29
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM Elektrotehnika - smer močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Coning Ecogradnja d.d. -- Varaždin Čas opravljanja od 21. 06. 2010 do 20.06.2010 Mentor v GD Josip Kolenko, dipl.ing.el. Študent Kristijan Kutnjak Vpisna številka 93626649 E pošta [email protected]

Poročilo prakse

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, Maribor

Citation preview

Page 1: Poročilo prakse

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

2000 Maribor, Smetanova ul. 17

UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

Elektrotehnika - smer močnostna elektrotehnika

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

v

Coning Ecogradnja d.d. -- Varaždin

Čas opravljanja od 21. 06. 2010 do 20.06.2010

Mentor v GD Josip Kolenko, dipl.ing.el.

Študent Kristijan Kutnjak

Vpisna številka 93626649

E pošta [email protected]

Page 2: Poročilo prakse

1

Page 3: Poročilo prakse

2

Page 4: Poročilo prakse

3

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................. 6

2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV ..................................... 7

3 IZDELAVA PROJEKTA ................................................................................ 8

3.1 Uvod .................................................................................................. 8

3.2 Opis programskega orodja AutoCAD 2005 ............................................. 8

3.3 Vsebina projekta .................................................................................. 11

3.4 Tekstualni del – tehnični opis ................................................................ 11

3.4.1 Elektroenergetske inštalacije .................................................... 11

3.4.2 Inštalacije šibkega toka ............................................................ 16

3.4.3 Protipožarni alarmni sistem ...................................................... 17

3.4.4 Sistem za odkrivanje CO ......................................................... 18

3.4.5 Inštalacije strelovoda in ozemljitve ........................................... 19

3.4.6 Posebni tehnični pogoji ........................................................... 21

3.4.7 Program nadzora in zagotavljanje kakovosti .............................. 21

3.5 Grafični del ......................................................................................... 22

4 SKLEP ............................................................................................................ 23

Literatura .......................................................................................................... 24

Priloga ............................................................................................................... 25

Page 5: Poročilo prakse

4

Kazalo slik

Slika 3.1 Prikaz delovnega okna programskega orodja AutoCAD 2005 ........................ 9

Slika 3.2 Štiridelna kovinska prosto stoječa omara ......................................................... 12

Slika 3.3 Univerzalna dvoredna priključna omara .......................................................... 12

Slika 3.4 Enofazni odklopnik .......................................................................................... 13

Slika 3.5 Stropno svetilo .................................................................................................. 13

Slika 3.6 CO javljalnik .................................................................................................... 14

Slika 3.7 ZUDS 40A/0,3A ............................................................................................... 15

Slika 3.8 Videodomofonski sistem FERMAX ................................................................ 16

Slika 3.9 Alarmna sirena z bliskalico .............................................................................. 18

Slika 3.10 Strešni nosilec SON 17A PE 8 mm podjetja HERMI Celje ........................... 20

Page 6: Poročilo prakse

5

Uporabljene kratice

KPOA Kabelska priključna omara (diletacija A)

KPOB Kabelska priključna omara (diletacija B)

GRA Glavni stikalni blok (diletacija A)

GRB Glavni stikalni blok (diletacija B)

RZPA Stikalni blok skupne porabe (diletacija A)

RZPB Stikalni blok skupne porabe (diletacija B)

RVENT Ventilacijski stikalni blok

RGR Garažni stikalni blok

ERA Etažni stikalni blok (diletacija A)

ERB Etažni stikalni blok (diletacija B)

ZAU Skupna antenska naprava

TO Telefonska omara

CO Ogljikov dioksid

PK Pol-kvalificirana delovna sila

KV Kvalificirana delovna sila

VKV Visoko kvalificirana delovna sila

ppm Delcev na milion (angl. parts per million)

Page 7: Poročilo prakse

6

1 UVOD

Praktično izobraževanje sem opravljal v podjetju Coning Ecogradnja d.d., ki je eno

izmed podjetij Coning Grupe. Coning Ecogradnja se uokvarja z gradbo, projektiranjem,

svetovanjem in inženiringom in tesno sodeluje s Coning Inženjeringom d.d., ki je tudi ena

izmed podjetij Coning grupe. V dogovoru z mentorjem praktičnega izobraževanja, smo se

odločili za nadaljevanje in pomoč pri izdelavi elektroinštalacijeskega projekta za

večstanovanjsko stavbo, ki pa ga namreč izvaja Coning Inženjering. Moja naloga je bila

izdelava tekstualnega in grafičnega dela stavbe oz. objekta. V nadeljevanju bom opisal

korake takšne naloge.

Page 8: Poročilo prakse

7

2 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV

Coning Grupa [2] je bila ustanovljena leta 1947. in je že več let eden od

najpomembnejših in neizogibnih temah s področja svetovanja, projektiranja, inženiringa in

ekologije. V dveh desetletjih je Coning Grupa razširila svojo paleto uspešnih dejavnosti

tudi na turizem.

Coning Grupo sestavljajo več podjetij:

Coning Alfa d.d. – upravljanje in oblikovanje drugih podjetij,

svetovanje, inženiring in projektiranje

Coning d.d. – projektiranje, svetovanje, inženiring

Coning Inženjering d.d. – kompleksno svetovanje, inženiring,

oblikovanje in izvajanje storitev in kapitala

Coning Ecogradnja d.d. – gradba, projektiranje, svetovanje in inženiring

Coning Turizam d.d. – turizem, trgovina in posredovanje

Congama d.d. – projektiranje, gradnja, turizem in trgovina,

v katerim skupno zaposluje več kot 400 oseb. Coning Ecogradnja se predvsem ukvarja s

projektiranjem in izgradnjo čistilnih naprav in je vodilno podjetje na tem področju.

Page 9: Poročilo prakse

8

3 IZDELAVA PROJEKTA

3.1 Uvod

Za izdelavo projekta sem uporabljal Zakon o prostonom uređenju i gradnji (NN

76/07) in programsko orodje AutoCAD 2005. Cilj projekta je bil projektiranje

elektroinstalacije večstanovanjske stavbe. Projekt vsebuje:

tekstualni del: vsebuje tehnični opis, posebne tehnične pogoje in

program nadzora in zagotavljanje kakovosti

grafični del: vsebuje različne načrte oziroma risbe

3.2 Opis programskega orodja AutoCAD 2005

AutoCAD [1] razvija podjetje Autodesk, teče pa izključno na operacijskem sistemu

Microsoft Windows. Je zelo razširjen programski paket za računalniško podprto

konstruiranje (CAD – computer assisted design). Uporaben je tako v arhitekturi,

elektrotehniki, strojništvu, gradbeništvu, kartografiji, raznih konstrukcijah, shematskih

prikazih. Uporaba tovrstnih programov za načrtovanje se je razmahnila šele v 80. letih 20.

stoletja. Pred tem je načrtovanje le delno potekalo na računalnikih, saj so bili le ti zelo

dragi (če so že bili dovolj zmogljivi) in zato malim podjetjem nedosegljivi.

Page 10: Poročilo prakse

9

Slika 3.1 Prikaz delovnega okna programskega orodja AutoCAD 2005

Prednosti uporabe AutoCAD-a:

natančnost: zmožnost izračuna na 14 decimalk,

prikaz: čistejši, lažje berljivi načrti, če so pomanjšani in bolj dosledni, kot ročno

izrisani načrti,

možnost ponovne uporabe: enostavno kopiranje in leplenje dela načrta v načrte

novih projektov,

povečevanje in pomanjševanje: rišemo lahko v naravni velikosti, vendar pa lahko

vsak načrt natisnemo v poljubnem merilu,

možnost 3D: omogoča tudi kreiranje 3D risb.

Risbe v programskem orodju AutoCAD (slika 3.1) so opisane z matematičnimi enačbami.

Vsaka linja je podobna vektorju - ima svojo dolžino in smer v koordinatnem izhodišču

(dela z vektorskimi slikami). Zna brati tudi datoteke, napravljene v starejših različicah

Page 11: Poročilo prakse

10

AutoCAD-a. Problem nastane, če nimamo na voljo novejšega programa. Rešitev temu je

uporaba programov (DWG Viewer), ki nam omogočajo samo ogled datoteka. Obstajajo pa

tudi programi za pretvorbo tipa novejših datotek v starejšo različico.

AutoCAD je zelo uporaben za elektroinštalacijsko projektiranje (izdelava načrta), ker

omogoča delo z bloki. Blok je risba enostavnega dela (simbola), ki ga shranimo kot

zasebno risbo in ga uporabljamo v primeru, ko je treba narisat več enakih elementov.

Nekaj blokov (simbolov), ki sem jih uporabljal:

inštalacijsko stikalo isklopilno - podometno

inštalacijsko stikalo isklopilno - nadometno

inštalacijsko stikalo izmenično - podometno

inštalacijsko stikalo serijsko - podometno

inštalacijsko stikalo križno - podometno

ele. izpeljava za rasvetljavo

svetilka s senzorjem

antenska vtičnica - podometna

telefonska vtičnica z dva inserta – podometna

vtičnica – podometna

vtičnica nadometna s pokrovčkom

vtičnica s pokrovčkom – do pokrovčka pod ometom

številka tokokroga

omarica za izenačenje potenciala

Page 12: Poročilo prakse

11

3.3 Vsebina projekta

V nadeljevanju bom opisal tekstualni in grafični del.

3.4 Tekstualni del – tehnični opis

V tem delu sem tehnično opisal:

elektroenergetske inštalacije,

inštalacije šibkega toka,

protipožarni alarmni sistem,

sistem za odkrivanje CO,

inštalacije strelovoda in ozemljitve

3.4.1 Elektroenergetske inštalacije

Napajanje objekta je bilo predvideno iz načtrovane transformatorske postaje, ki se

bo zgradila v mestu. Priključitev objekta na javnu elektroenergetsku mrežu je izvedeno v

skladu s tehniškim pogojima lokalnega podjetja za distribucijo električne energije in

"Tehničkim uvjetima za izvedbu priključaka u višekatnim stambenim objektima" (HEP N

070.02, klas. št. 4.03/92). Način izvedbe glavnega elektroenergetskega razvoda za

napajanje stiklnih blokov stanovanj je usklajeno z predpisih "Tehnički uvjeti za izvedbu

priključaka u višekatnim stambenim objektima" (HEP N 070.02, klas. št. 4.03/92). Moč

objekta po različnih metodah izračuna iznaša 18 – 56 kW. Inštalacija za napajanje

stanovanja izvedena je kot trifazna, ampak je predviden enofazni številec in enofazni

omejevalnik moči 25A - 5,5 kW. Na vhodu je projektirana kabelska priključna omara

KPOA in KPOB, na stopnišču med garažo in pritličjem se pa nahaja glavni stikalni blok,

garažni stikalni blok, ventilacijski stikalni blok in stikalni blok skupne porabe

GRA/RZPA/RVENT/RGR (za diletaciju A) in GRB/RZPB (za diletaciju B). Glavne omare

so napajane iz KPO-a, kablima 4xP/F 1x95 mm2 in PP00-Y 5x16 mm

2. Na vsakem

nadstropju se nahaja etažni stikalni blok ERA-0, ERA-1.

Page 13: Poročilo prakse

12

Stiklni bloki GRA/RGR/RVENT/RZPA in GRB/RZPB so štiridelne, kovinske

prosto stoječe omare (slika 3.2) za zidno vgradnjo, maksimalne dimenzije 200x120x22 cm.

V omaricah so nameščeni števci skupne porabe, garaže, dvigal, ventilacij in tonfrekventni

sprejemnik za krmiljenje spremembe tarife. Razlika je edino v stikalnem bloku

Slika 3.2 Štiridelna kovinska prosto stoječa omara

GRB/RZPB, kjer ni upoštevana garaža. Etažni stikalni blok ER vsebuje števce in

pripadajoče

Slika 3.3 Univerzalna dvoredna priključna omara

Page 14: Poročilo prakse

13

varovalke 35 A za stanovanja. Stikalni blok stanovanja RS je univerzalna dvoredna

priključna omara (slika 3.3) za avtomatska stikala. Nameščeni so enofazni odklopnik 25

A (slika 3.4) in avtomatske inštalacijske varovalke nazivnega toka 13 A in 16 A.

Slika 3.4 Enofazni odklopnik

Razsvetljava je razdeljena na splošno in varnostno razsvetljavo. Krmiljenje

razsvetljave je izvedeno z inštalacijskim stikalima pred vhodom v prostor, na etažnem

stopnišču pa preko stopniščnih avtomatov za luči. V komunikacijskem prostoru, hodnikima

in stopniščima je predvidena varnostna razsvetljava. V stanovanjih so predvidena steklena

Slika 3.5 Stropno svetilo

stropna svetila z močjo 75 W in keramičnim grlom E27 (slika 3.5).

Page 15: Poročilo prakse

14

Ostali priključki so domofon, skupna antenska naprava (ZAU), priključki splošne

namene, priključek za električni štedilnik in pomivalni stroj na višini 0,5 m od tal, vtičnica

s pokrovčkom IP43 v kuhnji na višini 1,1 m od tal nad delovno ploščo. V kopalnicah so

predvideni ventilator, zidna svetilka klase II na višini 1,8 m od tal.

Elektroenergetsko inštalacijo v stanovanjih izvesti z inštalacijskim vodnikima in

kablima tipa P in/ali PP-Y položenih v podometnih zaščitnih ceveh. V kopalnicah je

obvezna uporaba kablov tipa PP-Y. V garaži so vodniki lahko položeni nadometno. Vse

svetilke morajo imeti posebni vijak za spajanje z zaščitnim vodnikom (razen klase II).

Glede na to, da je garaža podzemna, predvideno je vsiljeno prezračevanje z dvema

ventilatorjima nameščenih na strehi objekta. Krmiljenje teh ventilatorjev je rešeno v

RVENT z dvopolnim krmilnim stikalom 1-2. V položaju 2 sistem dela avtomatski in z

njim krmilijo trije elementi:

- optično-termični javljalnik

- CO javljalnik (slika 3.6)

- programabilni timer, kateri zagotavlja minimalno količino svežeg zraka

Slika 3.6 CO javljalnik

Požarna varnost je zagotovljena s optično-termičnim pogojnim javljalnikom in ročnim

javljlnikom nameščenim na izhodima iz garaže.

Page 16: Poročilo prakse

15

Kot zaščita pred posrednim dotikom uporablja se zaščita avtomatske prekinitve

napajanja za posamezne tokovne kroge. Celotna inštalacija stanovanja ščitena je z

zaščitnim napravam diferencijalnega toka ZUDS 40A/0,3A (slika 3.7). Sistem

prenapetostne zaščite je TN-C-S.

Slika 3.7 ZUDS 40A/0,3A

Za izenačenje potenciala je nameščena omara za izenačenje potenciala v kopalnici. Vse

kritične točke je treba povezati z vodnikom P/F 2,5 mm2.

Pred začetkom puščanja inštalacij v delovanje je treba narediti naslednje meritve in

preizkušanja:

- meritev upora izolacije električne inštalacije

- meritev upora zaščitne ozemljitve

- meritev stopnje razsvetljenosti

- preizkus pravilnega delovanja prenapetostne zaščite

- preizkus zasilne rasvetljave

- preizkus vseh elementov za izklop v slučaju nujnosti

- pregledati ali je izvedeno spajanje vseh mas in spajanje na vodnik za izenačenje

potenciala

Page 17: Poročilo prakse

16

3.4.2 Inštalacija šibkega toka

V vsakem stanovanju je predvidena telefonska omara TO vgrajena v zid v hodniku

stanovanja. Inštalacija je izvedena s kablom UTP 4x2x0,6, cat5 od TO do vsake TK

vtičnice RJ45.

Na strehi objekta je treba namestiti steber z logaritamskimi antenami za sprejem

zemeljskih programov in satelitsko anteno za sprejem satelitskih programov. Ojačevalnike

in pretvornike je potrebno namestiti v kovinasto omaro – ZAU, v hodniku podstrešja. Za

celotni objekt so predvidena dva ZAU sistema, za vsaki vhod zasebni antenski sistem. Od

ZAU naprave v podstrešju nameščen je koaksijalni kabel DG113 do omare KDS v

pritličju. Naprej je inštalacija izvedena radijalno koaksijalnim kablom DG113 od omare v

pritličju do stikalnih blokov vseh stanovanj. Predvidena je tudi inštalacija kamer za

videonadzor vhoda in garaže.

Sistem inštalacije domofona sestoji od klicnega panela s kamero v pritličju objekta

pri vsakem vhodu, ter govorno napravo z zaslonom v stanovanjih. Projektiran je analogni

videodomofonski sistem FERMAX (slika 3.8). Predvideni vodniki so Iy(st)Y 1x2x0,8 mm2

Slika 3.8 Videodomofonski sistem FERMAX

+COAX od videodomofonske centrale do posamezneg video distributerja na vsakem

nadstropju. Kabel Iy(st)Y 1x2x0,8 mm2

od hišne govorne naprave do tipkala pred

Page 18: Poročilo prakse

17

stanovanjem. Hišna govorna naprava mora imet dvotonsko javljanje, odvisno, ali je klic

aktiviran na panelu pri skupnem vhodu ali s tipkalom pri vratih.

3.4.3 Protipožarni alarmni sistem

Protipožarni alarmni sistem sestoji od protipožarne centrale z napravo za napajanje

električne energije, avtomatskih javljalnikov požara, ročnih naprav za alarmiranje in

inštalacijskega sistema vodnikov. Področje nadzora protipožarnega sistema je podzemna

garaža. Protipožarna centrala ima naslednje funkcije:

- sprejema informacije od avtomatskih javljalskih grup

- sprejema informacije od ročnih javljalnikov

- prikazuje delovna stanja protipožarnega sistema

- vključuje napravo za alarmiranje

- nadzira inštalacijski sistem

- zapisuje spremembe v sistemu

- vključuje ventilacijo za prezračevanje garaže

Centrala je nameščena v suhem, delovno dostopnem prostoru. Napajanje je izvedeno z dva

neodvisna izvora.

Avtomatski javljalniki požara so izbrani tako, da požar prepoznajo v začetni fazi.

Ročni javljalniki požara so predvideni na evakuacijskih poteh v objektu in njihova

medsebojna razdalja je manjša kot 40 m. V garaži so predvidene alarmne sirene, pred

vhodom v garažu pa zunanja alarmna sirena z bliskalico (slika 3.9).

Sestavni deli protipožarnega sistema so:

načrt protipožarnega sistema

načrt alarmiranja

knjiga vzdrževanja

navodila za uporabo in vzdrževanje

Page 19: Poročilo prakse

18

Slika 3.9 Alarmna sirena z bliskalico

Dnevni in nočni načrt alarmiranja so identični, ker v objektu ni odgovorne osebe za

nadzor centrale. Zato ima načrt le eno stopnjo.

3.4.4 Sistem za odkrivanje CO

Zaščita od previsoke koncentracije izpušnih plinov je rešena z:

- zaznavanjem

- alarmiranjem

Strogi švicarski predpisi (angl. Swiss Standards Association, SNV 271010) določajo za

javne garaže dopustno srednjo koncentracijo CO merjeno čez eno uro:

- garaže brez stalne prisotnosti osebja 200 ppm

- garaže z 8 urno prisotnostjo 100 ppm

- garaže z 8 urnim delom 50 ppm

oziroma, srednja vrednost merjena čez 10 minut v iznosu 300 ppm. Detektorji neprestano

merijo koncentracijo plina in posredujejo podatke centrali, ki jih predeluje in primerja s

podanim stopnjama koncentracij plina. Na osnovi alarmnega programa, centrala odda

posamezne stopnje alarma:

Page 20: Poročilo prakse

19

- opozorilo vrednost 50 ppm

- predalarm vrednost 150 ppm – vključuje drugo hitrost ventilatorja

- alarm vrednost 250 ppm – zvočni in svetlobni alarm

Centrala ima tudi možnost vključitve avtomatike garažnih vrat. Detektorji CO plina

delujejo na principu elektrokemijske celice. V osnovah so sestavljeni iz dveh elektrodah in

elektrolita. Zaradi prisotnosti CO v celici prihaja do tvorbe ogljkovega dioksida CO2 na

anodi, na katodi pa prihaja do zmanjšanja kisika O2. Kot rezultat tega procesa, prihaja do

razlike potenciala med elektrodama, ki pa je proporcionalen koncentraciji CO. Detektorji

se nameščajo na višino 1,6 m od tal. Pojav alarma signalizira se svetlobno in zvočno. Pri

vhodu v garažu se nahaja signalni pano, kateri pri alarmu svetli rdečo, v normalnih pogojih

pa zeleno.

3.4.5 Inštalacije strelovoda in ozemljitve

Zaradi zaščite od atmosferskega praznjenja, načrtovana je inštalacija klasičnega tipa

po načelu Faradayeve kletke. Elementi inštalacij morajo merama in kakovostjo izpolnjevati

veljavne standarde za strelovodne inštalacije.

Na ravni strehi z maksimalnim naklonom 6%, nameščen je lovilec iz aluminijeve

zlitine v obliki okroglega profila minimalnega premera 8 mm. Lovilec je pričvrščen z

ustrezo standarno opremo za montažo podjetja HERMI Celje (slika 3.10). Na sliki 3.10 je:

1. spodnji del nosilca

2. trak (iz enakega materiala kot kritina)

3. zgornji del nosilca

4. vodnik

Page 21: Poročilo prakse

20

Slika 3.10 Strešni nosilec SON 17A PE 8mm podjetja HERMI Celje

Nameščeni so vertikalni lovilci na dimnike in ventilacijske odvode in so ti povezani na

vodoravne lovilce. Kovinski deli dimnikov ali ventilacijskih odvodov so povezani na

vertikalne lovilce. Pri spajanju elementov izdelanih od različnih materialov uporabiti

ustrezne priključne elemente, kateri preprečujejo elektrokoroziju na priključni točki. Zaradi

preprečavanja preskoka in prevelikih elektrodinamičnih sil, ne nameščajo se loki s

polmerom manjšim kot 200 mm. Sprememba smeri nameščanja ne sme biti večja kot 90.

Odvodi so izdelani iz pocinkanega jeklenega valjanca 25x3 mm v nosilni betonski

konstrukciji in so povezani varjenjem z armaturo. Odvodi so povezani varjenjem na

temeljno ozemljitev.

Temeljna ozemljitev je izdelana iz pocinkanega jeklenega valjanca 30x4 mm

položenega v temeljih objekta. Trak, vse priključke in vare je treba zaščititi oblogom

bitumna.

Po končanem delu je treba opraviti vse potrebne meritve, posebej pa:

- upor ozemljitve

Page 22: Poročilo prakse

21

- utrjevati povezanost vseh kovinastih mas na fasadah s strelovodno inštalacijo

Pregled strelovodne inštalacije opraviti je treba:

- enkrat letno

- po popravilih strelovodne inštalacije

- po udaru strele v inštalacijo ali objekt

- v rednih periodičnih razmikih čez 2 leti

3.4.6 Posebni tehnični pogoji

V nadeljevanju je seznam posebnih tehničnih pogojev (zakonov), ki sem jih

upošteval pri izdelavi projekta:

Zakon o prostornom uređenju i gradnji (NN 76/07)

členi: 178., 181,. 182,.183.

Zakon o zaštiti na radu (NN 59/96, 94/96, 114/03)

člen 98.

Pravilnik o tehničkim normativima za električne instalacije niskog napona

(SL. SFRJ br. 53/88)

členi: 11., 21., 22., 29. stavek 3., 67., 101.

Pravilnik o sustavima za dojavu požara (NN 56/99)

členi: 4., 5., 8., 9., 12., 13., 14., 16., 17., 28., 32., 37.

3.4.7 Program nadzora in zagotavljanje kakovosti

Za delo na vgradnji podometnega in nadometnega inštalacijskega materiala

potrebna je PK delovna sila. Za povezovanje inštalacijskih vodov na potrošnike, v

inštalacijskih omaricah, stikalih in vtičnicah je potrebna KV delovna sila. Za delo na

povezovanju motornih pogonov in krmilnih omaric potrebna je VKV delovna sila.

Page 23: Poročilo prakse

22

Seznam pogojev, kateri nadzirajo in zagotavljajo kakovost:

Pravilnik o tehničkim normativima za električne instlacije niskog napona

(SL SFRJ 53/88)

členi: 189., 192., 193., 194., 195., 196.

Pravilnik o tehničkim normativima za zaštitu niskonaponskih mreža i

pripadnih transformatorskih stanica (SL SFRJ 13/78)

člen 8. stavek 2.

Pravilnik o ispitivanju određenih sredstava rada i radne okoline te

sadržaju, obliku u načinu izdavanje isprava (NN 52/84)

členi: 2., 3., 6.

3.5 Grafični del

Grafični del je prikazan v prilogah in predstavlja inštalacijske risbe za posamezne

primere stanovanj in za strelovode. Ker mi podjetje Coning Ecogradnja, zaradi poslovne

etike, ni moglo omogočiti računalniške kopije inštalacijskih risb, sem inštlacijske risbe

podal v obliki papirniških kopij.

PRILOGA A – elektroinštalacije stanovanje tip 1 (merilo 1:50)

PRILOGA B – elektroinštalacije stanovanje tip 2 (merilo 1:50)

PRILOGA C – tloris strehe – inštalacija strelovoda (merilo 1:100)

PRILOGA D – tloris strehe – inštalacija strelovoda (merilo 1:100)

V prilogah C in D so:

- VO vertikalni odvod v betonskem zidu

- mr povezava vertikalnega odvoda z kovinastim držajem

- OL povezava vertikalnega odvoda z kovinastim žlebom

Page 24: Poročilo prakse

23

4 SKLEP

Že od začetka študija se v meni spodbuja želja za projektiranjem. Končni vpogled v

projektiranje sem dobil v 4. letniku pri predmetu 'Naprave za transformacijo in prenos'. Pri

tem predmetu sem usvojil teoretsko podlago, ki mi je prav prišla pri izdelavi projekta pri

praktičnem izobraževanju, ki sem pa dobil vpogled v konkretno izdelavo projekta.

Zaključujem, da je praktično izobraževanje bilo uspešno, saj sem dobljeno teoretično

podlago uspešno uporabil na praktičnem primeru.

Zhvaljujem se podjetju Coning Ecogradnja, ki mi je omogočilo prktično

izobraževanje in pa mentorju g. Kolenku, ki me je spodbujal, nadziral in svetoval.

Page 25: Poročilo prakse

24

Literatura

[1] http://sl.wikipedia.org/wiki/AutoCAD

[2] http://www.coning.hr

Page 26: Poročilo prakse

25

PRILOGA A

Page 27: Poročilo prakse

26

PRILOGA B

Page 28: Poročilo prakse

27

PRILOGA C

Page 29: Poročilo prakse

28

PRILOGA D