Meje in varnost

P O L I T I K E E V R O P S K E

U N I J E

Med temel jn imi c i l j i Evropske uni je (EU) je vzpostavi tev območja brez notranj ih meja , v katerem l judje prosto potuje jo , ž iv i jo in delajo , vedoč , da se nj ihove pravice v celot i upoštevajo in je n j ihova varnost zagotovl jena.

Gradimo odprto

in varno Evropo

CONTENTS

Zakaj skupna pravila za varovanje mejaEvropska unija kot območje prostega gibanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 3

Kako ukrepa EUSkupna pravila EU glede prestopa meje � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 4

Zakaj skupno prizadevanje za varnost EvropeEvropska unija kot območje varnosti � � � 7

Kako ukrepa EUSkupna pravila EU za splošno varnost � � 8

Perspektive � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � 12

Dodatne informacije � � � � � � � � � � � � � 12

POLITIKE EVROPSKE UNIJE

Politike Evropske unije Meje in varnost

Evropska komisijaGeneralni direktorat za komuniciranjeInformacije za državljane 1049 BruseljBELGIJA

Rokopis je bil posodobljen novembra 2014.

Slika na naslovnici in strani 2: © Jupiterimages

12 str. – 21 × 29,7 cmISBN 978-92-79-41699-6doi:10.2775/26075

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2014

© Evropska unija, 2014Reprodukcija je dovoljena. Za uporabo ali reprodukcijo posameznih fotografij je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Publikacija je del zbirke, v kateri predstavljamo delovanje EU na različnih področjih politik, razloge za ukrepanje in

rezultate teh ukrepov.

Publikacije lahko prenesete s spletne strani:

http://europa.eu/pol/index_sl.htmhttp://europa.eu/!fW37hp

Kako deluje Evropska unijaEvropa v 12 poglavjih

Evropa 2020: Strategija EU za gospodarsko rastUstanovni očetje Evropske unije

Bančništvo in financeBoj proti goljufijam

CarinaDigitalna agenda

Ekonomska in monetarna unija ter evroEnergija

Humanitarna pomoč in civilna zaščitaIzobraževanje, usposabljanje, mladi in šport

Javno zdravjeKmetijstvo

KonkurencaKultura in avdiovizualno področje

Mednarodno sodelovanje in razvojMeje in varnost

Migracije in azilNotranji trgObdavčenje

OkoljePodjetništvo

Podnebni ukrepiPomorske zadeve in ribištvo

PotrošnikiPravosodje, temeljne pravice in enakost

Promet Proračun

Raziskave in inovacijeRegionalna politika

ŠiritevTrgovina

Varnost hraneZaposlovanje in socialne zadeve

Zunanje zadeve in varnostna politika

3M E J E I N V A R N O S T

Schengensko območje, tj. območje prostega gibanja brez notranjih meja, ki zdaj obsega skoraj vso Evropo, je med najbolj izjemnimi dosežki Evropske unije. V schengenskem območju lahko ljudje potujejo iz ene države v drugo, ne da bi jim bilo treba pokazati potno listino. Schengensko območje je začelo nastajati leta 1985, ko je pet držav EU podpisalo schengenski sporazum, s katerim se je začelo sodelovanje držav pri ukinjanju kontrol na notranjih mejah. V naslednjih letih se jim je pridružila večina držav članic EU in nekatere države zunaj EU. Države schengenskega območja ne izvajajo več kontrol na skupnih mejah.

Odprava mejnih kontrol pomeni, da morajo schengenske države sodelovati, če želijo ohraniti visoko stopnjo varnosti v schengenskem območju. Pomeni tudi, da morajo sodelovati in da so soodgovorne za upravljanje skupnih zunanjih meja, skrbeti pa morajo tudi za dobro sodelovanje s sosednjimi državami zunaj EU in zunaj schengenskega območja. Schengensko sodelovanje uvaja skupna merila za nadzor zunanjih meja, skupna pravila glede vstopa v schengensko območje in močnejše sodelovanje med policijskimi organi schengenskih držav.

Zakaj skupna pravila za varovanje meja

Evropska unija kot območje prostega gibanja

IE

UK

FR

NO

SE

FI

EE

LV

LT

PL

CZ

AT HU

HR

SK

RO

BG

EL

CYCYMT

DE

IT

LI

CH

BENL

PTES

IS

DK

SI

LU

CANARIAS (ES)

AÇORES (PT)

MADEIRA (PT)

SCHENGENSKO OBMOČJE 1� JULIJA 2013

Države članice EU v schengenskem območju

Države članice EU zunaj schengenskega območja

Države nečlanice EU v schengenskem območju

AT: AvstrijaBE: BelgijaBG: BolgarijaCH: ŠvicaCY: CiperCZ: ČeškaDE: NemčijaDK: DanskaEE: EstonijaEL: GrčijaES: ŠpanijaFI: FinskaFR: FrancijaHU: MadžarskaIE: IrskaIS: IslandijaIT: ItalijaLI: LihtenštajnLT: LitvaLU: LuksemburgLV: LatvijaMT: MaltaNL: NizozemskaNO: NorveškaPL: PoljskaPT: PortugalskaRO: RomunijaSE: ŠvedskaSI: SlovenijaSK: SlovaškaUK: Združeno kraljestvo

4P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Schengenske države se pri izvajanju kontrol na zunanjih mejah in izdaji vizumov za krajše bivanje v schengenskem območju ravnajo po skupnih pravilih. Ta skupna pravila Evropski uniji omogočajo, da učinkovito nadzoruje svoje zunanje meje in skrbi za varnost, da preprečuje trgovino z ljudmi in vodi boljšo priseljensko politiko (več informacij o tem v knjižici Priseljevanje in azil). S skupnimi pravili so postali bolj pregledni tudi pogoji glede vstopa državljanov držav zunaj EU v schengensko območje.

Skupna pravila glede krajšega bivanja

Drugi vidik schengenskega sodelovanja je skupna vizumska politika, ki omogoča enostavnejši postopek pri zakonitem vstopu v EU in hkrati boljšo notranjo varnost EU. Pogoje in postopke, ki jih schengenske države uporabljajo pri izdaji vizuma za krajše bivanje („schengenski vizum“) ureja vizumski zakonik. Ta na primer določa, kako oddati vlogo za vizum in kako določiti državo, ki je odgovorna za obravnavo vloge. Schengenski vizum dovoljuje največ trimesečno bivanje v šestmesečnem obdobju, njegov imetnik pa lahko v tem času prosto potuje po celotnem schengenskem območju.

Vizuma za vstop v schengensko območje ne potrebujejo vsi državljani držav zunaj EU. Evropska unija uporablja skupni seznam držav, katerih državljani morajo zaprositi za vizum, in držav, katerih državljani so oproščeni

Slovaški mejni policist pregleduje dokumente na slovaško‑ukrajinski meji.

Schengenska vizumska nalepka

© E

urop

ean

Uni

on

© E

urop

ean

Uni

on

Kako ukrepa EU

Skupna pravila EU glede prestopa meje

Prestop meje in mejne kontrole ureja zakonik o schengenskih mejah. V njem so navedeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati državljani držav zunaj EU za vstop v schengensko območje in največ trimesečno bivanje v šestmesečnem obdobju: imeti morajo denimo veljaven potni dokument in veljaven vizum (če je obvezen) ter sredstva za preživljanje v času nameravanega bivanja v namembni državi. Zakonik o schengenskih mejah državam izjemoma omogoča tudi ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah, vendar samo kadar je resno ogrožen javni red ali notranja varnost in samo za omejen čas.

ZUNANJE MEJE EU: ŠTEVILO PRESTOPOV

12,6 milijona prestopov na teden (2009)

Državljani EU in osebes pravico do prostega gibanja

Državljani držav nečlanic EU,ki ne potrebujejo vizuma

Državljani držav nečlanic EU,ki potrebujejo vizum73,5 %

11,3 %

15,2 %

Vir: Evropska komisija.

(ocena na podlagi ankete v državah EU)

5M E J E I N V A R N O S T

vizumske obveznosti. Izjema med drugim velja za države, s katerimi je EU podpisala sporazum o odpravi vizumov, in za osebe s posebnimi pravicami, ki jih določajo dvostranski sporazumi, na primer sporazum o obmejnem prometu.

Izdajo vizuma in dovoljenja za bivanje, ki je daljše od treh mesecev, urejajo nacionalni predpisi držav članic EU.

Režim obmejnega prometa EU omogoča državam članicam, da sklenejo dvostranske sporazume s sosednjimi državami zunaj EU in tako prebivalcem olajšajo prestop zunanjih meja EU. Na podlagi takega sporazuma lahko državljani države zunaj EU, ki živijo v obmejnem predelu in morajo redno in pogosto prestopati zunanjo mejo EU, vstopajo v EU brez mejne kontrole in brez schengenskega vizuma. Takšno sodelovanje spodbuja blagovno menjavo in krepi družbene in kulturne stike med sosednjima državama.

Izmenjava informacij za boljše upravljanje zunanjih meja

Države članice EU pri upravljanju skupnih zunanjih meja uporabljajo skupne informacijske sisteme, ki omogočajo hitro izmenjavo informacij med nacionalnimi organi v vsem schengenskem območju.

Nedavno uvedeni schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) omogoča pristojnim organom učinkovitejšo medsebojno izmenjavo posebnih opozoril v zvezi s posamezniki in predmeti, denimo informacije o pogrešanih osebah in ukradenih ali izgubljenih vozilih, orožju in osebnih dokumentih. Ponuja nove funkcije, denimo uporabo biometričnih identifikatorjev (npr. prstni odtisi), in nove tipe opozoril ter možnost povezovanja različnih tipov opozoril (npr. opozorila v zvezi z osebo in vozilom).

Podobno si nacionalni organi po vizumskem informacijskem sistemu pošiljajo informacije in sklepe v zvezi z vlogami za schengenski vizum. Sistem organom omogoča biometrično ugotavljanje identitete (največkrat po prstnih odtisih): tako lahko organi preverjajo identiteto imetnikov vizumov in iščejo osebe,

SCHENGENSKI VIZUM

SCHENGENSKO OBMOČJE – VIZUMSKA OBVEZNOST

18

15

13

11

9

6

3

02009 2010 2011 2012 2013

Štev

ilo v

seh

vlog

za

sche

ngen

ski

vizu

m 2

009–

2013

v milijonih

LetoVir: Evropska komisija.

Schengen Area - visa requirements

Skupni informacijski sistemi uporabljajo za identifikacijo prstne odtise.

© E

urop

ean

Uni

on

Schengensko območje

Države članice EU zunaj schengenskega območja

Vizum ni obvezen

Vizum je obvezen

Letališki tranzitni vizum je obvezen v vseh državah schengenskega območja

6P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

ki se v schengenskem območju zadržujejo brez osebnih dokumentov ali s ponarejenimi. Sistem se torej uporablja ne le v postopkih za izdajo vizuma, ampak tudi v boju proti zlorabam in za zaščito potnikov. Pomaga na primer odkrivati goljufanje.

Biometrični identifikatorji, zlasti prstni odtisi, se vse pogosteje uporabljajo za identifikacijo. Toda tehnologije, ki jih uporabljajo posamezni informacijski sistemi za zbiranje biometričnih identifikatorjev, se lahko med seboj precej razlikujejo. Evropska unija zato raziskuje in razvija nove rešitve za biometrično iskanje in ugotavljanje identitete, ki ga bo mogoče enostavno in učinkovito uporabljati ter bo izpolnjevalo standarde varstva podatkov, njegovo vzdrževanje in delovanje pa ne bo drago.

Evropski sistem varovanja meja (Eurosur) je mehanizem za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami EU in agencijo Frontex. Državam EU omogoča lažjo skupno uporabo in koordinacijo virov ter ukrepanje ob incidentih na zunanjih mejah EU. Omogoča tudi učinkovitejši pregon čezmejnega kriminala, preprečevanje nezakonitih prestopov meje in zmanjševanje števila smrtnih žrtev med migranti na morju.

Schengenski ocenjevalni mehanizem

Evropska komisija in države EU skupaj ocenjujejo uporabo pravil za nadzor meja, vizumsko politiko in druga področja schengenske zakonodaje, denimo policijsko sodelovanje in varstvo podatkov. Mehanizem za ocenjevanje schengenske zakonodaje je bil sprva uveden kot medsebojni nadzor strokovnjakov iz držav EU, pri čemer je Evropska komisija imela vlogo opazovalke. Evropska komisija zdaj skrbi za koordinacijo teh ocenjevanj, ki potekajo na podlagi večletnih in letnih programov, o katerih se dogovorijo države EU. Ocenjevanje poteka med obiski na terenu in s podrobnimi anketami. Glede na rezultate ocenjevanja pripravijo za zadevno državo EU priporočila, kako odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

Finančna sredstva EU za upravljanje zunanjih meja

Skupne zunanje meje terjajo od vseh držav članic, da vlagajo v varovanje mej in tako skrbijo za varnost v Evropski uniji. Takšna vlaganja so lahko za nekatere države zelo draga, zlasti za tiste, ki ležijo ob zunanjih mejah Unije in so lahko deležne močnejših migracijskih pritiskov na svojih mejah. Državam, za katere je nadzor nad skupnimi zunanjimi mejami veliko finančno breme, finančno pomagata Sklad za zunanje meje (2007–2013) in Sklad za notranjo varnost (2014–2020). V obdobju 2007–2013 je Sklad za zunanje meje namenil 1 856 milijonov evrov za nacionalne ukrepe in ukrepe na ravni EU v zvezi

Pomorski nadzorni center v francoskem Toulonu, ki ga delno financira Sklad za zunanje meje.

© E

urop

ean

Uni

on

Operativno upravljanje vizumskega in schengenskega informacijskega sistema je v pristojnosti Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov. Agencija skrbi tudi za sistem EURODAC, informacijski sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil (več informacij o tem najdete v knjižici Priseljevanje in azil). V prihodnosti bo morda imela priložnost, da razvije in vodi še druge informacijske sisteme na področju notranjih zadev, denimo sistem vstopa/izstopa in program za registrirane potnike.

Za operativno sodelovanje držav članic EU pri upravljanju skupnih zunanjih meja skrbi Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex). Agencija Frontex usklajuje razne ukrepe, denimo skupne operacije na pomorskih in kopenskih mejah držav EU, in na zahtevo držav EU, ki se na svojih zunanjih mejah spoprijemajo z nenadnimi in izjemnimi migracijskimi pritiski, pošlje skupine za hitro posredovanje (RABIT), ki jih sestavljajo pripadniki nacionalnih mejnih policij. Sodeluje tudi z mejnimi organi v državah zunaj EU in z njimi izmenjuje informacije o skupnih nevarnostih.

7M E J E I N V A R N O S T

SKLAD ZA NOTRANJO VARNOST – MEJE

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Skupaj v obdobju 2014–2013 (v milijonih evrov)

Vir: Evropska komisija.

Million

Opomba: Irska in Združeno kraljestvo ne sodelujeta v Skladu za notranjo varnost – meje.

AvstrijaBelgija

BolgarijaCiper

ČeškaNemčijaDanskaEstonijaŠpanijaFinska

FrancijaGrčija

HrvaškaMadžarska

IrskaItalijaLitva

LuksemburgLatvijaMalta

NizozemskaPoljska

PortugalskaRomunijaŠvedska

SlovenijaSlovaška

Združeno kraljestvo

Prebivalci Evrope živijo razmeroma varno. Pri zagotavljanju varnosti imajo pomembno vlogo nacionalni organi pregona, denimo policija in carina ter pristojni pravosodni organi. Toda evropski državljani, podjetja in celo vlade lahko postanejo žrtev mednarodnega organiziranega kriminala, terorizma,

Zakaj skupno prizadevanje za varnost Evrope

Evropska unija kot območje varnosti

Evropska unija spodbuja čezmejno sodelovanje policijskih organov.©

Eur

opea

n Un

ion

internetnega kriminala ter kriz in nesreč. Te nevarnosti so ne samo raznovrstne in medsebojno povezane, temveč so vse bolj kompleksne ter vse obsežnejše. Evropska unija zato spodbuja države članice, da sodelujejo in usklajujejo svoja prizadevanja ter ob morebitni nevarnosti ukrepajo celovito ne glede na meje in sodno pristojnost. Sem sodi boljše čezmejno sodelovanje organov pregona držav EU, predvsem pri izmenjavi informacij.

z izvajanjem mejnih kontrol, nadzorom in gibanjem ljudi na zunanjih mejah, izboljšanjem dela konzularnih organov in podporo skupni vizumski politiki. Vse to omogoča lažje zakonito potovanje in lažje preprečevanje nezakonitih prestopov meje in goljufanja z vizumi. Mejna kontrola držav EU se je tako močno izboljšala, predvsem s poenostavitvijo pregledov potnikov in modernizacijo sistemov mejnega nadzora.

V obdobju novega finančnega okvira (2014–2020) bo Sklad za notranjo varnost (finančni instrument za nadzor meja in vizumsko politiko) namenil 2 764 milijonov evrov za ukrepe v zvezi z upravljanjem zunanjih meja in morebitne operativne stroške predhodnih sistemov in opreme. Finančna sredstva so rezervirana tudi za nakup opreme v državah članicah EU za skupne operacije Frontex, konzularno sodelovanje in „pametne meje“ (sistem vstopa/izstopa in program za registrirane potnike).

Drugi vir podpore za upravljanje zunanjih meja, sicer bolj dolgoročno usmerjen, je program EU za raziskave na področju varnosti. Kar zadeva varnost meja, zajema program različna področja, od pomorskega nadzora in mejnih kontrol do novih osebnih dokumentov in odkrivanja tihotapskega blaga. Kot primer navajamo projekt Closeye, s katerim pripravljajo operativni in

tehnični okvir, ki bo izboljšal razumevanje razmer in odzivne zmogljivosti organov nadzora na zunanjih mejah EU.

8P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Sodelovanje držav EU pri varnostnih vprašanjih temelji na strategiji notranje varnosti EU. Ta obsega ukrepe, ki zadevajo najbolj žgoča varnostna vprašanja, s katerimi se sooča EU. Ukrepi uresničujejo pet glavnih strateških ciljev: razbitje kriminalnih in terorističnih mrež, preprečevanje radikalizacije in novačenja, varovanje državljanov, podjetij in družbe pred internetnim kriminalom, utrditev upravljanja skupnih zunanjih meja ter izboljšanje pripravljenosti in ukrepanja EU ob krizah.

Boj proti organiziranemu kriminalu

Kriminalne združbe delujejo mednarodno in so pogosto vpletene v številne kriminalne dejavnosti sočasno, denimo trgovino z ljudmi, drogami in orožjem, pranje denarja in ponarejanje. Tako denimo „operejo“ dobiček iz ene kriminalne dejavnosti in z njim financirajo druge dejavnosti. Izsleditev in pregon teh kriminalnih družb ostaja v pristojnosti držav EU. Evropska unija le pomaga državam članicam, da se uspešneje bojujejo s kriminalom, tako da krepi čezmejno sodelovanje organov pregona v okviru agencij EU, kot so Evropski policijski urad (Europol), Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) in Evropska policijska akademija; da usklajuje prakse kazenskega prava; usmerja policijsko dejavnost na podlagi večdisciplinarnih obvestil; spodbuja izmenjavo informacij in skupna usposabljanja. Z novim pristopom pri usposabljanju, evropskim programom usposabljanja na področju kazenskega pregona (program LETS), želi omogočiti vsem pripadnikom organov pregona (od policistov, mejnih policistov in carinikov do drugih državnih uradnikov, denimo tožilcev), da pridobijo znanje, potrebno za uspešnejše preprečevanje in zatiranje čezmejnega kriminala. Kriminalce je treba postaviti pred sodišče ne glede na to, v kateri državi se nahajajo ali so zagrešili kaznivo dejanje.

Trgovina z ljudmi je oblika novodobnega suženjstva. Samo v Evropski uniji vsako leto prodajo več sto tisoč oseb za različne namene, na primer spolno izkoriščanje, prisilno delo, prisilno beračenje, prisilno gospodinjsko delo, odvzem organov. EU je uskladila kazensko zakonodajo držav članic v zvezi s trgovino z ljudmi ter uvedla trdne določbe glede varstva žrtev. Države EU morajo poskrbeti za posebno obravnavo zlasti ranljivih žrtev in lahko uporabijo načelo nekaznovanja pri žrtvah, ki so jih v kriminalno dejavnost prisilili. Pristop Evropske unije k preganjanju trgovine z ljudmi je celovit in

večdisciplinaren. Izhajajoč iz človekovih pravic se osredotoča na žrtve, pri čemer obravnava posebej ženske, moške in otroke, spodbuja vlogo nacionalnih poročevalcev in drugih enakovrednih mehanizmov ter vključitev civilne družbe v ustrezne postopke. Za usklajenost in doslednost ukrepov institucij, agencij in držav EU ter držav zunaj EU in mednarodnih organizacij skrbi evropski koordinator boja proti trgovini z ljudmi, ki pripravlja tudi splošne politične strateške usmeritve na tem področju.

Spletišče EU za boj proti trgovini z ljudmi ponuja številne informacije delavcem na terenu, civilni družbi, akademskim krogom in drugim, ki se ukvarjajo z žrtvami trgovine z ljudmi.

Evropska unija si prizadeva preprečevati tudi spolno izkoriščanje in zlorabo otrok, in sicer s splošno uvedbo poenotenih pravil za sodni pregon kršiteljev in varstvo žrtev v državah članicah. Posebno pozornost namenja zlasti novim pojavom uporabe interneta za privabljanje otrok (spolni izkoriščevalci otrok se na internetu predstavljajo kot otroci ter tako privabijo žrtve, se spoprijateljijo z njimi in jih zavedejo).

S spletnim bančništvom in nakupovanjem postaja internet vse bolj del vsakdanjega življenja, hkrati s tem pa se povečuje tudi internetni kriminal. Internetni kriminal je razmeroma malo tvegana, vendar dobičkonosna dejavnost, ki ne pozna meja, poteka lahko v velikem obsegu in na veliko daljavo. Posamezniki, podjetja, državni organi, tudi celotna družba lahko postanejo žrtev internetnih goljufij in napadov, kakršni so kraja identitete, izvabljanje občutljivih podatkov (internetno ribarjenje), vsiljena e-pošta, računalniški virusi in vdiranje v sisteme. Informacijski sistemi in infrastrukture so zlasti občutljivi za napade preko omrežja robotskih računalnikov (skupina z virusom okuženih računalnikov, ki so pod nadzorom drugega računalnika, ne da bi lastniki to vedeli). Evropska unija podpira operativno sodelovanje nacionalnih organov

Kako ukrepa EU

Skupna pravila EU za splošno varnost

Internet nam v marsičem olajša življenje, hkrati pa prinaša nove nevarnosti za državljane, podjetja in državne organe.

© iStockphoto/Jean G

ill

9M E J E I N V A R N O S T

v boju proti internetnemu kriminalu z informativnimi kampanjami, usposabljanjem in raziskavami. Koordinira tudi ukrepe držav EU v zvezi z zaščito spletnih storitev za državljane in ukrepe v zvezi s preprečevanjem goljufij in poneverb pri negotovinskih plačilih. EU je poleg tega uskladila ukrepe držav članic v zvezi z zaščito informacijskih sistemov pred internetnimi napadi. K boljši varnosti evropskih državljanov in podjetij pripomore tudi Evropski center za kibernetski kriminal, ki v sklopu Evropskega policijskega urada (Europol) povezuje znanje, izkušnje in informacije, podpira preiskave internetnega kriminala, išče vseevropske rešitve in opozarja na problematiko internetnega kriminala v Uniji.

Prepovedane droge ogrožajo zdravje in varnost posameznikov in družb v EU. Vsako leto zaradi prevelikega odmerka umre okoli 6 100 evropskih prebivalcev, še 1 700 pa jih umre zaradi posledične okužbe z virusom HIV/aids, več sto tisoč oseb ima zaradi uživanja drog hude zdravstvene težave. Uživanje drog je še vedno močno razširjeno, prepovedane droge je že uporabila četrtina (80 milijonov) vseh odraslih v EU. Trgovina z drogami je daleč največji kriminalni trg na svetu in glavni vir gotovinskih denarnih sredstev za kriminalne združbe. Problematika drog v EU se hitro spreminja, načini trgovanja in trgovske poti se hitro prilagajajo novim razmeram, nove droge se izjemno hitro širijo. V EU so odkrili več kot 360 novih drog, številčno jih je torej več kot prepovedanih drog (234). Nove droge pogosto razglašajo za zakonito alternativo prepovedanim drogam („dovoljena omama“), čeprav večinoma niso bile nikoli preskušene na ljudeh in so lahko podobno škodljive kot prepovedane. Kar zadeva problematiko drog, ima Evropska unija skupaj z državami članicami pomembno vlogo. Njeni zakonodajni ukrepi omogočajo odkrivanje, oceno tveganja, hitrejšo prepoved novih drog, boj proti trgovini z drogami na splošno. S finančnimi sredstvi podpira projekte, ki razvijajo inovativne metode preprečevanja, zdravljenja in opuščanja drog ter spodbujajo čezmejno sodelovanje. Za uspešno ukrepanje Evropske unije in držav članic na tem področju je v pomoč Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti

z drogami z informacijami o drogah in razširjenosti drog v Evropi.

EU je sklenila, da se kriminalnih mrež loti na njihovi najbolj ranljivi točki – pri finančnem dobičku. Državam EU pomaga pri pregonu pranja denarja, korupcije in ponarejanja ter pri zasegu nezakonito pridobljenega premoženja.

Pri pranju denarja gre za nekakšno „čiščenje“ nezakonito pridobljenih finančnih sredstev, da tako prikrijejo nezakonitost njihovega vira. Evropska unija se je problema lotila z regulacijo finančnih institucij, ki morajo na primer prijaviti vse sumljive ali neobičajne transakcije. Hkrati je uskladila tudi kazenske sankcije držav članic za pranje denarja.

Organizirani kriminal je tesno povezan s korupcijo, ki pogosto omogoča nezakonito trgovanje (npr. s cigaretami, ljudmi, drogami, prostitucijo), največkrat preko regionalnih meja. EU je leta 2014 objavila svoje prvo poročilo o boju proti korupciji, ki se osredotoča na javna naročila po različnih sektorjih in vsebuje poglavja o vsaki posamezni državi članici. Poročilo izpostavlja dobre prakse in področja, kjer so potrebne izboljšave, ter predlaga konkretne ukrepe za boljše preprečevanje in odpravo korupcije. EU se je poleg tega zavezala, da bo uvedla protikorupcijske ukrepe na splošno v vse svoje notranje in zunanje politike, tudi v evropski semester (ciklus gospodarskega usklajevanja), širitvene in sosedske politike.

Poneverjanje je globalni problem s hudimi ekonomskimi in socialnimi posledicami. Leta 2009 so na primer carinski organi na zunanjih mejah EU zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine preprečili vstop blaga v več kot 43 000 primerih. Šlo je za skupno 118 milijonov izdelkov. Poneverjena živila, zdravila, gnojila, negovalna kozmetika in otroški izdelki lahko poleg tega resno ogrozijo zdravje in varnost. Distribucija ponarejenega blaga postaja z vse večjo uporabo interneta lažja in je izjemno dobičkonosna dejavnost z nizkim tveganjem. Evropska unija zato strožje uveljavlja pravice intelektualne lastnine in države

Organizirani kriminal je izjemno dobičkonosen: kriminalcem je treba odvzeti nezakonito pridobljeno premoženje.

Ponarejena zdravila lahko resno ogrozijo zdravje in varnost ljudi.

© c

cvis

ion.

de©

European Union

10P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

mednarodnim, nacionalnim in lokalnim ukrepom preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma in ki so pomemben okvir sodelovanja in ustreznega odzivanja v vsej EU.

Če k sodelovanju pritegnemo civilno družbo in osebe, ki so v neposrednem stiku s ciljnimi posamezniki in ranljivimi skupinami prebivalstva, povečamo vire in zmogljivosti. Mreža za ozaveščanje o problematiki radikalizacije povezuje ljudi, ki se v praksi ukvarjajo s preprečevanjem nasilnega ekstremizma, omogoča izmenjavo najboljših praks in združuje znanje in izkušnje.

Osrednja prvina strategije EU za boj proti terorizmu je tudi preprečevanje financiranja terorizma. EU je pripravila številne ukrepe, ki naj bi teroristom odvzeli možnost dostopa do finančnih sredstev in onemogočili njihove dejavnosti.

Največ terorističnih napadov so v preteklih letih izvedli z eksplozivi, navadno izdelanimi doma iz kemičnih spojin, ki so javnosti splošno dostopne. EU si posledično prizadeva zmanjšati dostopnost predhodnih kemičnih sestavin za eksplozive in z boljšim zavarovanjem eksplozivov in opreme za izdelavo bomb preprečiti njihovo zlorabo. Akcijski načrt EU za okrepitev varovanja eksplozivov prinaša konkretne ukrepe, usmerjene v preprečevanje, odkrivanje in ukrepanje v zvezi z zlorabo eksplozivov.

Velika je tudi nevarnost terorističnih napadov s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi (KBRJ) sredstvi. EU je zato sprejela akcijski načrt KBRJ, s katerim naj bi zmanjšala nevarnost in posledice uporabe kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih sredstev, ki bi bila bodisi namerna, nenamerna ali povzročena z naravno nesrečo, med drugim tudi z boljšim zaznavanjem nevarnosti, večjo pripravljenostjo in zmogljivostjo ukrepanja.

Teroristi pogosto uporabljajo doma narejeni eksploziv.

© F

lyin

g Co

lour

s Lt

d/D

igita

l Vi

sion

/Get

ty Im

ages

Evropski policijski urad (Europol) pomaga državam EU v boju proti hudemu mednarodnemu kriminalu in terorizmu. To je obveščevalna agencija, ki zbira, analizira in izmenjuje informacije o kriminalnih in terorističnih mrežah ter pripravlja poročila o pojavih organiziranega kriminala in terorizma v EU. Europol prispeva tudi operativno pomoč organom pregona v državah EU in usklajuje skupne čezmejne preiskave v EU.

Evropska policijska akademija usposablja zaposlene v organih pregona držav EU, ki se tako seznanijo z instrumenti čezmejnega sodelovanja in njihovo uporabo.

članice lahko zdaj proti ponarejevalcem uporabijo ustrezne civilnopravne kazenske ukrepe.

Učinkovita metoda zatiranja in preprečevanja dejavnosti kriminalnih združb je zaseg nezakonito pridobljenih sredstev in premoženja. Uporaba zaseženih sredstev v splošno družbeno korist ter za krepitev pregona in preprečevanja kriminala koristi celotni družbi.

Boj proti terorizmu

Terorizem je nevarnost, ki ne pozna meja. Države EU morajo ukrepati usklajeno, če želijo v evropskem območju prostega gibanja zavarovati svoje demokratične vrednote ter pravice in svoboščine državljanov. Strategija EU za boj proti terorizmu ima zato štiri cilje:

• preprečevanje radikalizacije in novačenja,• varovanje državljanov in pomembnih infrastruktur,• zasledovanje in sojenje teroristom,• ukrepanje ob terorističnih napadih, da se čim bolj

ublažijo njihove posledice.

Če naj preprečimo teroristične napade, je treba terorizem uničiti pri viru, kar pomeni, da je treba preprečiti podajanje v terorizem in novačenje novih teroristov. Skupni standardi in ukrepi držav članic pri preprečevanju teh pojavov so začrtani v strategiji EU za boj proti radikalizaciji in novačenju. EU se osredotoča na ukrepe, ki prinašajo dodano vrednost

11M E J E I N V A R N O S T

Posledice terorističnih napadov so različne krizne razmere, denimo izpad delovanja pomembnih infrastruktur (takšne posledice imajo tudi naravne nesreče). Poškodba pomembnih infrastruktur, ki vzdržujejo nujno delovanje družbe, lahko ogrozi varnost in blaginjo EU in njenih prebivalcev. EU je tako pripravila evropski program za varovanje kritične infrastrukture, ki obsega različne ukrepe, med drugim skupno metodo ocenjevanja varnostnih potreb določenih najpomembnejših evropskih infrastruktur, s poudarkom na energetskem in prometnem sektorju.

Dialog in sodelovanje z državami zunaj EU

Evropska unija vodi pogovore in sodeluje z državami zunaj EU in z mednarodnimi organizacijami, denimo z Organizacijo združenih narodov, kar omogoča učinkovito reševanje skupnih varnostnih vprašanj. Pri tem ji pomaga tudi 140 delegacij, ki v svetu predstavljajo interese EU in njenih državljanov. Z morebitnimi grožnjami notranji varnosti se tako lahko spoprime že pri njihovem viru in še preden dosežejo ozemlje EU. Tako tudi zagotovi, da so ukrepi proti kriminalu in terorizmu skladni z zunanjimi politikami EU in jih dopolnjujejo.

EU ima na voljo različne instrumente sodelovanja z državami zunaj EU na področju varnosti. Sem spadajo politični instrumenti (dvostranski in regionalni pogovori, akcijski načrti in strategije varnosti, denimo za območje Sahela in Afriški rog), pravni instrumenti (denimo mednarodne konvencije glede boja proti terorizmu, drogam, organiziranemu kriminalu in korupciji), civilne misije EU v državah zunaj EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter finančna pomoč in krepitev zmogljivosti v okviru instrumentov EU za zunanje sodelovanje (instrument za predpristopno pomoč, instrument evropske sosedske politike, instrument za razvojno sodelovanje, Evropski razvojni sklad, instrument za stabilnost).

Pomembna prednostna naloga je preprečevanje nezakonitega priseljevanja in boj proti njemu ter izkoreninjenje trgovine z ljudmi. EU je z globalnim pristopom k vprašanju migracij in mobilnosti postavila splošni okvir za zunanje migracije in azilno politiko (več informacij o tem v knjižici Priseljevanje in azil).

Finančna sredstva EU za boj proti kriminalu in terorizmu

EU je čezmejno sodelovanje pri zatiranju in preprečevanju kriminala in terorizma v obdobju 2007–2013 finančno podpirala z okvirnim programom Varnost in varstvo svoboščin oziroma s posebnimi podprogrami. Iz programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu je tako namenila 600 milijonov evrov ukrepom v zvezi s preprečevanjem kriminala, kazenskim pregonom in operativnim sodelovanjem, iz programa Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom in drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo pa 140 milijonov evrov ukrepom varovanja kritičnih infrastruktur in za obladovanja kriznih razmer.

Visoki stopnji varnosti v EU je namenjen Sklad za notranjo varnost (finančni instrument za policijsko sodelovanje, preprečevanje in zatiranje kriminala ter obvladovanje kriz), ki bo v obdobju 2014–2020 dodelil nekaj več kot milijardo evrov ukrepom, usmerjenim v preprečevanje čezmejnega hudega in organiziranega kriminala, vključno s terorizmom, ter v usklajevanje in sodelovanje med organi pregona in drugimi nacionalnimi organi držav članic EU. Sklad bo financiral tudi krepitev zmogljivosti držav članic EU in Unije za učinkovito obvladovanje tveganj in kriz v zvezi z varnostjo ter za varovanje ljudi in kritičnih infrastruktur pred terorističnimi napadi in drugimi vrstami ogrožanja varnosti.

SKLAD ZA NOTRANJO VARNOST – POLICIJA

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Skupaj v obdobju 2014–2013 (v milijonih evrov)

Vir: Evropska komisija.

Million

Opomba: Danska in Združeno kraljestvo ne sodelujeta v Skladu za notranjo varnost – policija.

AvstrijaBelgija

BolgarijaCiper

ČeškaNemčijaDanskaEstonijaŠpanijaFinska

FrancijaGrčija

HrvaškaMadžarska

IrskaItalijaLitva

LuksemburgLatvijaMalta

NizozemskaPoljska

PortugalskaRomunijaŠvedska

SlovenijaSlovaška

Združeno kraljestvo

12P O L I T I K E E V R O P S K E U N I J E

Schengensko območje, tj. območje prostega gibanja, ki obsega večino Evrope, je med najbolj izjemnimi in oprijemljivimi dosežki Evropske unije. Z njim se je nesluteno povečala mobilnost evropskih državljanov in državljanov držav zunaj EU, ki lahko prosto potujejo po tem skupnem ozemlju. Schengensko območje je tudi med najpomembnejšimi dejavniki gospodarske rasti in blaginje v državah članicah. Z nedavnimi, in prihodnjimi, širitvami se schengensko območje prostega gibanja še širi. Evropska unija si bo še naprej prizadevala olajšati zakoniti vstop na ozemlje držav članic, pri tem pa poskrbela za varnost svojih zunanjih meja. Vzpostavila bo sistem, ki bo Evropski agenciji za zunanje meje Frontex omogočil, da pripadnike iz vseh držav članic EU poveže v evropske mejne patrulje, ki bodo lahko nemudoma ukrepale.

Čezmejni kriminal in terorizem ostajata nezmanjšani izziv za notranjo varnost Unije in terjata jasno in celovito

ukrepanje. EU bo spodbujala sodelovanje organov pregona v državah članicah EU, zlasti v boju proti trgovini z ljudmi, tihotapstvu, internetnemu kriminalu in korupciji. Terorizem in radikalizacijo (nasilni ekstremizem) bo preprečevala z ukrepi, ki bodo neposredno zadevali tudi vprašanje tujih borcev. Evropski državljani, ki odpotujejo v tujino, da bi se pridružili terorističnim organizacijam, pomenijo ob vrnitvi v EU največjo grožnjo njeni notranji varnosti, tako glede radikalizacije in novačenja kot morebitnih terorističnih napadov. EU pripravlja tudi sistem za obdelavo evidenc o potnikih: to so podatki, ki jih zbere letalski prevoznik pri rezervacijah in nakupu vozovnic ter načrtih potovanja in lahko znatno pripomorejo k preprečevanju hudih kaznivih dejanj in terorizma. Z obdelavo teh evidenc lahko odkrijejo gibanje tujih borcev, ki iz EU odpotujejo ali se v EU vrnejo z letalom. Vseevropski usklajeni pristop bo omogočil tudi ustrezno in koherentno stopnjo varstva podatkov pri obdelavi potniških evidenc v EU.

NA-04-14-863-SL-C

Dodatne informacije

ISBN 978-92-79-41699-6doi:10.2775/26075

X Spletišče Generalnega direktorata Evropske komisije za notranje zadeve: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs

X Spletišče Evropske agencije za upravljanje in sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU (Frontex): http://frontex.europa.eu

X Spletišče Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov: http://www.eulisa.europa.eu

X Spletišče EU o boju proti trgovini z ljudmi: http://ec.europa.eu/anti-trafficking X Spletišče Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami: http://emcdda.europa.eu X Spletišče Evropskega policijskega urada: https://www.europol.europa.eu X Spletišče Evropske policijske akademije: http://www.cepol.europa.eu X Vprašanja o Evropski uniji?

Naslovite jih na službo Europe Direct: po telefonski številki 00 800 6 7 8 9 10 11 ali na e-naslov: http://europedirect.europa.eu

Perspektive

Tu je še program EU za raziskave na področju varnosti, ki podpira razvijanje novih in inovativnih rešitev v boju proti kriminalu in terorizmu. V okviru krovnega cilja varnosti državljanov obsega področja kot: urbana varnost, forenzika, zavarovanje kemičnih, bioloških, radioloških, jedrskih sredstev in eksplozivov (KBRJ-E),

obveščevalna dejavnost in tehnologije kazenskega pregona. Kot primer navajamo projekt EDEN, ki zajema celotni ciklus KBRJ-E (tj. preprečevanje, pripravljenost, ukrepanje in vzpostavitev normalnega stanja) ter razvija samozaščitno zmogljivost EU.