, u drugo gusto, oni sa skoro drugo pusto. U wima padav, od wim se digav modri {ir£ti za celu zemwu, i za pod zemwu, i za nad more. Oni se dr`iv, za wim se dr`i yvonàc {to bie sve naunfitra, pa dvoi t'mno, pa dvoi gusto, a tamo uzda na granku visi, okolo wuma mrak udàra i sve {to di{e usred wega,

u {ume t'mni, gusti, pusti. PRIKVE^ER On ne ulàza nik'd u selo. Zastàne samo do prvu ku}u i tuj ostàvi dve-tri yvezde. Oni se skriev u gustu travu i samo ~ekav koj }e projde, samo te ~ekav k'd }e projde{, k'd nadvar selo }e ga izn¢se{, k'd }e otv›ri{ prvu ku}u da se napfini s's t'mno poqe. Posle se zgreev i koren pu{tiv, pa se razràsnev u nisku travu. Tamo sa bile i biqe brale da ga izl¢~iv, da ga uplà{iv toga ~ov¢ka, ~ov¢kat›ga. K'D ZASTUDI Zemwa zastàne, ku}a se vrti, deca iskà~av, yvezde ulàzav, razmenfiev se u tesnu baxu. U sedmu {umu, i u dev¢tu, pod samo nebo ogaw bu~i. Nad wega letav, nad wega svetiv, padav i tleev na rago`£nu, na modru krpu od mese~£nu. Ku}a se smiri, i zemwa trgne, a oni rasnev do prvi petli, sve p›gol¢mi, sve p›stud¢ni. K'd se razd'niv, ne se poznavav, ne se razb£rav za {to li poev, ama pa poev, smeev se, greev. KORIJA Kori ja, ori ja, stori ja pepel i prav, taa }e zajmi

od Boga vek ili dva, tri ili ~etiri ogneni kruga, bo`em e druga, bo`em e polna vkopani mali dojdenci, pa dewe praznat, pa no}e polnat, pa tu e gorna, pa tu e dolna. A nad P~iwu k'd rasne yvezde u wuma gasnev, vuci po wima viev. Znae vuk, lukavo yvere; k'd drvo se gleda mutno, z'r koriju }e gu razb¢re{? NAGORENA KWIGA Ona e pedu nad more, a koren vu e u s'n na ludoga cara. Ni zlatni pilci ne mo`ev budnoga da ga odr`iv. Senov£ta vojska ~okàra nad more i preko cara. ^ivu ruku ona s'g bacfie, na koe veslo visi, najposle da legne me|u nas. Mladi se gu{kav s's mladi, dok zlatni pilci poev i sve {to oko zbira istfirav u te{}i kal'pi, u carstvo pod oblàci. BO@JI LAKAT Vino i ra}£ja, vino i ra}£ja! Malo i gol¢mo, zel¢no i zrelo, pod {ar¢no perde gl'ta, pie, poe; stra{na bo`ja sojka zlatni perja {iri, opà{ poka`fie nad uplà{en svet. Koj se krie tamo, koj n# krie tamo, od ovd¢ koj bega, koj bega ovd¢, i koj presipfie sivo u zel¢no?

Sve {to e weg›vo tr~i me|u boe, radfie se, vika, gleda od vis›ko, istfira ga ~udo vrz tija {to spiev. U sam centar s'ga kraj saka da udri, a mi stoimo, gol¢mi i stra{ni, ubavi i stra{ni, ubavi i mudri. PRED POV∞\AWE Ima{ duplo dno ej pregolem svete, sve mora na put. Od sl'nce do vetar merku zima ska~ka, preripfie sneg. U `uto tr~i `ito, labav mos e klas, od grb n# trese rid, o, mr{ti se na nas dobra majka kal. Oo-op, }e mora noga, od Boga do modar dol, do crnu pupku. POD BREG Nav¢dne{ glavu, anxàr izb¢gne{, puna ti ruka vazdu{an pepel. Kako da 'rzne kow ispod selo, sve povis›ko u vetar kaska, a vetar li e da mu verfie{, u Rim zasp£e{, nad Stambol stane{, napfini ti se ku}a Etrfirci. Negde vis›ko deca se brkav i vrqav strelu u ed'n narod, ni znae koj e ni k'd }e pojde, ni kow da 'rzne blisko do selo, ni Rim ga pla{i, ni ga radfie, svi {iriv ru}e i vetar puniv,

nad ju`e ripav, `ar~iwa gasnev, a grad {to sakav da ga pod£gnev sve poubav e, i povis›ko, sve po{ir›k e, i podlab›ko, nav¢dnev glavu, anxar izb¢gnev, napfiniv ru}e vazdu{an pepel. LOV I làstavica i mravka, i stra{na noga ~ov¢~ka, odvàj }e mo`ev do sebe da se dovl¢~kav, da izd'r`iv gol¢mi darovi, da |i don›siv kako {to Gospod dal. Ozg›ra stalno pada, puniv se o~i i ru}e, ni{av se nad sve {to e golemo i tvrdo. Ako se vrativ oni, ako osvetiv put? Poza ridovi, od kud¢ reku, od onfij dupku pod oblàci ve}e se ~uev zagàri. VETAR LI BE[E, S'N LI BE[E? Vetar li be{e, s'n li be{e, vetar od s'n li be{e, ti}i spu{t£ se nebo, dignà se selo, nad Solun, nad glavu, nad Solunsku Glavu, izme{àva se s'n i d'n. Svi spiev na nebo, svi u selo spiev, sal ed'n ozg›ra na opfitu, na bo`ju ve|u visi, sal ed'n ozd›la podàva ruku

za ruku da ga vati. Da ga spasi li? Da se spasi li? KAMB∞NA

Ona ga digne selo. Kako oràsi zatr›pav yvezde po }eram£de, vaqav se deca po tu|u ruku, po Kumovu slamu. Dobro e {to nikoj niz xam ne nay'r}a, {to ne m›`e ugari modri da vidi, u srce da mu ul¢gnev, pa posle idi baj mu, tra`i niz trav}e lek. ONI U svetu t'mn£cu ripav, brkav se s's peperfi|e, s's ku~£wa po cel no} se xavkav, zabràvav da pom¢stiv svet. K'd sretnev samu `enu pozlàtiv gu celu po kosu i pamet vu zav'rtiv, pod staru vrbu plamen~e zak›pav. K'd s'mne, k'd se razd'ni, svak ide u svoe drvo. WIVA

Oni dovà|av, pod crnu zemwu idev. Sve |i e puno i ramno. Idev, i celu planinu nosiv. U wuma tam'n t'man po~nfie da c'vti dren, jaganca bleev, ov~àri podviknfiev, otvàra se smrznata ruka, puni se `ir i sl'nce. Nev¢sto krasna, da se prom¢ni{ da se dot¢ra{, pro{¢taj me|u yvezde. POSLE D'@ Lekov£to `uto predivo nad baru, nad stud¢nu baru, nad Erusàlim, vrz ednfi stra{nu vojsku, vrz ednfi vojsku upla{enu. Kud¢ e po{la, koj gu pra}a, koga da slu{a i koga da ob¢si na vis›k kedar, pod ubavo sl'nce, pred da zar£kav el¢ni po skr{en rog, pred da se ~ue truba, pred da se ~ue rog?

TAJ RUKA Taj ruka {to ne e od vodu, {to ne e vod¢na, {to ne e vodena, od vodu vrqa u travu, u vodu od travu vrqa, sve od red menfie. Taj ruka {to zbira, i {to e dal¢ko, {to ladi vru}o ~elo s's vodu, s's travu, s's ruku od vodu, s's vod¢nu ruku, s's vodenu ruku, taj ruka se diga, taj ruka se spu{ta, sve u vodu pada. V'RT¤NO Pravi se mos. Modroto se vitka, sve se muti, iskà~a se na plitko. ]e bide li, ne li? A vreme e k'd trebe da se sedne, s's red da se istr¢bi sve, da nema konac {to dava visoko i nisko, {to dvoi, poka`fie put. Koj glas }e pu{ti s'ga t'j ima deb¢l koren, t'j znae sve. Pravi se mos. Sve {to se vrti dajte, potprete tuj i tamu, pove}e ne se trpiv promaja, s'n i d'n {to nemav breg i dno. Pravi se mos. Po~nfie. GOTOVO E Svi pod korfibu, od preko planinu iskà~a ruka. Koj da `ali,

do Boga da vika za prazno mesto, za komp£rov cvet, za onoj {to pojde pa se vrati, u modro gleda, u drugo do kol¢na. Svi pod korfibu, u rukàv. Brgo zatvàraj o~i; }e ostàne samo truba {to cica `uto mleko. JABUKA Ne si ti samo lukava sl'za na granku u oko {to ni vrqa pra{£nu i s'n. K'd pada{ u dal¢~ni carstva e~i i gor~iqàva semka, divo vepre, naslu{núe pred da se otv›ri. Gledamo te i vrtimo glavu, kopamo me|e. NO]NA PEPER≥GA Ne{to gol¢mo nay'r}a{ niz ogneno xam~e. Tamo glavna mistr£ja zaramnfie sve, sklopfie se zavetna bukva, privr{fie praznik. A m'kne{ te{ko par~e, u `e{ku granicu udàra{, nasetfie{ kako pol'ka svrtfie trkàlo, otvàra se on. A mi, pod tebe smo no}e, i d'we smo pod tebe.

LED Od vis›ko, od budno oko, padnàla trepka, padnàla greda, utepàla babu, utepàla deda. Sve {to leta, sve se pla{i, Dignà se jato, od vodu, od blato, {at}ino, gus}ino, na{e, padnàmo u senku, u gusto tkawe. Kole ede prs i plevu, o lele, lele, olele! Kolede, lede, kolede! Nikoj pesnu ne |i gu razb£ra, nikoj pesnu ne mi gu razb£ra, nikoj ovd¢ pesnu ne razb£ra! Ama gu ~uvav, ~uvav gu! @ENA Pot'rgne li se quto brestovo lisje dodeka svet se premislfie na levu, na desnu, dodeka o{te ne prokapàlo nad ogledàlo, mo`e da se vidi; na sl'n~evi konci ona zaka~fie nevest£nsko ruo, niz plameni ju`iwa se {eta. C’vti skri{no na karpu yv¢zdenoto veligd'n~e, vis›ka bel¢ga za nis}ite {to trebe ve}e da sletav. Da gu dignev?! SLIKA Lizga se po ku}e d'n, sve igra i tr~i preko wive,

voda poe ne{to od'mn'{wo, {‘pka ne{to, nejasno ka`fie, isfrqa ga s's tres}e na breg. Bosi {qapkav i deca i starci, u plamen~e dal¢ko nay'r}av, radfiev se pokraj vrbov sto`ar. A pod }eram£de, pred da se sokr£e, malo |avol~e na cel glas se smee. ZIMO Cel no} u sebe premerfie kud¢ da kopa dupku, oraovo drvo da nasàdi. I stalno t'pka na edn› mesto, dva ~okora od portu. A kom{£ja {to vari te{ku muku, {to nema s'n, da se na~fidi ne mo`e; pokraj portu, kovko trkàlo {to dr`i istop£l se sneg, zabrzano di{i zemwa i `uto cvet~e po~nfie da pod£ga glavu. SENKA Sipkava pre|a e svet, a zemwu, pred golemoto videlo, skri{no }e gu t'knev krilo ili koren, ~ov¢k }e progl¢da, }e pon¢se mravka, i majka ni l'ku }e dobíe tresku, }e se zaklàti u tem¢qi najgolem kamen. Odàmna u rabotu e mlada `ena, ka{ka se u pra{£nu zdravo dete, dlab›ko ore kom{£ja i brstiv ovce travu, slavi se ~ovekovo gol¢mo zal'`uvàwe. A preko put i preko p~en£cu, nad ku}u i nad crkvu,

vrz dete i vrz pra{£nu, nad blagosloveno qudsko poigruvàwe, po v'zd'n se raznesfie nez¢mno smejàwe, stud¢no kikotàwe {to samo po nekoj, ovd¢-ond¢, }e zbere silu da ga ~ue i posle s's mutno oko okolo sebe gleda kako nejasnu prikasku da ~ita. Zan¢sen, o, podàva ruku ov'j izmà~kan list da ga prevúrti. Pro~itàl e ne{to, znae ne{to on. BUBAM∞RA ]e napràvi ~udo ed'n d'n toj `ar~e. ]e zbukne prvo najbliskata travka, pa zelenoto {to te~e preko me|e }e pot'rgne prsti, na no|e }e sripav korija i poqe, }e zap£{ti ti}e po suvo i more, pa duri i gore, na vazdu{an kolac, vetru{ka razb›jnik }e zatr¢se kqun. I sve }e ~eka da se spu{ti mos, na ~okor da pride{, da se podotv›ri{, da pru`i{ l'ku ruku nad vr{w£k, da post¢qa{ senku i da potpre{ rid. ]e napràvi ~udo ed'n d'n toj `ar~e, a u s'n ga krie{, na xempere ga {ie{ i ni da `egne prst. Z'R NE STE ^ULE? Ruku na usta, gugfitka sproti sl'nce, z'r o{te toj? On sedi tamo i trebi: ›nom›no, d›nom›no,

~in, ~in, kraen ~in, ve}e nema zlaten plod za majka {to nosi sa~ki. Bivaet javleno vsem: ut£{la u plan£nta, po el¢na, po vedroga, po ko{fiqu za svi nas. Ojle dojle, avakum, s¢ e mo`no vo toj um. Ne ste ~ule? [to zbori{ ti be?! Ezík za zubi, dok ima vreme. K'D DUVA OZGªRA Stada, semiwa, stada semiwa u vetar, u gustu senku, u semku na gustu senku, u sanku, u stud, u slamku u koju duva, i edn› zrno, ap~e crno, u oblàk se topi. Smrznata majko, wivo, aj drugo ne{to ka`i! DAL¤KO A negde slav¢i poev, mutiv se klad¢nci, od t'mni odàe, kud¢ i da e, }e zgrmi pupka, nad wivu, nad glavu, nad qutu ranu. O slatka sestro, z'r ne si ~ula?! Ona e kula, bo`ji nakot

na vis›ku karpu, da se pla{i, da vu e sladak s'n. SL'NCE Utepà n¢ sl'nce ov›j leto, ej krtico sestro, od pod koren ukni murgav konac pu{ti. Sve {to }e pom£sli{ odn'k muvlosfie, ne ostanà mesto kovko za stupàqku, od ma~}inu pre|u ju`e da se suka, plot da se pobfitne, za mutnu damku da se pu{ti put. Pod sl'nce pauk da se rastovàri, u sjajni klupci sve da ispom›ta, da s'premo mavko, da zberemo du{u. SL'NCE Ej planino, moja rud£no! Ruda u tebe sl'nce s'nfie, a ja s'nfiju rudu i sl'nce. A ti planino, i tvoja ruda i sl'nce tvoe, i s'n po wima, moj s'n po tebe, sve ona misli, sve ona poe, taj {to planinu, rud£nu {eta. Sve {to sob¢re u zbor zam›ta, i ima mesto,

pa e {ir›ko, celu planinu unfitra zbira, s's sve rud£nu i s's sve rudu, s's celo sl'nce u s'n {to gree. ZRNO Rasni, pol'ka gasni videla, kandila, sve}e, ogaw u list, u kamen, u vlakno. Da bide t'mno i ladno, da mo`e on od drugu stranu da dojde, da mo`e da se vidi. TRK∞LO Za {to da padne{, za{to da padne{: da se dopàdne{? Ruka u vodu. Vodi u vodu edn›ga, vadi od vodu del od wega, sjajan, t'man. Drugoga vidi nadvar od wega, od nas, od sebe. Da se digne{, da stigne{ da padne{, da vidi{ ruku k'd vadi sjajan, t'man del, sve na mesto vra}a.

KAPKA O zlatna vuno, o runo, zlatno runo, puno tres}e, trs}e, svir}e od trs}e, s's deb¢lo more, nevest£nsku ve|u, s's ednfi dr{ku od no`. Ed'n {to znae da gali ve|u, nev¢stu, da gali ramo i ralo s's levu i s's desnu, punu i ~istu, bez more, no` i grlo. TRP¤ZA Gol¢ma ~a{a {to se proy'r}a, puna, prepuna, sve {to e bistro, {to nema ime, {to ima dno, na dno {to pada. Od kud¢ pada, koga pod£ga, koj ga pod£ga, s's punu ~a{u, s's mlogo zdravje. TOV∞R I voda i zemwa, i vazduh i ogaw, i on›j {to svite wim |i ima a samo sebe ne m›`e da se najde, ulàzav, iskà~av, vra}av se da vidiv {to napravíle, {to trebe da napràviv.

Ako e sve od ogaw, od vodu sve ako bide, niz {to }e vodi put? Ako e zemwa vazduh, u {to li }e se vrativ, i koj }e gi pre~¢ka, od sre}an i stra{an put? Sre}an |i stra{an put! SVETI SVET Oràl si, `nal si, pojàl si. Na stra{no mesto stojàl si. Dosta zbor£mo, dosta misl£mo. Glej, s'lnce sjae i sveti Stefan. I svet i Stefan vis›ko stoiv, svi {to sa tvoi vis›ko stoiv! Pametan bidi i bidi uman, u tebe ~ekav Slov¢n i Kuman. U sedla sediv, u {a}e duvav i vrana kowa za t¢be ~uvav. Aj vati ed’n, vati dva druma, planina ~eka, ~eka te {uma. Razv¢dri ~elo,

ispràvi br~}e, sob£raj trav}e, sob£raj smr~}e. Na pre~ist odar, na oblàk modar sam Gospod sedi, u {a}e duva. Golemu Pesnu On }e gu ~uva.

(Z)AUM Zaum. Zaum, aum, um veli~estven, za um veli~estven. Be{e li toa plan, planina, be{e li toa plan-planina, pladnina vo ina modrina, modra planina kade {to toa }e zbukne, od sebe }e se podistavi, od matno, od gusto, od svojata idna mera! Be{e li toa veter so {irit {to ja obvitkuva, {to ~adi nad pusti bregovi, na prag da oformi kosa crta, prava, kosa, prava, kosa, kosten po koj posegnuva raka, opasno blisku do red? Sjajna i ~ista, blagoslovena, vospalena po svojot sredi{ten vitel! Padna li zrno, lu{pa, kam{ik vrz temni, nespokojni ple}i, i dali 'rzna svetoto crno,

nad sebe dali se trgna otse~no, otse~ka po rabovi {to kr{ka i dolgo vo drugoto e~i? Okolu, pod i nad, da mo`e da seti jade`, plodno plik~e, da stori ~ekor nazad, da odlo`i poroj {to naskoro }e udri. Ni to~ka ima, ni lost, ni konec od temno pletivo! Ni koj da turne, ni da se zani{a nekoj, ni kolebaweto kaj da se vtisne. Ambari stud, provev {to bie od samoto srce nejzino, namesto nea, namesto nego, nokti zaka~eni vo ~isto, vo prazno, vo meso na praznina ~ista. Ugore negovi, ugore nejzini, udolu karpi, udolu odovi od neizmernoto, krlu{ki sladostna mr{a, stogovi, sospi obilna oblost, sveta ozabenost po treperlivosta na svojata ubava senka. Be{e li studot zagar, be{e li studot pole, be{e li studot galop, be{e li studot prpelkawe, be{e li ugornica veli~estvena, odaja za pev i yun, za pri~esna i lelek? Dopiri, prsti na meko, temno koleno,

pohota po jazli na drevna pre|a. Se podade ili podade glamja, zagrab od {uplina {to izvira, topi i plavi, od drugo more, od lokva na koja vojskata pak & se vra}a, da yemne, da bara breg. Mo`ebi i vika tamu nekoj, i slu{a i misli na òd, nad svod, na vedar òd pod svod, na veter, na porab so koj se dr`i sebe nastrana od glotnica, glutnica, na ikra svetlina {to vo galop bega kon povisok svod. Na veter, na porab. Ne veter, ne porab, ni veter, ni porab, ni stra{no drveno lice, tuku igla, temen {ilec da zalae pred, da svitka poredok, da zani{a red, }e ostane samo paja`ina {to bo`em dvoi, {to bo`em soedinuva. Partal~e temnina, kup~iwa mrak, zname nad vojski {to bitieto gi tokmi. Da, no nema{e za toa oko, skladi{te za takov sklad, da mo`e ednoto so drugoto da vkrsti prsti, nad temelite da ~adi pev. Ima - nema! Ima - nema! Ima - nema! Ima - nema! Ima - nema! Ima - nema! Ima nema ima nema. Ima. Nema. Ima. Nema. Ima-a-a-a!

Nema-a-a-a! Sal meur e tamu `itel, kolebliv sopstven tatko, angel {to od broj na broj bi skokal, od 1 na 2, od 2 na 3, od 3 na 4, da be{e tro{ka, kameno trkalo {to tatni i bara vlez: od 4 na 3, od 3 na 2, od 2 na 1. Toa e tatne`, da no od prevrtena zvu~na strana. O vino, temno vino, o vino na temninata, o temnino na vinata, vinovna temnino vo koja pupi ubava crna mo`nost, ubava iznevera na zatemneta obla~na strana. Trupoti ko~ija po izlokano seni{no drumje, a celta gnie, otroven zuj gi polni bav~ite vetroviti, razgradenite imoti vo koi ne se pristignuva tuku se ispra}a pozdrav, obla~e `ed, zafatka kal {to od kopitoto se dvoi i stoi, dolgo stoi nad predel koj re~isi e stvaren. Sè be{e matica, podvoden vir, i dlaboki brazdi, povredi, luzni, kopanici od nokti vo bregovi {to bo`em se nesomneni, {to bo`em se pri~inile. Koj e o~ajnikot, koj plovi po svoja matna plot,

po sveta glote`, po maja za po~etno testo, {to }e rumenee, }e mirisa, }e prokolnuva, }e se prokolnuva? Dali kapna na koleno, na ramo, na ispaknatina {to pomni oblik, a }e u~estvuva vo pomorii i buni, }e vospaluva meka ko`a, pojavnoto }e go trevo`i do negoviot sredi{ten ambis. Ili se otvori ~udo, matka na temna majka, neosvetlen oltar, povesmo ~ad, da izbie insekt - nespokojnik, da se krene, da krene nered, velika zaraza od ~ekor, od krilo, ~e{anica, podluteno vino`ito pome|u ovde i tamu. O mese~ino, nejzina dlapko, devetta senko od nejzinata devetta senka, pod tebe ~ista dlabina, stogovi uplav, gramada otsustvo, besprekorno istreben molk, podgotovka za sve~enost {to ne trpi sporedba, {to nema ime, {to e nadvor od kakov i da e rang; zazoruva, i eve, }e zae~i najglasniot krik na koj bitieto koga i da e se re{ilo. Da se tutne{e odnekade raka, fidanka na slu~ajnosta, da izvle~e od katranot konec,

pra~ka, granka, pa druga, da ustroi privid od ma|osen, grmu{est oblik, }e povikuva{e senkata senka, }e plamne{e nacrt na mo`na polnota, na zrno, na bukva, na broj. Ednoto, istoto, samo, neute{no vo sjajna pusto{, od po~etok be{e vo galop, si be{e java~ i kow {to see kitki pena od prvi~nosta svoja begaj}i kon svojata udvoena sli~nost. Stapalkata }e be{e ikona, pomislata na stapalkata ikona, hram }e be{e, kube {to ne mo`e da se izmeri, da se pogali i da se urne, urna za prav od veli~ieto {to sega dreme vo nacrt koj ne se zdogleduva, koj ne se sogleduva, koj ne se ogleduva vo stapalkata, ikona na ~ekaweto. Nekakva azbuka raznebitena `ar~iwa od su{tinata, sekoe vo sopstven rov, ni napred mo`at, ni nazad, voini {to opsednale prag od koj se treperi pred pustinata {to se. Da izmole{e azno, pomisla za ~ekrek i pomisla za zglob, za edna izmama makar, makara, vizba vo koja no}eva patnik {to si e skapocen tovar! ]e mo`e{e da soni: }e ima trska, i veter, i ti }e {umi{.

Po rabnite, neplodni dini, iskrea lu{pi, lu{pesti iskri, ikri za igri vo koi napredok nema, sal eden po~etok, edna zinata porta opsednata od svoeto prazno veli~ie. Iskrea lu{pi, lu{pesti iskri, no kr{enki od ubavinata na prazninata, nejzina ro`ba, i svita, umisla za plodewe, za umno`uvawe, ~eda na otsustvoto, na otsutnoto, grut~enca 'r|a koga {uplinata se pro~istuva. Kosmi~ka vizba, utroba blagoslov {to o~ekuva, nafrlani edno vrz drugo strugotinki od idnite ispraveni ne{ta. Samiot toj, samoto toa, samo toj, samo toa, nesogledliva, surova istost {to se uriva vo pupkata od koja pak rascutuva, edno nespokojno sonce, bolskoten tol~nik vo potraga po liv~e, po ven~e, po utro vo koe na horizontot se zani{uva rastojanieto, p~elata, po nea zrakot. O rajsko zrno, grme` koj dolu sronuva ilje i milje, pa ednoto od vestewe re~isi napuknuva, ispu{ta kapka, bezmalku dofa}a,

mo`nost od drugo. Ve}e se tuka, zad prviot pogolem sviok vitorogite stada, naezda od mno{tvo koe vo panika bega od pomneweto, klop~e {to ne se razmotuva. Kapnuva ovde, kapnuva sega, se vglavi linija, ogrean megdan, i toa istr~a nasproti sebe, razbudeno, radosno, novo, opasno navednuvaj}i se nad koritata, nad ispi{anite korita. II Svodovi, sadovi, svodovi sadovi, is~isteni i od prazninata. Svodovi, slogovi, svodovi slogovi, sadovi, slogovi, sadovi slogovi, prolet li ~ekate, esen li, besen li veter ~ekate, velikodu{en izyemnet tatko, premrznat patnik {to mokrata guna ja frla sred ovie provevni trla i pla{i studeni stada, spotnuva stada studovi bez otpor, bez napor, bez bes? A, u, m, se gonea kapki, v`e{teni, ledni, mnogu li, malku li, kapea edna vo druga, bivaa, zbivaa, se zbivaa, se svivaa vo o, se kr{ea vo m, i om si najde dom pa ostana taka vo dlapka da ~eka, da se pri~eka, sladej}i se od privid {to bezmalu vetuva oblik.

O blik, o lik, oblik, o jabolko, bolko privrzana {to meko slogot te golta, kolku e yvereto krotko koga e v om, koga v am, koga e om-ot am, koga e amot dom na om! Kako da se soglasi so sebe, kako da se oglasi od sebe, kako da spe~ali granka, da pu{ti pol`avot rog, da pomiluva plodna pusto{? Proyirnoto, ~istoto, staklo na koe odnadvor slogot se lepi, {to mo`e da mu veti, kakvi pati{ta postila pred leplivosta, pred koleblivosta? Ubavi, pusti sni{ta: deka sme nepridr`uvani, deka sme nepridru`uvani, sjajni vo osamenosta, vo sjajnata osamenost, frleni vo pre~ist plamen, hranej}i go so sebe ognot, hranej}i se od svojot ogan, od svojata poluosvetlenost. Go obzede golema `al. Go obzede li golama `al za{to e so sebe, za{to e vo sebe vrzano, za{to e sitno, za{to e sito? Za{to bi sakalo edna{ da trgne, za{to bi sakalo edna{ da stasa, pa makar samoto da se do~eka sebe, da ra{iri topli race: o najposle, kone~no, o kako, od kade, koga?

Go obzede `al, tolkava `al {to ne od pol`av ku}i~ka, {to ne a, {to ne u, {to ne m, ne slog, ne u{te postra{en vlog, tuku i temnata majka, samata temnina majka }e se polne{e, }e se ispolne{e, }e se prepolne{e, }e dade{e nekakov znak! Ili ja nema? Ili ja nemalo? Ili go nema? Ili go nemalo? Eve go, se razbuduva, misli deka se budi, misli: misli deka se budi, deka e, deka e ne{to {to sebesi se nema. I zema zalet, od svoite najkrajni me|i, i sopstveni delovi frla; o ne, o bo, o nebo! O bog, o bog, o bog! Ni nebo, ni bog, ni krajni me|i! Ni ubav zalet {to lekuva, {to treba{e da re{i sè, da navle~e rozova kora vrz rana {to se obnovuva. Ona {to be{e nadvor, ona {to be{e vnatre, ona {to be{e, {to mo`e{e da bide, veslaa dolgo, pla{ea sopstvena senka od senkata svoja begaj}i, i nikako da doprat, nikako da se doprat. Elenski rev na rab od pozlateni {umi no ne po {uma, ne po ko{uta, ne po ko{uta

vo posrebrenite {umi. Pa toga{ {to? Toga{ po {to? Dali po esenska, mokra paja`ina, po kraci - zraci, po mra~ni straci, strakovi mrak, po odvaj znak {to doa|a, {to ide, {to pomni od, sonuva kon, ~estak {to pred lovecot odedna{ veli: ne! Po legloto negovo, po svoeto sopstveno gnezdo, razmesteno i ve}e toplo, sè u{te toplo, so dlapka koja sveti, do ~erep svet. O-ooop, bo`em pokreva{e noga, kako da vrt~a, kako da tr~a v mesto, da gori vo ognen krug, naramnik po naramnik kubej}i od zatantenata svoja gustina, odzad zatantenata svoja gustina, od srceto v srce, par~iwa smrznato sopstvo vo sopstvenite v`areni grutki. ]e polze{e, }e polaze{e od pol do pol, od polovina do polovina, polovina od sopstvenata vina, polovina na svoite ~estaci, po lov i na svoite ~estaci, na iscednata prvina, na prvo vir~e prvo ogledalo. Uvo, lale vo mlado `ito vrz tvrda, sura zemja, no tatne`ot svrtuva ugore, udolu, se dvoi, se roi

na rakavec, na dva, na tri, ako go imalo, ako se krenal, ako se na{ol voin {to vrti kriva sabja nad svojot neprimliv odraz. Ugore karpa, negova slatka tvrdost, kr{enka od zasirenoto, skamenet vior so krenati skutovi {to idnite pohodi gi zakriluva. Es, asus, sunt, sind i sein, svirepa vojska, matni roditeli, negova ~elad, crpalki na koi gusto postojano im se izvlekuva. O da se skali! Da ne se skali? Dali se skali {to edna druga vle~at do mo}na to~ka visnata nad nego, nad niv, i dolu ja gledaat, dolu ja gleda svojata vtisnata istost? Listot ako se vesti, vo me{anica, vo sre}en slu~aj, }e istr~a{e daleku napred do razredenite zoni i po~nuva{e da soni, da roni list po list vo nekoja vnatre{na esen, da besnee po ni{awe, po {umolewe, po zrnesto mno{tvo {to znae da gasne i da se pali, {to znae da se gali niz blagi algi, po skri{ni agli, kade {to navidum ima nanosi, kade {to skipnuva naezdata, negova bolka, bolesta: kako kowi idat zarobenite elementi.

Bojata gu{ka druga, golemoto edinstvo dizginite gi pu{ta, i spasonosna prelaga vo race zema sè. Kako kowi idat zarobenite elementi, pileto odnatre kluka i lu{pata so tresok pa|a, pa drugoto, ako e, go vpiva mastiloto, smisluva neve{t ~ekor i ve}e e siva urnatina so utki i so gu{terici, so cokuli {to iskrat vrz napuknatite plo~i: es, asus, sunt, es, asus, sunt! Dali e mlada tetrebica na buka, dali e tetrebica na mlada buka, dali e, ako e sama nasproti samoto, ako e samata samoto, sopstvena dru{ka {to se zatr~ala {to se istr~ala, {to se zaletala, {to se izletala vo pusta {uma bez um, bez drum, bez drugar {um? Leto li, leta li, nalet i leto, nalet i let, koga e seto led, koga e uxum, polarna kapa, skazna isprazneta od veslo, od sedlo, od veselo sedalo pti~jo. Raste li drvoto, vrvot li nadolu trga, dodeka sipuva, duri natrupuva, i duri raste sè podebelata krasta? Zar toa rast e,

zar takov rast e na tie rasje, na tie risje, na toa lisje visnato nad temen dol? Tetrebica i tetreb, tetrebi, te trebi toa dru{tvo od drebnavo, od glote`, od nedovolno, nezadovolno, od drvoto i vrvot {to nadolu trga, od dol {to se nasetuva, {to potsetuva, {to nè potsetuva: ne se nadletuva! Strudot, udobna odaja, lav~e zaveano, sè {to }e zdogleda seriozno go zema, a tragi nema, nema galeb sred jato smrznati grutki, otfrleni vozdu{ni ~eda. Eleni, elen li, eli, e li namesteno, namesto li e, dali e sè kako {to treba da bide, sè li e tuka na svoeto vistinsko mesto? Sobira valkani skutovi, vovlekuva krvavi nokti, i trebi, dolgo trebi l'{tav i potsiren plen od nepodelenoto, od nedelivoto azno. Logorot ve}e e krenat, mestoto bez nigde nikoj, a treba da se patuva i da se ezdi treba do ova isto mesto, do ovaa gora, do logor, do dva logora. U{te }e mora i ~ekor-dva da se storat vo po~etokot za da se stapne,

vo virot pak da se kapne, bidej}i nema, bidej}i ne e, bidej}i u{te nema, bidej}i u{te ne e. Pak si e istoto zdipleno, istoto pak si e stokmeno: se viore{e mo`ebi lisje, ima{e napernat tetreb, i grutki, vozdu{ni sospi, i plenitelna strv po osojna {umska strana, i plen, i strv, i strav, i gnev, i grev, i lav, i lov na dalek zov, naum za lov na aum, ili pak samo na a, barem na um, na molk, na ne, na da, makar vo nigdina, makar pred svojot dom da se presretne{e om, da is~ekorelo, da se borelo! Nemalo trevoga, namalo bunt, ni es, ni asus, ni sunt. III Okolu kal e! O kolku kal e okolu kale, a kaleno - koleno vo bo`ji slabini! Slabi ni se jazlite, plo~ite, sè {to o~ite podocna }e gi hrani. Zasega samo dolu, udolu, a dolu ad, a dolu od, udolu ad vo od, `elad, `ad, `elad od `ad. @ed, odvi{ok, odliv, pena od gorni riznici, predivo za svet i prsti, za sveti prsti, za sveta prst, za sveti prsti sveta prst. Pu{ti se sega niz sveto proso,

niz sveta rosa, {to otsutniot ja dvoel: za gore, za dolu, za dolu, za gore! A dolu dol, a dolu U, prodol`en i svitkan vrv, inka vo koja, {tom se vrati, }e fati zrno, proso, sveta rosa, forma, formula, kula vo koja sme, pred koja sme, koja sme. Kal, kale, kale sme, kal sme. O kolku sme, kal sme okolu kale, dodeka sme, dokolku sme. Sme li? Smeli? Smev li, gnev li sme negov, za{to pretekovme, se izleavme, bo`em uspeavme? Obidot pak e neuspe{en! Se spu{ta te{koto reze, i pak e istoto utro, i pak e istata ve~er! Ni utro ima, ni ve~er, niti pak imalo obid. Ni kale ima, ni kal, ni kal e okolu kale, ni rosa vo sveto proso! Vo sebe dlaboko le`i, si te`i, te`i da se protegne, da gi dosegne me|ite {to ne se domisluvaat, {to ne se. Saka da nastane, saka da ne stane, ne saka da stane, ne, saka da stane, da se protegne vo, sè da protegne,

da zeme, da dade, da! Ne samo da e, ne da e samo, ne da e isto, ne da e edno, ne da e dno, ne da e sè, ne! Kone~no saka da zapne, saka da apne, da povle~e edna{ crta, da visne nad horizontot, nad edni boi, nad edni svoi izdanoci, nad ispokinati krugovi. Eve go, pak se v`aruva, okolu plamenot kru`i, okolu blesokot vrti i saka da se vturne, da urne ognena brana, pa niz golemata rana da vidi, da si se vidi, da pobegne, da si se vrati, da fati pat, patot da si go fati. Ide li kowanik, bega li, dali e svetilka, svetulka, o ubav toj, ubava taa, bega li, ide li, vide li deka e seedno, deka se edno kowanikot, kowot i patot, begstvoto, sjajot i mrakot? Od sebe da krene race, na sebe da krene raka! Da izbega gore, ugore, na skala, na odmorali{te, na kat. Kat e, gori, ja v`aruva utrobata, kategorija, da, DA, a patot se uriva vnatre, vrvica kozja

po koja se ni{a, se lizga, otstojuva, opstojuva. Se ni{a, se lizga, otstojuva, opstojuva, no {to? [to. Soni li, u{te li soni vo roevi eoni: da pro{eta okolu svojata pupka, da se pro{eta sebesi, na sjajno sinxir~e, vo topla prikve~erina? Koja li`alka, la`alka, koja zala`alka da se zani{a pred, da se zapali nad, da mu izmami òd za da go izvle~e od, da napukne, da naprsne, da prsne? Dom li e? Doma li e? Zaledeni modri potoci, otoci na maticata, na studot, otoci na maticata na studot. ]e udri perka pastrmkata i }e se stai vo celosna tihost, pod smrznata tiwa, pod greda, pod dve, {to le`at, {to stojat pod siwak, pod devet sloja, pod devet sloja siwak. Zalet, za led se dr`i ona {to bezmalu e, {to }e mora da fati kora, vo ni{toto da vtisne damka, mesto za otskok, mesto za kone~en otskok, za da se izvi{i i da se zgrap~i, najposle da poseduva, da se poseduva, da poseduva odvreme-navreme par~ence od ogledaloto,

kr{enka od odblesokot, {urka od sjajot {to vo dolni svetovi tone. Da poseduva, da si poseduva, da sedi nasproti izgrevot, koga se kreva samoto, rumeno i nesogledlivo, koga se ni{a bogot, koga se ni{a slogot: a um, a um, a um, AUM, AUM, AUM, pa da se pofati, pa da se fati, da sfati, da si se sfati. Deka e, deka e um, na drum, dva druma, deka e sum, deka e suma. Otade sebe, otade sè, otade e, talka i yemne. Ako go goni nekoj, ako go goni ne{to, zna~i deka e mo`no da popu{ta negde prazninata, da l'sne besprekornoto temno. Se umilkuva, se vrtka, pot~uknuva i tropka okolu ima, okolu da, okolu e. Okolu tvrdini, okolu kale. Okolu kale do kale, a okolu kal e, o kolku kal e okolu kale. Kaleto kol e, kol vo kal e, palec, pokazalec, otsjaj na pusta `elba za! Snop, i snop, i snop, i kop, i kop, i kopi, kopi, kopi, krstini! Prsti ni smrznaa samo od ~ekawe, od samoto ~ekawe na toa izobilstvo,

izobilie. Bi li? E. E, no ne E, tuku E, odvaj e, sal e, isprazneto od sebe, od se}avaweto, od se}avaweto na sebe, pa nema kaj da sleta, da vkrsti slamki i da svie gnezdo, da se svie, do stapalo, stapalka, do ko{ulkata {to ja otfrlilo, da bide pokraj, da bide so, da bide do! Se vee i talka po drumje bezvozdu{no, bezdu{no. Bez du{a, bez dru{ka, bez jato, bez. Semka, samka, sanka zatalkana i zaboravena kaj {to ne pa|a ni senka od nemislata, od nepomislata ronka, treska, trska, tro{ka, rosi~ka, roska, raska. Barem da mo`e{e vo dremka da vidi jaz, da seti jazik, vakov, pernica, vistina, tvrda, vistina grda, grda vistina, i grda laga, ili pak ubava, nepomerliva, neizmerna i neizmerliva, polneta, dopolneta, preispolneta, so takvi dvorci, so tolku virovi, za sekoj dvorec vir, dvorec vo sekoj vir, na dno, vo samiot centar na o, na o-to {to go potpira dnoto. Vo jazikot, vo jazot virot dovikuva vir, kade {to eden se vrtel, kade {to u{te se vrti,

zapo~nuva nov vir da 'rti, pa cela vojska virovi, celata vojska na virot, celata vojska virova tatni kon pirova pobeda. A eden od niv, po beda, po ubavina najvir od site virovi, vistinski praznik na polnota nevistinata, praznuva, se prazni i ~eka novo slavewe. Preubav vir za davewe! Kakva e tuka izmamata, prazninata kolku e gusta? Se odzema, se mno`i samata, upla{ena, voshitena od zbirot. Virot si skoka v usta, virot si skoka vo virot. Se plazi jazikot, se jazi niz ugornicite, po ra{trkanite stada, po najskapocenite grla: i a, i u, i m, i e, i o i m po vtor pat, eve gi ve}e pred porta. I koga sè si e dobro, re~isi e vistinito, se nakostre{uva jazikot, bitieto pot~uknuva i tropka, jazikot na bitieto, bitieto na jazikot, klop~e {to kon po~etokot se vra}a, tatni i uriva, se uriva, sè uriva: es, asus, sunt, es, asus, sunt! Borbeni redovi, vojni~ki ~ekor, mar{! [to be{e? Be{e li? Zo{to? Istiot pat da go vrvi, da zaiskri i da se vcrvi,

da se vospaluva, da se vosfaluta, da gasne i pak da blesnuva, da igra, da se naigra, da si se igra, da umira i da voskresnuva. Da ~ue kako ta`i ko tih veter, sam(o), so ognovi, so mrazevi, so krajni dijamanti!

BIO-BIBLIOGRAFSKA BELE[KA

Sande Stoj~evski e roden na 16.9.1948 godina vo selo Studena Bara, Kumanovsko. Gimnazija u~el vo Celje i vo Skopje, a diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Pi{uva poezija, literaturna kritika i esei.

Bil novinar i urednik vo "Makedonskoto radio; urednik, glaven i odgovoren urednik, direktor i glaven urednik na knigoizdatelstvoto "Makedonska kniga# od Skopje, urednik vo knigoizdatelstvoto "Misla# od Skopje, urednik i glaven urednik na spisanieto "Streme`# od Prilep. Bil pretsedatel na Sovetot i na Upravniot odbor na balkanskata mani-festacija "Racinovi sredbi#. Raboti vo NUB "Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. ^len e na Pretsedatelstvoto na Makedonskiot PEN-centar, na Dru{tvoto na pisatelite i na Sojuzot na literaturnite preveduva~i na RM. Sega e urednik vo kni`evnata revija "Akt#, vo spisanieto "Streme`# i vo glasiloto na Makedonskiot PEN-центар.

Pretsedatel e na Komisijata za izbor i realizacija na proektot Makedonska kni`evnost vo 130 toma, kako i na edicijata Nobelovci, ~len na Komisijata za prevod na Makedonska kni`evnost vo 130 toma na angliski jazik, kako i na izbori od istata edicija na: arapski, germanski, kineski, ruski, francuski i {panski jazik, finansirani od Ministerstvoto za kultura pri Vladata na Republika Makedonija.

Avtor e na slednite knigi: Stihozbirki: Kralot na lebedite (1972); Feneri niz maglata (1977);

Zlatna granka (1980); Ve~erna (1985); Abor gora (1987); Lov na blesok (1990); Zaliv pred jasnoto (1990); Esen vo vselenata (1991); Kuboa (1993); Kralicata od koricata (1994); Skald (1995); Vrv (1996); (Z)aum (poema 1999), Trmka (2000); Sipkava pre|a e svet (2003); Uzda od yvezda (2009).

Kritiki i esei: Vozbudata na jadroto (1982); Golemata pobuda (1988); Radosta od ~itaweto (1991); Pofalba na razgovorot (razgovori i esei, 1994); Strav od ti{ina (1995); Sovr{enstvo ili sovr{enstvo (poeti~ki esei, 1997); Velikata lirska pesna (poeti~ki esei, 2000);

Opsada na zagatkata (kritiki, 2002); Patot do pesnata (esei i razgovori, 2006); Za voshitot i za porakata (nacrti, (i)lustracii, diskusija) (poeti~ko-polemi~ka kniga, 2007); Dore~uvawa (esei, kritiki i intervjua, 2008); Apolon i Merkur (esei, polemiki i intervjua, 2010).

Izbori: Glamja (poezija, 1989); Izobilstvoto na prazninata (kritiki i esei, 1993); Golemata bukva (poezija, 1994); Jagorida (poezija, 1998).

Antologii: Makedonskata kni`evnost vo kni`evnata kritika (vo pet toma, vo koavtorstvo so Aldo Kliman, Vele Smilevski i Rade Siljan, 1973); Problesoci na noumenot (1981); Trepeti vo `edna pesok (antologija na qubovna lirika, 1990); Napravi ~udo za mene (antologija na qubovna lirika, 1990).

Knigi na stranski jazici: Abor gora (na hrvatski, 1988); Poezija despot (na romanski, 1993); A gate in the Cloud (na angliski, 1993); Sözün özü (na turski, 1995); Mateno (na esperanto, 1995); Videlo (na srpski, 2000) i Prah i vino (na bugarski, 2003); Porta v oblaka (na bugarski, 2010).

Prepevi: Psalmi od Tadeu{ Novak (spored bukvalen prevod od polski od P. Nakovski i T. Prokopovi~, 1987); No` e pesnata od Qubomir Stefanovi} (od hrvatski, 1990); Srede more bela ru`a (antologija na albanskata narodna poezija, zaedno so V. Acevska, vrz prozen prevod od X. Ahmeti, 2002), Ahilova petica od Petar Karaangov (2005), Vkusot na pepelta od Petko Bratinov (zaedno so V. Acevska) i drugi.

Posebni izdanija: Ni den bez gabi (kniga za prirodata i vedrinata, 1991).

Audiokaseta: Poezija despot (Paul Polidor Fondation, Romania, Bucuresti, 1993); Ramno vreme (Radio Skopje, 1996).

Go priredil tritomniot izbor od poezijata na Jovan Koteski, proglasen za izdanie na godinata 2000, {to na Jovan Koteski mu ja donese i nagradata "Kliment Ohridski#.

Nagradi: "Ko~o Racin# (za kniga poezija, 1972); "Grigor Prli~ev# (za poema, 1998); "Dimitar Mitrev# (za kritika i esej, 1999); "Bra}a Miladinovci# (za poezija, 2001); Me|unarodna nagrada za poezija Srebreno leta~ko pero (Varna, 2009).