POROČILO - Žalec · 2016 – val 24 ur 1240 100.419.000 5.910.000 2.716.254 16.720.000 Preglednica 1: Značilnosti zabeleženih in hidrološko določenih poplavnih valov na prerezu

I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje

na območju občine Žalec – I. faza

1

POROČILO

UVOD

Območje občine Žalec ob Savinji in Ložnici je z vidika poplavne varnosti oziroma možnosti vpliva na

potek poplavnih valov ključno območje na porečju Savinje. Spodnja Savinjska dolina je v preteklosti

predstavljala razlivno območje reke Savinje in njenih pritokov. Najbolj izraziti razlivni območji sta (bili)

spodnja rečna terasa med Letušem in Parižljami (danes v občini Braslovče), območje pri Ločici in

območje od Šempetra (Roj) do Celja (vključno z novejšim zahodnim delom mesta) (slika 1).

Slika 1: Spodnja Savinjska dolina v 18. stoletju (vir: Mapire – Historical Maps of the Habsburg Empire)

Vendar se je s »staroavstijsko regulacijo« v 70-ih letih 19.stoletja značilnost reke in vplivnega območja

močno spremenila. Razcepljeni rečni tok na aluvialni ravnici (slika 1) se je zožal, prodišča so bila

ukinjena, rečni tok pa je bil višinsko določen s sistemom jezov (večinoma kaštni objekti).

Vplivno območje reke se je sicer zmanjšalo rečni tok je bil uravnan. Dinamični procesi, značilni za

aluvialne ravnice, so bili prekinjeni. Vendar je bila regulacija izvedena na način, da se ob visokih vodah

ohranjajo poplavne površine. V nasipih, ki so bili izvedeni ob regulaciji, so bile puščene prelivne

odprtine (»inundacijske odprtine«), ki so omogočale komunikacijo poplavnih vod, vendar poplavni

tokovi niso bili več tako izraziti kot v preteklosti. Savinja je kontrolirano poplavljala in se nato vračala

nazaj v strugo. S tem so te površine postale primerne za kmetijsko rabo (travniki, polja in hmeljišča po

letu 1880). Zasnova ureditve (regulacije) še danes predstavlja pristop, ki predstavlja kompromis med



2

varovanjem pred poplavami, ohranjanje zadrževalne sposobnosti območja z zmanjševanjem škode in

delnim ohranjanjem značilnosti reke. Danes bi bil takšen projekt praktično neizvedljiv.

Slika 2: Spodnja Savinjska dolina v 19. stoletju – posnetek narejen med leti 1869 in 1887 po izgradnji

regulacije Savinje (vir: Mapire – Historical Maps of the Habsburg Empire).

Posledice regulacije in navidezno manjše poplavnosti so se začele odražati predvsem v odnosu do tega

prostora. Na poplavna območja se je začela širiti urbanizacija (predvsem po 60-ih letih preteklega

stoletja). Nova naselja so se gradila na starih poplavnih območjih (Letuška gmajna, Male Braslovče,

Parižlje, Breg, Ločica, Latkova vas (industrijska cona), Vrbje, in predvsem Otok in Medlog na območju

Celja).

Neustreznost poseganja na poplavna območja se je izkazala med poplavo novembra 1990 in novembra

1998, ko je bila poplavljenih večina območij, kjer je v preteklosti tekla Savinja.

S porušitvijo in odstranjevanjem starih jezov ter zaradi zožitve rečnega toka se je začelo rečno dno

poglabljati. Med Šeščami in Vrbjem poglobitve presegajo 1m. Še večje poglobitve so nastale po letu

1990 na območju od AC do Podvinskega jezu in na širšem območju Letuša. Samovoljno zapiranje

inundacijskih odprtin v nasipih in podobni ukrepi so vplivali predvsem na to, da je pretočnost struge

Savinje v Spodnji Savinjski dolini večja, kot je bila v preteklosti. Poplavne površine se manjkrat

aktivirajo, predvsem pa manj vplivajo na potek (zmanjševanje) poplavnih valov. Pretočnost struge brez

poplavljanja v Spodnji Savinjski dolini je bistveno večja, kot v Laškem (približno za 30%) in približno



3

tako velika, kot pretočnost Savinje v Celju. Posledice takšnega stanja so bolj pogoste in bolj intenzivne

poplave v spodnjem toku Savinje.

Za izboljšanje poplavne varnosti naselij v Spodnji Savinjski dolini je bil pripravljen Državni prostorski

načrt s strokovnimi podlagami, ki predvideva izgradnjo 8 suhih zadrževalnikov ob Savinji in 2 na Bolski.

Zadrževalniki so zasnovani kot nadgradnja obstoječih VV nasipov ob Savinji s prečnimi dolinskimi nasipi

in vzdolžnimi nasipi na severni strani poplavnega območja, katerih namen bi bil preprečevanje oziroma

širjenje poplav na urbana območja. Ključna funkcija zadrževalnikov je bila zasnovana na način, da se

poplavni tokovi prekinejo, voda pa se kontrolirano zadržuje na poplavnih območjih (približno enaka

površina kot danes). Zadrževalnika na Bolski sta zasnovana kot čelna zadrževalnika. S tem ukrepom bi

se lahko konica visokovodnega vala Savinje v Celju zmanjšala za približno 25%. Na javnih predstavitvah

so lokalne skupnosti izrazile nasprotovanje takšnemu reševanju poplav na račun kmetijskih površin. Pri

načrtovanju zadrževalnikov še niso bili upoštevani ukrepi, ki so bili izvedeni na območju MOC. Ti ukrepi

so predvsem dvig nasipov ob Savinji (80 cm nad koto VV 2007) in Ložnici ter uvajalni nasip ob Savinji

nad sotočjem z Ložnico, ki je v fazi načrtovanja. S temi ukrepi se je kritični pretok (pretočnost struge

Savinje) na območju Celja povečala za približno 15% (morda 20%).

Poleg Savinje je za Spodnjo Savinjsko dolino Ložnica prav tako pomembna Ložnica, ki zbira vode s

severnega obrobja Spodnje Savinjske doline. Kljub temu, da je bistveno manjši vodotok kot Savinja

(razmerje prispevnih površin je 6:1), je z vidika poplavne varnosti, odvodnjavanja bolj neprepustnih tal

na severnem obrobju doline in bogatenja površinskih voda v sušnih obdobjih pomemben del

hidrografskega sistema območja. Struga Ložnice je bil v preteklosti regulirana od Podloga (pri RTP nad

križanjem z AC) do izliva v Savinjo v Celju. Vendar je pretočnost posameznih odsekov različna,

predvsem pa teče po severni polovici Spodnje Savinjske doline. Ker je splošni padec terena usmerjen

proti JV, se vode, ki se izlivajo iz Ložnice, ne vračajo v njeno strugo, temveč tečejo kot poplavni tokovi,

ki zastajajo ob prečnih in vzdolžnih barierah. Ker se je takšen tip poplav pojavljal že v preteklosti, so se

gradili nasipi ob desni (južni) strani še nereguliranega potoka (razvidno iz starih avstro-ogrski vojaških

kart, slika 3).



4

Slika 3: Prikaz območja ob Ložnici v okolici Žalca z vidnimi protipoplavnimi nasipi (vir: Mapire –

Historical Maps of the Habsburg Empire).

Vzporedno s poglabljanjem dna Savinje je v Spodnji Savinski dolini upadala tudi podtalnica. Dolgotrajne

poletne suše v kritičnih obdobjih vegetacije pridelkov (predvsem hmelja) negativno vplivajo na

pridelavo. Na celotnem območju osrednjega dela Spodnje Savinjske doline se pojavljajo sušna obdobja.

Ker so v teh obdobjih količine vode majhne tudi v rečnih struga (lahko celo pod vrednostjo Qes),

namakanje ni možno. Obstoječi viri so nezanesljivi, oziroma niso primerno izkoriščani (Žovneško

jezero). Vendar je bilančno vode na območju Spodnje Savinjske doline dovolj tudi za ekstremna sušna

obdobja.

Naročnik - Občina Žalec, na območju katere se nahaja večina načrtovanih ureditve, se je zaradi

sprememb izhodišč odločila, da pripravi preveritev oziroma optimizacijo že načrtovanih ukrepov.

Naročnik je zaradi celovitosti, dejanske poplavne ogroženosti območja Občne Žalec ter problematike

pomanjkanja vode v sušnih obdobjih naročil širšo preveritev, ki obsega naslednja poglavja:

- Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Savinji vključno s Celjem in Laškim z upoštevanjem

spremenjenih izhodiščih DPN z optimizacijo sistema zadrževanja visokih vod Savinje na

območju med Šempetrom Celjem.

- Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Ložnici (Zgornje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, severno

obrobje Žalca, naselje Ložnica, Arja vas, Drešinja vas in Levec).

- Zadrževanje vode v umetnih akumulacijah (lahko tudi več namenskih) za bogatenje in

namakanje v sušnih obdobjih – poletnih mesecih za osrednji in spodnji del Spodnje Savinjske

doline.



5

A. Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Savinji vključno s Celjem in Laškim

Izhodišče za optimizacijo zasnove zadrževanja na območju Spodnje Savinjske doline je naslednja

dokumentacija:

- IDP Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidrosvet d.o.o., 33/08,

- Dodatna hidrološka in hidravlična analiza poplavnih dogodkov 2007 in 2014 na porečju Savinje

- Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi, Hidrosvet d.o.o., št. 122/12

- Pripombe lastnikov zemljišča na območju načrtovanih zadrževalnikov (predvsem lastnikov

hmeljišč).

V izhodiščih za načrtovano zadrževanje po DPN so bile upoštevane razmere pred izvedbo »Lokalnih

ukrepov«, ko je bila pretočnost struge Savinje na območju Celja pod sotočjem z Ložnico med 900 in

930 m3/s z minimalno varnostno višino. Brez varnostne višine je bil ta pretok ocenjen na 1000 do

morda 1050 m3/s (poplavni dogodki 2007 in 2012, ko je Savinja pod Ložnico segala do vrha nasipa,

podatki ARSO niso popolnoma zanesljivi). Po izvedbi »Lokalnih ukrepov« se je po analizi HIDROSVET-a

ta vrednot povečala na 1200 m3/s brez varnostne višine (80 cm nad zabeleženo gladino 2007). Z

varnostno višino vsaj 0,5 m je mejni pretok določen na 1050 m3/s.

V Preglednici 1 podajamo volumne potrebnega skupnega zadrževanja na Savinji (delno Bolski in delno

Ložnici – odvisno od njunega vpliva na Savinjo) do Celja za zmanjševanje konic poplavnih valov na

mejno vrednost pretoka Qm.



6

Poplavni val Maks. pretok

Q100

Volumen

vala Q100

Volumen

potrebnega

zadrževanja za

prerez Celje, Qm

= 930 m3/s

Volumen

potrebnega

zadrževanja za

prerez Celje,

Qm = 1050m3/s

Volumen

potrebnega

zadrževanja za

prerez Laško, Qm

Celje = 650 m3/s

1.11.1990 1208 154.049.000 8.493.000 3.244.000 25.200.000

5.11.1998 1202 127.652.000 6.246.000 2.650.594 18.860.000

Trenutno

veljavna

hidrologija

IzVRS junij 2009

1208 93.899.000 6.144.000 2.376.000 19.920.000

Hidrologija FGG

2016 – val 24 ur

1240 100.419.000 5.910.000 2.716.254 16.720.000

Preglednica 1: Značilnosti zabeleženih in hidrološko določenih poplavnih valov na prerezu Celja z oceno

volumna potrebnega zadrževanja. Ocena volumna je teoretična z optimalnim zadrževanjem.

Graf 1: Prikaz nekaterih valov (zabaleženi poplavni dogodki, hidrološko določeni valovi) in kritičnih –



7

mejnih vrednosti pretokov za današnje razmere. Površina vala nad črto, ki predstavlja kritični – mejni

pretok, je količina vode, ki jo je potrebno zadržati na porečju.

Iz navedenega sledi, da se je z izvedenimi ukrepi bistveno povečala poplavna varnost ožjega območja

mesta Celja in da je za dosego enake poplavne varnosti po izvedenih lokalnih ukrepih na območju Celja

potrebno zagotoviti zadrževanje le približno 40% deleža volumna, ki je bil predviden po DPN.

Ker je za normalno delovanje zadrževalnikov potreben dodatni varnostni volumen, se ta volumne

zagotovi na pritoku Bolski (vsaj eden od obeh zadrževalnikov).

Glede na zmožnosti in potrebe je predlagana naslednja kombinacija zadrževalnikov:

Zadrževalnik Volumen (m3)

Po DPN Predlog optimizacije (od do)

Levec 744.000 1.000.000 1.300.000

Petrovče 1.762.000

Kasaze - Dobriša vas 746.000 270.000 970.000

Roje 729.000 500.000 500.000

Šempeter 1 1.054.000

Šempeter 2 601.000

Dobrteša vas 418.000 418.000 440.000

Latkova vas 1.048.000 1.048.000 1.048.000

SKUPAJ ob Savinji 7.102.000 3.236.000 4.236.000

Kaplja vas 1.486.000 1.486.000

Trnava 2.459.000

SKUPAJ na Bolski 3.945.000 1.486.000

Preglednica 2: Pregled suhih zadrževalnikov po DPN in po predlogu optimizacije.

Na podlagi navedene grobe analize predlagamo, da se ob Savinji opustijo tisti zadrževalniki, ki imajo

manjši vpliv, oziroma ki najbolj posegajo na kmetijska zemljišča oziroma hmeljišča.

Spodnja zadrževalnika Levec in Petrovče v en zadrževalnik ožji z gladino zajezbe na vmesni koti 245,0 m

n.m. Zadrževalnik v prečni smeri obsega le dobro polovico širine ravnice med Savinjo in železniško

progo. Severni nasip poteka po oziroma ob poti, ki poteka vzdolž hmeljišč. Zadrževalni prostor se v

celoti izogne hmeljiščem. Zgornji rob zadrževalnika sega do nasada sadnih dreves. Polnjenjenje



8

zadrževalnika je ocenjeno na 1 krat v 20 do 25 letih, volume do kote 245,0 m n.m. bi bil zapolnjen

enkrat v 50-ih letih. Zadrževalni prostor je možno še povečati do gladine 245,50 m n.m., ob

ekstremnih situacijah pa bi bil poplavljen spodnji del nasada sadnih dreves. Območje povečanega

zadrževalnika bi bilo poplavljeno 1 krat v 100 letih.

Zadrževalnik Petrovče se opusti.

Zadrževalnik Dobriša vas-Kasaze je modificiran oziroma zmanjšan zadrževalnik po DPN. Predviden je na

območju med cesto Žalec-Griže in območjem ČN Kasaze. V prečni smeri obsega območje med Savinjo

in Strugo ter med Strugo in Lavo oziroma lokalno cesto. Del zadrževalnega prostora so zaraščene loke

ob Savinji, del pa kmetijske površine. Zadrževalni prostor je možno razdeliti na 2 območji in sicer med

Savinjo in Strugo ter Strugo in Savinjo z dodatin nižjim nasipom ob Strugi. Predvidena maksimalna kota

gladine ob poplavah je 252,5 m n.m.

Zadrževalnik Roje je bistvno zmanjšan prevotno predviden zadrževalnik. Predviden je vzhodno cesto

Šempeter – Šešče, v prečni smeri pa med Savinjo in Strugo. Predvidena kota maksimalne gladine je

263,0 m n.m. Za zagotovitev te prostornine je potrebno dvigniti lokalno cesto Šempeter – Šečče na

koto 263,50 m n.m. in vgraditi oziroma preoblikovati prepust.

Lokacija zadrževalnika je prikazana na Situaciji na grafični prilogi št. 2.2.

Na zgornjem delu območja je predvidena še izvedba zadrževalnikov Dobrteša vas in Latkova vas po

projektu IP Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidrosvet d.o.o., 33/08. Izvedba

zgornjih dveh zadrževalnikov je z vidika rabe prostora najmanj sporna (znotraj zadrževalnikov ni

hmeljišč). Oba zadrževalnika »prestrežeta« visokovodni val na začetku območja. Zadrževalnik Latkova

vas se nahaja na območju občine Prebold.

Spodnji zadrževalnik Levec je ključni objekt za kontrola pretoka Savinje na območju Celja in delno

Laškega. Kljub temu, da se znotraj prostora nahajajo pomembne kmetijske površine – hmeljišča, je ta

objekt nujen za prestrezanje dogodkov z daljšo povratno dobo, kot je Q100. Hkrati bi ta zadrževalnik

zmanjševal negativni vpliv stihijske poplave med Šempetrom in Petrovčami, ki bo še vedno potencialno

poplavno območje (na primer pri poplavah z večjim pretokom in volumni, kot je bila poplava leta 1990

ali preboji nasipov ob Savinji in podobno).

Poleg navedenih ukrepov je potrebno obnoviti nasipe ob Savinji in urediti strugo Savinje. Strugo je

potrebno stabilizirati z nizkimi pragovi, ki bodo upočasnili poglabljanje v prodno podlago (predvsem na

območju med Šeščami in Vrbjem). Kjer je možno, se obnovljene nasipe pomika v notranjost proti

severe, tako da se ob Savinji ustvari dovolj široko razlivno območje, ki mora skoraj na celotni trasi

prevajati visoke vode daljše povratne dobe, kot Q100 (Q500 ali več). Danes struga Savinje na

obravnavanem območju brez poplavljanja prevaja med 850 in 900 m3/s. Pri takšni zasnovi bo potrebno

zamenjati vse tri mostove preko Savinje (Petrovče – Kasaze, Želec – Griže, Šempeter – Šešče). Na

potencialnih poplavnih območjih bo potrebno zagotoviti preusmerjanje evetualnih poplavnih vod (pri



9

dogodkih nad Q100) v zadrževalne prostore ali po območjih z najmanjšim škodnim potencialom. Zato

bo še vedno potrebna izvedba nasipov pri Vrbju in uvajalnega nasipa pri Medlogu na območju MOC.

Takšna zasnova le delno vpliva na poplavno varnost Laškega. Z volumnom 4,2 miliona m3

zadrževalnega prostora približno 2,5 krat preseže izgubljene volumne na območju MOC po izvedbi 1.

Faze lokalnih ukrepov. Za zagotovitev poplavne varnosti Laškega bo potrebno izvesti še dodatne nabor

ukrepov in sicer povečati pretočnost struge Savinje z izvedbo pasivnih ukrepov (VV zaščita), zamenjava

mostov v Laške, nadaljevanje del nna Marijagraškem ovinku ter zadrževanje na porčeju Hudinje in

Voglajne.

Izvedba optimizirane variante bo imela ppozitiven vpliv predvsem na Celje in naselja v Spodnji Savinjski

dolini.

Optimizirana varianta je situativno prikazana na pregledni situaciji in situaciji območja. V nadaljnjih

fazah je (IdZ, IDP) je potrebno predlog obdelati in oceniti na nivoju, kot so izdelane strokovne podloge

za DPN (Hidrosvet d.o.o., št. 33/08).



10

B. Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Ložnici (Zgornje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, severno

obrobje Žalca, naselje Ložnica, Arja vas, Drešinja vas in Levec).

Za zagotavljanje poplavne varnosti območij ob Ložnici od Grušovelj do Levca je predviden sistem

večinoma pasivnih ukrepov usmerjanja poplavnih vod Ložnice in pritokov. Kot podlaga za predlagane

ukrepe je dokumentacija Izdelava kart poplavne nevarnosti kart razredov poplavne nevarnosti na

urbaniziranih območjih na porečju Ložnice, (IZVO-R d.o.o., D08-FR/11), v kateri so izdelane natančne

hidrološke in hidravlične analize Ložnice in pritokov do izliva v Savinjo vključno z vplivom Koprivnice in

Sušnice.

V dokumentaciji so že predlagani posamezni ukrepi, ki odražajo takratno stanje v prostoru. V tej

dokumentaciji povzemamo del ukrepov in predlagamo nekatere poenostavitve s ciljem, da se ukrepi

čim bolj enostavno umestijo v prostor. Ukrepi so načrtovani s ciljem, da se zagotovi poplavna varnost

urbaniziranih območij – naselij v občini Žalec in da se eventualne poplavne vode usmerja proti

osnovnim strugam odvodnikov – predvsem Ložnice.

Obravnavano območje je razdeljeno na več zaključenih območij, ki jih je potrebno istočasno izvesti. Ker

so večinoma predvideni nasipi, katerih namen je preprečitev prelivanja poplavnih vod proti jugu in

usmerjanje poplavnih vod proti strugi Ložnice, so to relativno enostavni objekti. Le na območju

zahodno od ceste Zgornje Grušovlje – Novi Klošter bi lahko z nasipom dodatno vzpodbudili naravno

zadrževanje Ložnice na poplavnih območjih med Orovo vasjo (Občina Polzela) in Grušovljami.

Za vsako območje podajamo kratek opis in predlog ukrepov.

Območje Zgornjih Grušovelj do RTP Podlog

Območje poplavlja Ložnice in sicer iz stare struge Ložnice in Razbremenilnika Ložnice na širšem

območju Orove vasi. SZ od Grušovelj se poplavni tok cepi in sicer manjši del odteka JZ ob AC do

železniškega podhoda. Del tega poplavnega toka poplavlja objekte na južnem delu Zgornjih Grušovelj.

Glavni poplavni tok se pretaka vzporedno z naravno strugo Ložnice in se steka v melioracijki jarek, ki s

severne strani obteka Zgornje Grušovlje. Del tega toka ogroža objekte na severnem delu Grušovelj. Del

poplavnega toka (glavnina) teče vzporedno za AC do ceste Podlog – RT Podlog (nadvoz preko AC), ker

se že prične regulirana struga Ložnice. Manjši del poplavnih tokov pa se steka v melioracijska jarka in

skozi prepust pod AC proti vasi Podlog.

Za zmanjšanje poplavne ogroženosti je predviden vzdolžni nasip ob melioracijskem jarku od Orove vasi

do Grušovelj. Tarasa nasipa poteka severno od vasi in bi preprečila prelivanje Ložnice proti Grušovljam.

Z nasipom bi bil preprečen tudi manjši poplavni tok proti JZ . Za dodatno preprečitev toka je možno

nadvišati poljsko pot tik ob AC. Nasip ob melioracijskem jarku je dolg 2470 m, visok pa do 0,5 m. Nasip

ne posega na kmetijska zemljišča.



11

Z izvedbo nasipa ob SZ strani ceste Grušovlje – Novi Klošter je možno povečati volumen zadržanih vod

Ložnice na območju naravnega parka Ložnica. Dolžina tega nasipa je 110 m (od melioracijskega parka

do mostu čez Ložnico).

Kot dodatna varianta obstaja možnost, da se z nasipavanjem poljske poti, ki prečka območje naravnega

parka v smeri SV-JZ poplavno območje razdeli na 2 dela in s tem prav tako poveča sposobnost

zadrževanja poplavnih tokov.

Poplavni tok, ki odteka v smeri JV proti AC, teče skozi predimenzionran prepust (podhod za živali) proti

Podlogu. Prepust je dimenzij ~9.8/2.5 m. Po hidravličnih izračunih se lahko po tej trasi ustvari poplavni

tok s pretokom preko 18 m3/s (20% visoke vode Ložnice). Ta poplavni tok nato povzroča poplave na

območju Podloga in Gotovelj. Prpeust na cesti Podlog – RTP je dimenzij 2*80 cm. Prevodnost tega

prepusta je približno 2 m3/s !

To območje bo z izvedbo nasipov na območju Zg. Grušovelj poplavno manj obremenjeno. Kljub temu

predlagamo, da se na poljski poti, ki poteka ob AC namesto prehoda po strugi izvede premostitev z

enakim profilom, kot je na cesti Podlog – RTP (2*Φ 80 cm). Se tem se bo tok poplavnih vod ob AC

preusmeril nazaj proti strugi Ložnice.

Slika 4: Prepust (podhod za živali) pod AC na melioracijskem jarku je prevelik.



12

Območje od AC (vasi Podlog) do Gotovelj

Na območju se pojavljata dva ločena poplavna tokova in sicer severni ob strugi Ložnice ter južni med

obema meiloracijskima jarkoma (Godomlja in meliracijski jarek) . Na to območje se danes zaradi

prevelikega prepusta pod AC steka del poplavnih vod z območij Zgornjih Grušovelj. Južni poplavni tok

ogroža obrobje vasi Podlog.

Zmanjšanje poplavne ogroženosti je možno zagotoviti z dvigom poljske poti, ki poteka od gospodarskih

objektov v Podlogu proti Gotovljam na sredini med obema jarkom. Pot je dolga 1170 m. Glede na to,

da je globina poplavanih vod manjša od 20 cm, je potrebne dvig polske poti 30 cm. Ob ureditvah pri

prejšnji točki se bo poplavna ogroženost bistveno zmanjšala. Dvig poti mora segati do začetka nasipa

ob Godomlji pri Gotovljah.

Na Sliki 5 so pikazane točke primerjav kot terena in gladin gladin poplavne vode pri dotoku ~ 18 m3/s

pod AC na območju Podloga. V Preglednici 3 so podane vrenosti terena in gladin poplavnih vod v teh

točkah.

Slika 5: Referenčne točke poplav (gladine in kote terena) na območju Podloga.



13

točka koordinate

teren Q100

1 710,251

272.84 272.88

2 785,264

271.23 271.56

3 810,229

270.42 270.51

4 854,227

269.56 269.69

5 915,226

268.00 268.01

6 997,224 265.17 265.38

7 784,210

270.70 270.75

8 804,204

270.21 270.29

9 834,190

269.46 269.52

10 847,189

269.11 269.23

11 879,192

268.50 268.57

12 906,204

268.05 268.20

13 922,196

267.60 267.75

Preglednica 3: Seznam referenčnih točk s podatki o kotah terena in gladine poplavnih vod Q100.

Za dodatno varovanje je predvidena izvedba nižjega nasipa višine do 40 cm ob strugi Godomlje od

iznag Podloga do prikjljučka na že izveden nasip zahodno od Gotovele. Ta nasip boo b izvedbi zgoraj

opisanih uredive predstavljal le dodatno varnost. V nasipu bo potrebnoizvesti iztoke melioracijskih

jarkov in delno prekritega jarka, ki poteka skozi Podlog in ki sprejema predvsem odpadne vode z

območja Podloga. Izvedba nasipa ob tem jarku zaradi prekritij in pozidave ni možna.

Slika 6: Godomlja (meliracijski jarek) ob katerem je predviden novi nasip na desni starni.



14

Območje Gotovelj in odseka med Gotovljami in Ložnico

Kljub temu, da je na tem območju že izveden VV nasip, računi izkazujejo možnost prelivanja

desnobrežnega nasipa na cesti Žalec-Podvin. Poplavna (razlita) voda iz tega odseka Ložnice odteka

proti žalski obvoznici in se ujame za nasipom obvoznice v strugo Godomlje ter nato odteka po

Godomlji do križanja z obvoznico in naprej proti Arji vasi.

Na tem odseku je potrebno s hidravličnimi analizami preveriti višine nasipov (spremembe vodnih

količin v hidrologiji), jih po potrebi dograditi, zamenjati mostova z dvema opornikoma proti Podvinu in

znižati cesto na levem bregu v Gotovljah, ki preprečuje tok po poplavni ravnici. Vsekakor je potrebno

preprečiti poplavne tokove proti Godomlji oziroma Žalski obvoznici.

Slika 7: Most čez Ložnico proti Podvinu. Opornika močno zmanjšujeta pretočnost mostu. Na desni

strani je viden nasip ob Ložnici.

Območje Spodnje Ložnice

Na območju Spodnje Ložnice Ložnica preliva desno brežin na odseku gorvodno od poškodovanega jezu

med Zg. in Sp. Ložnico. Ta jez je v preteklosti odvajal vodo v Strugo, danes pa ni v uporabi. Na tem

odseku med mostom in jezom je potrebno urediti nasip z dovolj veliko varnostno višino, da bo

preprečeno prelivanje proti jugu. Dolžina nasipa je 450 m.



15

Slika 8: Odsek Ložnice med Podvinom in Ložnico.

Slika 9: Delno poškodovan jez na Ložnici pod naseljem Zg. Ložnica. Preveriti bi bilo potrebno

smiselnost jezu, ki ni v funkciji in ki povzroča poplave.



16

Območje med Žalcem in Arjo vasjo – ob Godomlji

Ob poplavna tokova z območja Gotovelj in Spodnje Ložnica vzhodno od obvoznice (Godomlja in

podvoz). Nato tečeta skupaj proti Arji vasi, kjer ogrožata predvsem njen severni del. Poplavni tok

preliva regionalno cesto Arja vas- Pirešica na dolžini več kot 600 m.

Za varovanje Arje vasi predlagamo izdelavo nasipa ob desni brežini Godomlje. Po oceni naj bi bil nasip

visok do 1 m. Ker se bo celotni poplavni tok zožal na območju obstoječega mostu na regionalni cesti

čez Ložnico, bo potrebno hidravlično preveriti, ali ima območje premostitve dovolj veliko pretočnost,

ali je potrebno zgraditi dodatno inundacijsko premostitev.

Območje Drešinje vasi

Od Arje vasi naprej poteka poplavni tok proti Drešinji vasi in naprej proti Levcu. Za zmanjšanje

ogroženosti Drešinje vasi je možni dvigniti (nasuti) dve poljski poti, ki potekata od Arje vasi proti

Drešinji vasi vzporedno z Ložnico. Ukrep je uspešen le v primeru, da se zgradi nasip ob Godomlji,

opisan v prejšnjem poglavju.

Območje Levca

Levec je z zahodne strani varovan z neizrazitim zemeljskim nasipom, ki je bil med poplavo septembra

2007 poškodovan (Levec je bil takrat poplavljen). Ob Ložnici je izveden nasip in betonski VV zid. Med

poplavo 2007 je visoka voda Ložnice segala do krone zidu oziroma nasipa. Kritična točka je tudi most

proti Letališču.

Slika 10: Most proti letališču med poplavo 2007.



17

Za zmanjšanje ogroženosti Levca predlagamo, da se obnovi, oziroma preveri obstoječe nasipe in zidove

ter da se na severni strani letališča preusmeri tok poplavnih vod Pirešice proti cestnemu priključku

Celje – Zahod. Dotok Pirešice proti Ložnici se omeji z dušilko – hidravlično poddimenzionirano

premostitvijo. Dolžina nasipa ob jarku ali razbremenilniku Pirešice je 970 m.



18

C. Zadrževanje vode v umetnih akumulacijah (več namenskih) namakanje v sušnih obdobjih

Možnosti zagotavljanja vode za namakanje v sušnih obdobjih je bilo po naročilu MOP obdelano v

posebni nalogi: Možna vzpostavitev zadrževalnikov v zgornjem in srednjem toku Savinje in Bolske za

dvonamensko rabo ter proučitev vodnih količin za namakanje na podlagi rešitev v DPN za Spodnjo

Savinjsko dolino (IZVO-R d.o.o., G42-FR/14).

V tej nalogi je bilo ugotovljeno naslednje:

- potrebe po vodi za namakanje so bistveno večje od trenutnih razpoložljivih vodnih količin in se

bodo v prihodnje še povečevale,

- starejši namakalni sistemi ne delujejo optimalno, oziroma so celo opuščajo,

- raba vode iz Žovneškega jezera (edini objekt, ki je namenjen predvsem namakanju) ni

optimalna in

- neposredni odvzemi iz Savinje ali Strugi v sušnih obdobjih zaradi pomanjkanja vode niso možni.

Za izboljšanje razmer so bile ugotovljene naslednje možnosti:

- Boljše izkoriščanje obstoječih zadrževalnikov. Ugotovljeno je bilo, da je možno z izboljšanjem

delovanja Žovneškega jezera več vode zagotoviti več vode za namakanje. Šmartinsko jezero

ima sicer dovolj velik volumen, vendar je vzpostavitve dodatne rabe in izgradnja cevovoda od

jezera do kmetijskih površin prezahteven projekt.

- Ob ekstremnih situacijah bi bilo možno za namakanje uporabiti podtalnico (do 200 l/s). S

takšnim odvzemom se ne ogrožajo obstoječi vodni viri.

- Izgradnja dvonamenskih zadrževalnikov na kmetijskih površinah Spodnje Savinjske doline je

neracionalna in hkrati trajno odvzema kmetijske površine.

- Zato je bil za zagotovitev potrebnih količin vode za namakanje podan predlog 15 lokacij, katere

značilnosti podajamo v naslednji Preglednici 3.



19

Št Lokacija Volumen Potrebni

volumen za

kontrolo VV

Volumen ojezeritve za

namakanje

1 Trnavca II 2.700.000 2.500.000

2 Trbolca po AC 210.000 210.000

3 Kučnica, Tabor I 120.000 120.000

3 1 Kučnica, Tabor II 1.000.000 530.000 750.000

4 Zaplaninščica (zmanjšana) 1.000.000 710.000 500.000

4 1 Zaplaninaščica (prvotna lokacija) 2.430.000 710.000 1.700.000

5 Motnišnica v Špitaliču 490.000 450.000

6 Merinščica pod Praprečami 450.000 454.000

7 Poplavne površine na Dreti (brez HMO) 1.720.000

7 1 Poplavne površine na Dreti (s HMO) 1.720.000

8 Ljubnica pod Rastkami 350.000 350.000 230.0009 Lučnica v Podvolovljeku 300.000 300.000 300.000

10 Bela v Robanovem kotu 180.000 180.00011 Paka Ni primernih dodatnih lokacij

12 Založe do 70,000 Ni primerna lok.

13 Miklavž pri Taboru 100.000 do 100.000

SKUPAJ: 12.670.000 3.504.000 3,330,000-5,280,000

Preglednica 3: Pregled lokacij prvotno obdelanih zadrževalnikov. Z zeleno barvo so označene lokacije

dvonamenskih akumulacij (namakanje in zadrževanje VV) ter z modro barvo za zadrževanje VV, ki naj

se detajlneje obdelajo v prihodnosti. Z rdečo barvo so označene lokacije, ki niso primerne za

namakanje.

Ugotovljeno je bilo, da nobena od predlaganih zadrževalnikov ni optimalna iz naslednjih vidikov:

- lokacija zadrževalnika glede na površine, ki jih je potrebno namakati,

- hidrološki vpliv,

- relief,

- geološka podlaga (kras, stabilnost),

- rabe prostora (kmetijske površine),

- sprejete varovalne omejitve (Natura 2000, varstveni odloki).

Z večine vidikov sta se izkazala kot najprimernejša zadrževalnika na Kučnici in Trnavci (pritok Ložnice).

Vendar so pri slednjem kljub primerni legi, razpoložljivem volumnu in ugodnem hidrološkem vplivu na

visoke vode Ložnice omejitve zaradi Nature 2000, vodnih virov in kraškega roba doline verjetno

nepremostljive.

Glede na značilnosti zaledja Spodnje Savinjske doline v dokumentaciji niso bile obdelane vse možne

lokacije (lokacije so bile definirane v Projektni nalogi naloge).

Na pobudo Naročnika je bila preverjena dodatna lokacija na potoku Vršca severno od lokalne ceste

Žalec – Pirešica. Dolina (dva kraka) je neposeljena in zamočvirjena. V severnem kraku se nahaja ribnik.

Z vidika lege v prostoru in glede na lapornato – glineno podlago je območje primerno za zadrževanje



20

vode. Lokacija pregrade je izbrana na mestu, ki omogoča izvedbo nasute pregrade. Preverjeni sta dve

mejni višini zajezbe in sicer minimalna kota 270,00 m n.m., ki zagotavlja volumen 120.000 m3 vode ter

maksimalna kota 275,00 m n.m., ki zagotavlja volumen ~945.000 m3 vode. V prvem primeru je

pregrada visoka približno 5,5 m, v drugem primeru pa 10,5 m. Dno doline je na koti ~ 266,0 m n.n.

Upoštevan je 1,5 m varnostne višine.

Območje ojezeritve je prikazano na situaciji M1:5000 (priloga 2.5). Pregrada je lahko večnamenska, s

tem da je vpliv na visoke vode relativno majhen (Vršca predstavlja le 20% konice VV Ložnice na sotočju

in 8% na izlivu Ložnice v Savinjo). Primernejša raba sta rekreacija in ribogojstvo v korenu zajezbe.

Višinska lega zadrževalnika omogoča ob nižji gladini (270,00 m n.n.) gravitacijski dotok vode do

Podloga, pri višji gladini (275,00 m n.m.) do območja med Podlogom in Spodnjimi Grušovljami., na južni

strani ob Savinji pa do mostu čez Savinjo na regionalni cesti pri Šempetru.

Slika 11: Pregradni profil zadrževalnika Vršca

SKLEP

Opisani ukrepi so določeni na podlagi do sedaj izdelane dokumentacije, stanja (sprememb) v prostoru

in poznavanja območja. V naslednji fazi je potrebno predloge predstaviti zainteresirani javnosti in se na

podlagi odziva odločiti o nadaljevanju umeščanja v prostor. Kljub temu, da so v dokumentaciji prikazani

3 različni sklopi, skupaj tvorijo nekoliko bolj celovito reševanje problematike poplavne varnosti in

zagotavljanja vode za namakanje v sušnih obdobjih.

V naslednjem koraku v primeru pozitivnega odziva je možno pristopiti k višji stopnji dokumentacije

(IdZ) in natančnejšem umeščanju objektov v prostor za pridobivanje usmeritev in pogojev nosilcev

urejanja prostora.

Ljubljana, november 2016

marec 2001 Pripravil:

mag. Rok Fazarinc, univ.dipl.inž.grad.

Documents

POROČILO - Žalec · 2016 – val 24 ur 1240 100.419.000 5.910.000 2.716.254 16.720.000 Preglednica 1: Značilnosti zabeleženih in hidrološko določenih poplavnih valov na prerezu