L E T O V I I / S T E V . 48 K R A N J , 27. N O V E M B R A 1954

U R E J A UREDNIŠKI O D B O R / O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K / UREDNIŠTVO I N U P R A V A : K R A N J , KOROŠKA C. 6; T E L E F O N 475; T E K . R A C . P R I N B K R A N J - O K O L I C A S T E V . 624-»T«-127 / I Z H A J A V S A K O S O B O T O / L E T N A N A R O Č N I N A 400 D I N . P O L L E T N A 200 D I N , ČETRTLETNA 100 D I N , MESEČNA 35 D I N / P O S A M E Z N A ŠTEV ILKA S T A N E 10 D I N

I

s poglobljenim družbenim upravljanjem

i primernejše priložnosti za razmišl-puije o razvo ju F e dera t i vne l judske r e p u b l i

ke Jugos l av i j e , njene državnost i i n potov notranjega razvo ja «omalistične skupnos t i jugos lov a n s k i h narodov, kot je prav 2S november — D a n r epub l i k e ,

Obs to j socialistične Jugos l av i je , n jena v i t a l n a s i l a , n j ena gospodarska moč, njen ugled, vp l i v \r\ pomon za ves svet, njena V J o g a . p r i reševanju vseh v p r a šanj sodoknega sveta — od bor be za m i r in enakopravnega sode lovan ja med narod i , do na j težjih prob lemov , k i nastajajo za rad i nesorazmerne razde l i t ve bogastva i n revščine v sve tu — to so danes splošno znana na čela jugos lovanske po l i t ike , n •so danes splošno znani r e zu l ta ti p o l i t i k e nove T i tove J u g o s lav i je .

S i r o m po sve tu žanje ta pol i t i k a nova i n nova p r i znan ja . Delovne množice in d e m o k r a tična javnost v svetu dobiva jo zarad i v e l i k i h uspehov p r i r a z vo ju socialistične Jugos lav i j e ponovno vero v soc ia l i zem, v svoje- lastne si le i n moč, d a se Z ustpehom bor i jo za rešitev Svojih prob lemov . N o v a J u g o s lav i ja mnogo p r i speva k tem u , da se vedno bolj uve l j av l j a v svetu spoznanje, da s o c i a l i zem n i s tvar neus t va r l j i v i h sanj Pretek lost i ;&li odmaknjene p r i hodnost i , aanpak s tvar borbe n a predn ih s i l ;tianes, v današnjih Pogoj ih, za rešitev v»en perečih vprašanj, ' k i tarejo l jud i i n narode v svetu.

Takšni rezul tat i naše no t r a nje i n zunanje p o l i t i k e so nam v ponos in potrđUo, da smo na P r a v i pot i . Se to l iko bolj znamo cen i t i novo socialistično s k u p nost m i vami , ker je to naše lastno življenje, ker je to naša

Jastna preteklost , sedanjost i n Pr ihodnost . To je >.e meso, k r i i n m ise l današnjega državljana F U R J .

M I R K O Z L A T N A R

m e r je odprav i l ena s l ehe rna možnost izkoriščanja Čieveka po človeka, marveč so ou j an i sam o u p r a v l j a n j a posta l i nosi lec vse naše demokratične ured i tve , najpristnejši g l a s n i k de l ovn ih množic i n najmočnejši činitelj in porok nenehnejga ra z vo j a na še skupnos t i . Satno tdobro delo de l a v sk ih svetov je da lo to l iko pobude in tak p rolet p r i razv'.-

l i k o «e l ahko pomaga de t o vnnn l judem, mestom i n vasem i n ce l im prede lom k zadovo l j i v e m u k u l t u r n e m u - političnemu in družbenemu življenju. S o c i a l i s tu na demokrac i j a , s a m o u p r a v l janje državljanov FLR3 . , je po sta la dnevna p raksa jugos lovanske s tvarnost i .

F o r m i r a n j e k o m u n v obeh go ren j sk ih ok ra j i h je le odra/, tega procesa. Kaže, k a k o daleč smo prišli v o rgan i zac i j i l j u d -j k e oblast i in pomen i -segl i boljše življenje za delovne množice Jugos lav i j e . Doseženi uspehi i n izkušnje v obeh goren jsk ih ok ra j i h so porok, da bomo v nov ih pogoj ih, skupaj z d e l o vn im i množicami vse J u goslavi je, dosegl i še večje in še otipljivejše rezultate

Make l a spomenika padl im v Domžalah Sirom naše domovine rastejo iz dneva v dan spomeniki pad

lim v veliki osvobodilni vojni. Tudi v Domžalah so že leta 1950 na pobudo Zveze borcev

pričeli misliti na postavitev spomenika 150 žrtvam NOB. Ljudje so z razumevanjem sprejeli nabiralno akcijo in prispevali lepo vsoto denarja. Precej so dala podjetja, nekaj pa se je nabralo tudi s prireditvami.

Arhitektonsko zamisel tega monumentalnega spomenika, ki bo stal sredi Domžal — na križišču pred staro pošto — in ki se bo dvigal skoraj 6 metrov visoko, je dal profesor Didek. Pet bronastih figur v naravni velikosti je izdelal kipar France Smerdu, vlil pa jih je mojster Potrata. Vsa kamnoseška dela za veličastni granitni podstavek in vsa tehnična dela pri postavitvi pa je opravil domačin France Mežnar.

Slavnostno odkritje bo 29. novembra.

j an ju naše indust r i j ske moči. S a mo dobro delo de l a vsk ih svetov in zborov pro i zva ja lcev l a h ko zagotovi tud i v pr ihodnje še večji razvoj našega gospodarstva in povećanje delovne s o-r i lnos t i . D e l a v s k i razred J u g o s lav i je je posta l popo ln gospodar svoje usode in v njegovih rokah je ključ za ustvar janje ooljše pr ihodnost i .

Sve t i naših l j u d s k i h odborov so n a p r a v i l i mnogo kor is tnega tako za preb iva l s tvo svojega območja kot za družbo v ce lot i . Naš de l ovn i človek se v n j i h z v e l i k i m uspehom šola ko t i -

tiikor v e , k a j s m o i m e l i i n h a j i m a m o z d a j , občuduje uspehe naših delovnih ljudi

Predsednik republike ie obiskal Slovensko Primorie - Govor na slavnostnem zborovanju Maršal Tito častni meščan Kopra

Pre t ek l o nedel jo je b i lo v K o p r u s lavnostno zborovanje, dobili smo statut za slovensko žav in drugih elementov, ki so na ka t e r em je govo r i l t ud i predsednik r epub l ike Jos ip B r o z prebivalstvo v coni A. vplivali, da je začel življenjski Ti to . Zborovan ja so se udeležili številni v i s ok i gostje, med n j i - Tudi v vašem kraju, kjer jo standard v določenem smislu m i tov. E d v a r d K a r d e l j , M i h a M a r i n k o , V l a d i m i r Bakarič, revščina precej velika, je tre- padati, primoralo, da trenutno Pe t a r Stambolič, Bo r i s K r a i g h e r i . dr . P r eb i va l s t vo Istre in ba pomagati in to je dolžnost resno razmišljamo o tem, da bi Slovenskega P r i m o r j a se je že nekaj dn i prej p r i p rav l j a l o na naše skupnosti. Mi bomo to po storili najodločnejše ukrepe, da ob i sk svojega predsednika . V s i k r a j i , m i m o ka t e r ih se je pe- sedanjih in bodočih možnostih bi bili državljani naše sociaii-l j a l predsednik T i to , so b i l i s lovesno okrašeni s s l avo l ok i , za - tudi storili. stične dežele obvarovani pada-s tavami in cvet jem. Povedal bi vam še dve tri nja življenjskega standarda, da

P o krajšem uvodu je na zborovan ju sp r egovo r i l predsed- besede tudi o naših notranjih ne bi padal, marveč da bi se n i k r e p u b l i k e tov. T i to , k i je m e d d r u g i m deja l nas lednje : zadevah. Naša država je seveda po možnosti dvigal, čeprav v

že dosegla velikanske uspehe, določeni meri na račun ne tako Zdaj, tovariši in tovarišice, po Italijo je ta ureditev, ta izhod, Naši delovni ljudje so dosegli hitre nadaljne Kraditve in In.

pravljač socialistične skupnost , . dolgotrajnih n a p o i i h s m o d o s e - ki smo ga dosegli, pozitiven, ker v graditvi dežele, v industriali- dustri^izacUe naše dežele Or-L j u d s k i odbor i kot ce lota že gli največ, kar smo mogli, da se nudijo možnosti za plodno zaciji in v proizvodnji takšne gani naše rešujejo vse naloge, ki j i h živ- Je bil večji del ozemlja, na ka- sodelovanje z Italijo. uspehe, da jih občuduje vsak-ljenje pora ja i n zahteva. K o r i - t e r e m ž i v i ljudstvo slovenske in VI ste videli, da je bilo vse do, vsak kdor ve, kaj smo ime -... A ^ hrvatske krvi, skupaj z delom jugoslovansko ljudstvo enoduš- li prej in kaj imamo zdaj Ima-

st i i n pogoj i gospodarskega ra z - italijanskega naroda, priključen no y tem, da mora biti tokrat m o še težave. Spremljajo nas voja so že dolgo osnova vse de - s v o j t matični deželi, Federativ- vsem njegovim upravičenim tudi razne elementarne nezgo-javnosti ljudskih odborov. G o - ni ljudski republiki Jugoslavjl. zahtevam ugodeno. Seveda smo de. Naš cilj je bil, da bi stalno

Razen zav id l j i vega povečanja spodarska moč posamezn ih L O Kakšna je ta ureditev tako ime- m i v vladi storili vse, kar smo postopoma dvigali standard namoči jugos lovanskega gospodar- pogoja novo upravno razdel i tev , "ovanega tržaškega vprašanja, mo^i - Toda najbolje, kar smo ših državljanov in nekaj časa _ f , . • . . . . . . ali smo lahko z njo zadovoljni dosegli j e bilo to, kar /daj s r n o to dokaj realno delali. Zdaj * t v a j e družbeno uprav l jan je Manjša območja se združujejo, a H n e ? R a < J b | o d g o v o r i l n a t o imamo. V določenem smislu smo pa nas je vse to iznenada, prav največji i n najpomembnejši r e - da bodo močnejša, da bodo spo- vprašanje, ki ga nekateri Se Popravili meje tu blizu Kopra, zaradi raznih gospodarskih le-sultat socialističnega razvo ja sobna več us t va r i t i . Smise l vse- zmeraj zastavljajo. Seveda ne

oblasti bodo storili vse ukrepe, da se bo zmanjšala

(Nadal jevanje na 2. strani )

r

*K>ve Jugos lav i j e . J u g o s l o v a n - ga družbenega uprav l j an j a se moremo biti stoodstotno zado-«ka skupnost n i le ed in i l as tn ik kaže p rav v tem, k o l i k o se l a h - v o , j n l - Nikakor ne Toda glede

, ., 1 na mednarodni položaj, glede Vs*h p r o i z v odn ih sredstev, v i - ko us tvar i nov ih d o b n n , k o l i - n a p c r s p e k t i V e i n potrebo bodo-rov narodnega bogastva, s či- ko se l ahko pospeši razvoj , k o - čega razvoja sosednih stikov z

Z A T I S T E , K i SE M E f l O R E J O Z E P i n J T j . . .

Več preudarka pa bo šlo brez prigovorov

O b z a k l j u č k u z b o r o v v o l i v c e v - K a j b o • P o l j a n s k o d o l i n o

V zadn j ih dneh so b i l i po seh so ise odi oči i za vključitev vsej G o r e n j s k i zbor i vo l i v cev , v medvoško k o m u n o ,

T E D E N D IV I

P O S V E T I J

K A J B O j , S . K O N F E R E N C O V M O S K V I

K a j k m a l u se je pokazalo, da sov je tsk i pred log , naj b i s k l i c a l i v P a r i z u a l i M o s k v i konferenco o vprašanju evropske varnos t i , v večini dežel n i na le te l na ugodni spre jem.

T r i zapadne ve les i le — A n g l i j a , F r a n c i j a i n Z D A — so praktično že zav rn i l e p o vab i l o , k e r j e i z tehničnih raz logov nemogoče s k l i c a t i konferenco do *29. n o v e m bra , čeprav f o rma lno še n iso posla le odgovora. T u d i Članice A t l an t skega p a k t a so zavzele do p red l oga nega t i vno stališče.

Nedavna i z j a va Mo lo tova , da je kon ferenco o e v ropsk i va rnos t i v M o s k v i možno odložiti, t oda samo pod pogojem, da so odloži tud i r a t i f i kac i j a pariških spo ra zu mov o us tanov i t v i zahodnoevropske zveze, jasno kaže, k a m je upe rj en a ta gesta sovjetske d ip lomac i j e .

Neka t e r i opazova lc i m e n i jo, da bo pa k l j u b t emu prišlo 29. novembra do k o n ference v M o s k v i , n a (kater i pa bodo ver je tno sode lovale le države vzhodnega b l oka — morda z iz jemo — F inske .

M E N D E S - F R A N C E V Z D A

N a razgovor ih , k i (jih je ime l f r ancosk i predsedn ik v lade v A m e r i k i , so o b r a v nava l i k a k i h 20 vprašanj. G l a v n e točke ra zp rav l j an j a p a so b i l e : položaj v V i e t n a m u , tstiki med Z a h o d o m i n V z h o d o m in, n o v a faza v f rancosko - nemških s t i k i h , nas ta l i h po pariških dn l o n donsk ih spo razumih . Razgo v o r i so so r a z v i j a l i v, d u h u »sodelovanja i n obo jes t ranskega zaupanja« i n je n a n j i h znova prišlo do i z r a z a čustvo enotnost i obeh dežel i n n june (»neomajne ve re v s tvar m i r u i n svobode«.

A N D R E J V I S I N S K I , U M R L

Višinski, s t a l n i šef sovjetske delegaci je p r i genera ln i skupščini O Z N , (je 22. n o v e m b r a t. 1. nenadoma p r e m i n u l . Z a d e l a g a 'Je srčna kap .

Njegova 1 (Življenska pot n i b i l a r avna . L e s težavo i n z m n o g i m i s k o k i (se je d o k o pa l od manjševištva do enega najvišjih stolčkov sov jetske h i e r a rh i j e . O d l e t a 1949 do S ta l inove s m r t i je b i l celo zunan j i m in i s t e r S Z , po t em pa iga fle (zapet zasenčil Mo lo tov .

Višinski se je posebno i z kaza l — k o t .zvest iS ta l inov oproda — p r i v e l i k e m p r o cesu p r o t i Jagod i In d r u g im, k o je b i l v r h o v n i t o žilec.

marveč aktivna, neodvisna država na mednarodnem torišču - Resnica je na naši strani

I s k r e n e č e s r i r k e ^ Jr o b D n e v u r e p u b l i k e

Uredništvo in uprava

(Nadaljevanje s 1. str.) zaskrbljenost naših ljudi spričo tega, da so začele ponekod v mestih cene nekaterim proizvodom naraščati. To smo z nekaterimi ukrepi že storili. Ljudje naj vedo, da smo že poskrbeli, da imamo kruh in drugo, kar je potrebno za življenje, po cenah, ki ustrezajo kupni moči državljanov. Razume se, da bomo pri tem kar najbolj učinkovito udarili po špekulantskih elementih, ki prispevajo svoj delež k padanju življenjskega standarda. Pri tem delu pa nam morajo državljani pomagati. N i česar ne bomo izgubili, če bomo graditev kake tovarne podaljšali za leto dni, važno jo le, da bo zgrajeno začelo obratovati. Ce tega ali onega ne bomo storili, pa bodo to storili novi rodovi.

Občudujem naše delovne ljudi, naše državljane, ki so toliko let stoično prenašali vse te žrtve, ki so res možato vzdržali vse te napore in ki imajo pravico zdaj reči: delajmo nekoliko počasneje, oddahnimo še nekoliko!

V nadaljevanju svojega govora je predsednik Tito poudaril pomen normalizacije odnosov z vzhodnimi deželami ter je med drugim dejal naslednje: Pobuda za normalizacijo odnosov je pri šla s strani Sovjetske zveze, pa tudi od drugih vzhodnih držav. M i smo to pobudo pozdravili, ker nismo bili mi krivi za prekinitev, ker se je v tem času pokazalo, da je resnica na naši strani. Zato tudi oni priznajo, da mi nismo bili krivi. Po šestih letih se je pokazalo, da ml nismo vohuni, agenti, podleži in izdajalci, da nismo fašisti in izdajalci socializma, marveč da je bila ta prekinitev po državni liniji, da je bil to sad stali nskte politike. (Pozdravljamo pogum današnjih voditeljev SZ, da so vsaj toliko prelomili s to politiko, da so nam znova ponudili upostavitev normalnih

stikov. Tisti, ki zdaj vodijo SZ, pravijo, da nas obravnavajo kot neodvisno in samostojno državo in mi to pozdravljamo.

Zdaj bi rad spregovoril nekaj besed o vprašanjih, v katerih se ne strinjamo s tistimi na Vzhodu niti na Zahodu. Delno, toda ne popolnoma se strinjamo z enim in drugim v nekaterih vprašanjih, ne smejo pa pričakovati, da se bomo strinjali z nečim, kar ni v skladu z našimi nazori o mednarodnih problemih. SZ n. pr. zdaj predlaga konferenco triindvajsetih evropskih držav in nekaterih i iven-evropskih dežel, kakor so Amerika, Kitajska itd., da bi s.e pogovorile o spornih vprašanjih. Ideja sama je res dobra. Zlasti bi moral poudariti, da je prav SZ prva sprožila vprašanje sestanka triindvajsetih držav, ne pa samo štirih, kakor so prej zmeraj poudarjali. Toda vprašanje je, ali je realno to, kakor je postavljeno? To je t i sto, da je negativno. Ni realno, da za tako veliko stvar določijo rok, ki Je sploh nemogoč z a sklicanje takšne konference. — Morda nas na vzhodni strani ne bodo razumeli. Toda vedeti morajo, da smo mi neodvisna država, da sami odločamo, in da vemo kaj je v danem trenutki najpravilnejše. M i tako gledamo na stvari in govorimo odkrito in se ne bojimo to povedati. Prav tako pa pravimo tudi tistim na Zahodu, da sleherno snovanje vojaških formacij in blokov ne zboljša položaja, kakor to mislijo nekateri, ki gledajo na obravnavanje svetovnih problemov skozi prizmo svojih topov, atomskih bomb itd., namesto da bi na miren način začeli pogajanja. M i tega ne odobravamo, in vi veste, da prav zaradi tega nočemo v Atlantski pakt in da se vani ne bomo vključili. M i ne odobravamo v Evropi snovanja novih blokov in formacij in mi smo tudi proti temu, ker menimo,

da je na svetu ravnotežje upo-stavljeno že tako, da lahko govorimo na miren na*:in, čeprav bi trajalo to malo dlje. Mi se ne sramujemo to povedati, Zahodu in deželam tam je to naše stališče znano. Zato pravimo: takšni smo, vi pa storite kakor veste in znate, mi bomo sodelovali z vami v tistih vprašanjih, ki se tičejo varnosti na svetu, proti agresiji, za mirno sodelovanje, za mirno sožitje. To je tista naša osnovna linija, ki jo zagovarjamo in za katero se borimo ne le mi, temveč tudi mnogi drugi narodi na svetu. To pravimo tistim na Vzhodu, to pa pravimo tudi tistim na Zahodu. Nam nima nihče pravice reči, da smo nepoboljšljivi nevtralci. Ne, mi smo aktivna, neodvisna država na mednarodnem torišču.

Mnogi zdaj pravijo: »Da, vi ste za normalizacijo stikov % vzhodnim blokom, to pa pomeni, da je Balkanski pakt propadel.« Jaz pa jim pravim, da se motijo. Balkanski pakt ni propadel. Pakta nismo uposta-vili zaradi nekakšnih agresivnih ciljev. Ce bi ga upostavill z agresivnim ciljem proti SZ, bi seveda s to normalizacijo propadel. Ker pa smo ga upostavill v obrambne namene, ni propadel ne za nas, ne za Gr ke, ne za Turke. Balkanski pakt v celoti velja, in mi ga bomo dalje razvijali, ml bomo še nadalje krepili ta pakt oz. to sodelovanje z našimi tremi deželami, enako kakor bomo razvijali tudi sodelovanje z drugimi deželami. V tem. tovariši in to-varišioe je. kratko rečeno, vloga in stališče naše drŽave na mednarodnem torišču.

Več preudarka pa bo slo brez prigovorov

Sianovania i n p i s a r n e z a s t r o k o v n i k a d e r (Nadal jevanje s 1. s trani )

n j i gospodarsk i zaostalost i teh k ra j e v r— |da -je ena k o m u n a v s ekako r pot rebna.

Z a t a k n i l o p a se je p r i do l o čanju upravnega središča bodoče k o m u n e . M e d t e m (ko |so ob čine Po l j ane , Sovoden j i n G o ren ja vas uv ide l e , da j e na rav n i center do l ine vendar l e G o ren ja fvas, (v Z i r e h še vedno vztraja jo , na j b i b i l sedež po l j anske komune p r i n j i h , z grožnjo, d a bodo v naspro tnem p r i m e r u .ustanov i l i .pač lastno komuno .

Smat ramo , d a je t ako stališče ze lo neresno i n da g r e t u samo za n e k i namišljeni ug led , k i naj b i ga — po m n e n j u Z l r o v c e v — o n i I zgub i l i , če b i p r i s t a l i , d a b i b i l sedež k o m u n e v G o r e n j i vas i . iVendar j e napačno, če s i m i s l i k d o povečati ug led n a tak način. V (danajšnjem obdobju i n v r a z v o j u naše socialistične de mokrac i j e , daje In ,bo da ja la ug led posamezn im k r a j e m us t va r j a lna moč dn sposobnost d e l o v n i h l j u d i , d a s i s a m i u p r a v l jajo, ne p a kakršnakoli a d m i n i s t rac i j a , b o d i s i z okra jnega centra , a l i p a s centra k o m u ne.

Ce imajo Z l r o v c i , kot p r a v i jo, »slabe izkušnje« Iz p r e t ek l o s t i i n zato nočejo »pod« G o renje vas, po tem naj se zave

dajo, d a je obdobje k o m a n d i r a n j a za n a m i , kia ne g re ntihče pod n ikoga r , marveč d a se vse le združuje v enoten o r gan i zem, k i bo sposoben živeti b o l je, ko t so živeli doslej u p r a v no i n politično r a zkosan i P o lj anc i .

Z b o r vo l i v c ev v B o h i n j s k i B i s t r i c i p a je pokaza l še n a nek p rob l em, k i bo ver je tno ea vse komune precej pereč. T o je vprašanje s tanovanj i n u p r a v n i h p ros to rov za sedeže bodočih k o m u n .

Vede t i moramo namreč, da bodo večino u p r a v n i h l n gospoda r sk ih pos lov p r enes l i it sedan j ih O L O n a komune . P r a v t u p a nasta ja vprašanje, kako zagotov i t i uspešno i zpo ln j eva - . nje teh na log .

2e v s edan j ih okoliščinah je b i l o težko d o b i t i tv [manjša podeželska središča (Boh. B i s t r i ca, Železniki, Tržič itd.) dober s t r o k o v n i kader , k e r j i m v teb k r a j i h ne more j o n u d i t i d o b r i h stanovanj i n dovo l j k u l t u r n e hrane . Bodoče komune p a bodo potrebova le dober s t r o k o v n i k a de r — od p r a v n i k o v , gospodars t ven ikov , Ido g r adben ih s t ro kovn j akov — če bodo hotele p r a v i l n o usmer ja t i razvo j i » življenje n a s vo j i h področjih. Za to b i b i l o prav , d a b i t u d i o t em več r a z p r a v l j a l i i n skušali na j t i ustrezne rešitve.

t t ELAN" si gradi nove prostore

V Velesovem grade vodovod Dolgo le tna želja p r eb i va l c ev

Ve lesovega l n okoliških vas i se bo i zpo ln i l a . D o b i l i bodo nov vodovod, saj sedanja voda iz potokov i n s l a b i h vodn jakov n i zdravs tveno ustreza la , po leg tega p a so mnog i t r pe l i , k e r so m o r a l i nos i t i vodo do odda l j e n i h s tanovanj .

N a po t i od Olševka do V e l e sovega je b i l o m i n u l e d n i vse živo p r i k opan ju j a r k o v za v o dovodne cev i . K a r t e k m o v a l i so m e d seboj, m l a d i i n s ta r i , t ud i žena n i man jka l o . Ob dobrem razpoloženju je delo h i t r o n a predova lo , n i t i deževno v r eme ga n i ov i ra lo . V nekaj dneh so skopa l i j a r ek od Olševka do Velesovega. Tako j po i z kopu so položili še vodovodne cev i i n

j i h p r e i z k u s i l i . C e v i , i zde lane v domači t o va rn i v A n h o v e m , so pokaza le , da so kva l i t e tne . D e lo se še nada l ju je .

A k c i j o je podp r l a K Z Viele-sovo s p r i s p e v k o m 1,400.000 d in , kot tud i l j udska oblast z i n v e s t i c i j am i . Svo j delež v d e l u i n d e n a r j u bo da lo tud i l judstvo Iz v a s i : Ve lesovo , P r a p r o t n a P o l i c a , T r a t a i n Adergas . P o h v a l i t i m o r a m o akc i jo p r e b i v a l s tva , k i je v s k u p n e m d e l u po kaza l o lepe uspehe ob požrtvova lnos t i vodovodnega odbora .

V p r e t e k l e m času je b i l t a načrt že d v a k r a t osnovan, a n i k d a r i zpe l j an ; šele s pomočjo l judske oblast i , k i kaže r a zumevanje za soc ia l i zac i jo vas i , bo delo uspelo. V . J .

T o v a r n a športnega orodja »Elan« v Begun jah postaja i z dneva v dan važnejša za raz** vo j , z las t i m l a d i n i potrebnega — športa. To podjetje je nas ta lo šele po v o jn i , danes pa i zde luje že vse vrste športnega orodja

P r ihodn j e leto bo s l a v i l o 10-le tn ico ustanov i tve . Z a ta svoj p r a z n i k bo podjetje dograd i l o v e l i ko , novo poslopje, k i je n u j no potrebno, k e r sedan j i p r o s t o r i ne ustrezajo več po t re bam. V sedan j ih zelo m a j h n i h , gdjabo zračenih prostorihj, je uspešno delo nemogoče, z las t i pa je v nevarnos t i zdrav je delavcev . To dokazuje tud i d e j stvo, d a je zdravs tvena k o m i s i j a komaj še dovo l i l a , d a l a h ko podjetje še v letošnjem l e tu nada l ju je z de l om pod sedanjo streho.

»Elan«, k i zaposluje danes že 170 de lavcev . J ih bo zapos l je -v a l z dog rad i t v i l o n o v i h pros to rov na jmanj 250. S to razširitv i jo podjet ja pa bo posta l s ta novan j sk i p rob l em še večji i n

obenem v e l i k a o v i r a za uspeš1-no delo. Zato naj b i b i l a ena važnih na log komune , da to pe reče vprašanje zadovo l j i vo r e ši, ka j t i mnogo uslužbencev h o d i v službo t u d i več ko t deset k i l ome t r o v daleč.

K o l e k t i v se zaveda ve l i kega povpraševanja po p ro i z v od ih i n se t r u d i , da b i b i l i i z d e l k i čim cenejši, po leg tega pa j i m je letos p r i m a n j k o v a l o zadostne količine na ravno sušenega jese-novega lesa za i zde lavo smuči, k i so g l a v n i p ro i z vod . K l j u b t emu pa so na t r gu cene športnega orod ja danes tako v isoke, da s i ga naša m l a d i n a s k o r a j da ne more nabav i t i . T e m u so v z r o k p ro i z va j a l c i s u r o v i n . Podjet je pa vseeno upa, da bo l ahko n e k a t e r i m p ro i z vodom znižalo ceno tud i za 10 odstotkov .

K a k o v i soko kva l i t e to i z d e l k o v je dosegel »Elan« v t em k r a t k e m času obstoja, n a m p r i ča dejstvo, da so Z D A , k i so letos kup i l e od podjet ja 500 parov smuči, za pr ihodnje leto

naročile že 8000 parov . Ptfav tako pa imajo možnosti i zvo za v A v s t r i j o i n Nemčijo, » Eg ip t , S i r i j o , L i b a n o n i td . . .

Bistriti delajo V B o h i n j s k i B i s t r i c i p r a v k a r

dokončujejo t r i štirtstanovanj-ske stavbe, ka tere je začeli' g r ad i t i L e s n o - i n d u s t r i j s k i podjetje B l e d , dokončujejo j i a p a skupno z občinskim l j u d s k i m odborom. Nas ledn ja dva »četvorčka« pa bodo dog rad i l ' takoj v začetku pr ihodn jega l e ta.

Precejšnje težave pa imajo B o h i n j c i z g radben im i podjetj i . Ze l o težko j i h namreč dobe, pa čeprav razpo laga inve s t i t o r z zados tn imi finančnimi s reds tv i .

S le j ko prej bo t reba namreč r a zm i s l i t i , v to s i l i j o že sedanje potrebe, o us tanov i t v i g rad benega o z i r oma komuna lnega podjet ja za ves boh in j sk i kot

ni bila nemvki vohunski podvig Ze nekaj let je m i n i l o od tega, k o je ra zk r i t j e »afere

Cicero« v zbud i l o v e l i k o zan imanje po v s em sve tu i n je b i l a ta proglašena za največji p odv i g vohunske službe v d rug i sve tovn i v o jn i . L . M o i s i s c h , m e d vo jno sekre ta r nemške a m basade v A n k a r i , t r d i v svo j i k n j i g i , da j e b i l osebni s l u ga br i tanskega p o s l a n i k a v A n k a r i nemški agent. P re fo to -g ra f i r a l je najzaupnejše dokumente b r i t anske ambasade i n j i h izročil Nemcem. P r e d k r a t k i m je b i l a v pariškem časop i su »Homme et Monde« ob jav l j ena d ruga v e r z i j a te v o hunske afere, v k a t e r i p isec Anglež K a m b e l l t r d i , d a je b i l a »operacija Cicero« p rav zap rav le posrečen m a n e v e r a n gleške obveščevalne službe, k i so j i N e m c i temel j i to n a sedl i

M oisisch se je že kot mladenič vključil v nemško nacional-socialistično stranko. Bi l je inteligenten, predvsem pa ga je odlikoval izredno oster čut za opazovanje. Bi l je v različnih službah ln odkrival svoj »talent«. Kmalu so ga dodelili vohunski organizaciji »NachrichtendiensU, katere šef je bil sam esesovski general Kaltenbrunner.

Kmalu po priključitvi Avstrije velikemu Reichu je Molsisoh v svoji službi vidno napredoval. General Kaltenbrunner je imenoval mnogo obetajočega člana »Nachrichtendlensta« za šefa fipijonažne službe na Balkana.

Po izbruhu vojne so Moisischa dodelili v diplomatsko službo. Kaltenbrunner ga je poslal v Atene, da natihoma nadzoruje poslanika Relcha, ker so sumili v njegovo predanost na-cional-soclalistični stranki. Častihlepni Moisisch se je torej z veselo samozavestjo sprehajal po atenskih ulicah kot »diplomat«, z nalogo, da ukani »starega aristokrata«. Vendar je bil ta bolj premeten, kot si je to zamišljal Kaltenbrunner. »Stari aristokrat« je bil bolj paoežkl od papeža samega, z dušo in telesom vdan svojemu FUhrerJu in nacional-sooializmu. Nikoli

ni končal razgovora, ne da bi ob koncu z navdušenjem vzkliknil »heil Hitler!«

Prišel je 20. april 1940 — rojstni dan Adolfa Hitlerja. V poslopju nemškega poslaništva je bil velik sprejem, k i so mu prisostvovali Grki , tujci in nevtralci. Izredna prilika za razkrinkavanje namišljenega pripadnika nacizma.

Toda! Poslanik je kar gorel od navdušenja. V času, ko je Nemčija brez oklevanja odstranila vsakogar, ki je podvomil v pravilnost njene politike, je poslanik v Atenah pel slavo-speve velikemu Reichu in Fiihrerju. Moisisch tega govora ni prenesel, napravil je velik škandal. Svojemu ministru je očital hinavstvo in norost v eni sapi.

Kmalu so se pokazale posledice. Minister je zahteval, naj Moisischa zamenjajo. V Berlinu so ugodili njegovi zahtevi, saj so morali dokazati nedolžnost pri vsej zadevi. Tako je torej Moisischevo prvo diplomatsko poslanstvo doživelo nezaslišan škandal, ki bi lahko povzročil konec njegove služben«

To bi se tudi zgodilo, če ne bi bilo zaščitnika Kaltenbrun-nerja, k i je poskrbel, da je zadeva hitro šla v pozabo. Dobro je namreč poznal Molsischeve sposobnosti. Zaupal mu Je novs nalogo In mu nudil novo priliko, da se izkaže. Poslal ga je v drugo prestolnico, mnog« pomembnejšo od Aten.

Tako se je Moisisch preselil v Ankaro, ker tudi tamkajšnji poslanik ni bil povsem zanesljiv. V prvih treh letih službovanja je le malokdo vedel za njegovo delovanje. Nikjer se ni % ničemer posebno izkazal. V jeseni leta 1943 pa je nepomembni diplomatski uslužbenec Moisisch nenadoma postal važna osebnost v zgodovini.

Bilo je 26. oktobra. Moisisch se je že odpravljal spat, ko je nenadoma zazvonil telefon. Gospa Jenke, žena prvega sekretarja ambasade, ga Je vsa »preplašena« pozivala, naj se takoj osebno zglasl pri njenem možu. Ces nekaj minut je Moisisch že sedel v avtomobilu in izstopil pred hišo prvega sekretarja. Sprejela ga Je žena in mu skrivnostno zašepetala: »Moj mož je ravnokar legel in bi rad govoril z vami Jutri navsezgodaj. Poklical vas je, ker je tu v salonu neki tujec čudnega porekla. S seboj ima baje nekaj, kar bi vem rad prodal. A l i M se hoteli porazgovoriti z njim in ugotoviti, kaj pravzaprav hoče?«

Po teh besedah je gospa Jenke spustila Moisischa v salon k neznancu in izginila. Bralci bodo gotovo uganili, da ta skrivnostna oseba ni bil nihče drugI kot »Cicero«. Brez oklevanja je neznani mož v kratkih in jedrnatih besedah Moisischu pojasnil, da proda Reichu najzaupnejše dokumente poslaništva Velike Britanije v Ankari. Za prvi del je zahteval le skromno vsoto 20.000 angleških funtov, za nadaljnje prispevke pa kar 20 milijonov frankov. Presenečenemu Moisischu je Se izjavil, da ga ho čez 4 dni telefonlčno vprašal za odločitev. C« ponudba ne bo sprejeta, se bo oglasil z njo na sovjetski ambasadi.

Naslednje jutro sta Moisisch in Jenke vso zadevo sporočila von Papenu. Ta je obvestil Berlin, v globokem prepričanju, da ponudbe zaradi visoke cene ne bodo sprejeli. 29. oktobra pa je Ribentrono pristal nanjo in poslal v Ankaro sporočilo, da bo s posebnim avionom prispel tja kurir ln prinesel zahtevano v«oto v angleški valuti.

Tak je bil torej začetek vohunske afere, ki so jo nekolik* prehitro krstili za največji špijonski podvig v druei svetov«' vojni. Nemčija, ki je tedaj praktično že izgubila vse ia«r'ed* za zmago, je bila prinravltena plačati bajne vsote, da bi » f oklenila še zadnje bilke, ki M Jo lahko r**lla emrM. Pr* f l Šestimi tedni je namreč kapitulirala zavezniški Ttaltta ta P» ' ložaj ni bil nič kaj rožnat. (Dal je prtkodaji^

G L A S G O I t E N . f S K F

Obeta se živahna komunalna in gradbena dejavnost L J U D S K I O D B O R M E S T N E OBČINE T R 2 l C upa, da bo

lahko v p r ihodn j em l e tu nada l j e va l s številnimi že začetimi inves t i c i j sk imi de l i i n da bo z g rad i l še nove objekte. V ta namen so p r edv i d e l i v l e tu 1955 znatna sredstva v višini 242 mi l i jonov 820.000 d inar j ev . To n i ma jhen znesek za Tržič i n njegove gradbene zmog l j i vos t i . V e n d a r l j u d s k i odbor men i , da no s vo j im načrtom kos.

K e r t renutno še niso znan i nov i odnosi razde l i tve dohodka v bodočih k o m u n a h , i m a l j u d s k i odbor zaenkra t zagotovl jen i h le 160 mi l i j onov . Ce ne bo z us t r e zn im i gospodarsk imi i n s t rument i uspel dob i t i še r a z l i k o do določenega zneska, bodo kot p rav i j o na občini, na je l i za preosta l i znesek k r e d i t p r i N B .

Ne oziraje se n a to, k o l i k o bodo l ahko p r ihodn j e leto ogradi l i , pa ne bo napak, če bomo naše bra lce , še p rav po sebno pa preb iva l ce bodoče tržiške komune , s e znan i l i z načrti nj ihovega l judskega odbora , o k a t e r i h bodo p rav gotovo še •ami r a z p r a v l j a l i na zbor ih vo l i vcev .

R azmeroma največjo postavko v inves t i c i j ah za p r i hodnje leto predstav l ja Vgradnja s tanovanj , za k a r bo-

p o r a b i l i 63 m i l i j onov d l n a r -fev. To je tud i popo lnoma r a -*i iml j ivo, če se zavedamo, da

l e - ta Tržiču najbol j po t rebna, saj v s tanovan jskem u r a d u ' eži n a d 400 prošenj za družinska o z i r oma samska stanovanja .

42 m i l i j onov bodo upo rab i l i dokončanje s tanovan jsk in

zgradb (25 stanovanj ) Bombažne p r ed i l n i c e i n tka ln i c e ter tovarne »Peko«. T i dve podjet j i Namreč n i m a t a dovo l j l as tn ih sredstev, da b i te stavbe dogra dil i . G r a d i l i p a bodo tud i nova •tanovanjska pos lop ja (24 s ta novanj), za k a r namerava jo p r i hodnje leto p o r a b i t i 14 m i l i j o nov. Razen tega pa mora jo u -tediti še prostore z a s tanovanja * nadz idanem tre t jem nads t ropj i s tanovanjske hiše v Prečni " l i c i . Z a to g radn jo bo p o -^frebno 7 m i l i j onov d inar jev .

Nov zdravstveni dom

15ELO P E R E C E VPRAŠANJE v Tržiču je zgrad i tev zd ra v l j e n e g a doma. Pog l ed n a sedanji dom, k i služi v te namene, je ka j žalosten. To je le tesena s tavba, k i je že zdavnaj odslužila, razen tega pa je •hnogo pretesna i n ne ustreza >efc rastočim pot rebam. Z a no -Jrt dom bodo pr ihodnje leto po-Mtoil l 1,200.000 d inar j ev (prav *»tovo bo ta denar namen jen ^le za načrte), k e r so zna tne j ši sredstva za i zgradnjo p r e d videna šele v l e t i h 1956 i n 1957.

Z a razširitev l n opremo zobne ambulante bodo i n v e s t i r a l i p r ihodn je leto 1,5 m i l i j o n a d i nar jev . Sedanja ambu lan ta je pretesna, razen tega p a je o i l a še brez enega zobodravniškega sto la , za rad i katerega niso mo g l i sp re j emat i najmlajših p a cientov — otrok , k i so se mo r a l i , z a rad i p o p r a v i l a zob, vo z i t i v K r a n j .

Prihodnje leto tudi šole

PRIHODNJE L E T O bo n a ra z polago 15 m i l i j onov d inar j ev za novo osnovno šolo v P o d l j u b e -l j u , k i je b i l a m e d vo jno po rušena. P o p o l n g radben i načrt za to šolo je že p r i p r a v l j e n , v enda r je jasno, d a z razpoložl j i v i m i s reds tv i šole v enem l e tu ne bo možno zg rad i t i , zato bodo še l e ta 1956 p o r a b i l i v ta namen ravno t o l i ko denar ja .

Šolska pos lop ja v Tržiču so s ta ra že več deset let i j , pretesn a so i n nehigienična. S tem prob l emom se ukvar ja j o občins k i odbor i že nad 40 let, toda nihče doslej še n i začel šole g rad i t i . Zato bodo pr ihodn je leto i z d e l a l i načrte za novo osnovno šolo v Tržiču. Toda šola ne bo dogra jena n i t i le ta 1956, k e r bodo zanjo pot rebna večja denarna sredstva , k i pa bodo na razpolago šele v p r i hodn j i h l e t i h .

Z a glasbeno šolo v Tržiču je zelo v e l i k o zan iman ja , saj je v p i s a n i h vanjo nad 200 učencev. S k r a j n i čas je , d a se j i p r eskrbe tud i us t rezn i p ros to r i , k i so z adaptac i jo tud i p r e d v i den i .

novo električno omrežje. T u d i središče mesta m o r a dobi t i nov trans formator , enak p rob l em pa je t reba rešiti še v Križah i n Pod l jube l ju , k j e r so še posamezna nasel ja brez luči. P r i hodnje leto so n a m e n i l i za ta de la 5 m i l i j onov d inar j ev .

Tržnica, kopališče in še kaj

T R Z I C U S E O B E T A P R I H O D N J E L E T O tud i preure j e na tržnica. Dosedanja v Mes t nem domu , j e n a n e p r i m e r n e m k r a j u . Občina namerava k u p i t i s tavbo d r . Pance ta n a T r g u svobode, k e r i m a največji v r t . Z r a zmeroma m a j h n i m i stroški b i t u l ahko u r e d i l i pokr i to j a v no tržnico.

Razen vseh naveden ih de l bodo pr ihodnje leto še nada l j e

v a l i z gradnjo j avnega k o p a l i šča (v ta namen imajo zagotov l j en ih 12 mi l i j onov ) , t e l ova -dišča Par t i zanskega doma ter stad iona.

L O M O se bo drugo leto u -k v a r j a l z r a z n i m i r e gu l ac i j sk i m i i n urbanističnimi p ro j ek t i za ceste, vodovod, električno omrežje i n javme zg radbe v Tržiču, saj je znano, da brez dob r ih i n popo ln ih načrtov n i možno smotrno g rad i t i . T u d i r a z n i m gospodarsk im o rgan i za c i j am bo l j u d s k i odbor p r i h o d nje leto pomaga l z dolgoročnim i poso j i l i i z svojega posebnega sk l ada . Ze l o pomemben pa je s k l a d za gradnjo s tanovan j s k i h hišic (25 m i l i j onov d i n a r jev), iz katerega bo l ahko do b i l m a r s i k a t e r i de lavec o z i r o m a uslužbenec manjše zneske, ko t posoj i lo za zgrad i tev las t n i h hišic.

Spomenik padlim borcem TUDI TRZI9KO P R E B I V A L

STVO se želi n a dostojen način oddolžiti p a d l i m borcem, k i so žrtvovali s vo ja življenja za l ep šo pr ihodnost . V o l i v c i Iso Že d a l i nekatere predloge , kje naj b i s ta l spomn ik , katerega m i s l i j o zg rad i t i .

N e k a t e r i so mnen ja , naj b i b i l na pobočju nad mestno tehtn ico v začetku Cankar j e v e ceste, d r u g i pa se ogrevajo za posek p a r k a p r i predilniški v i l i , k j e r b i po leg muze ja , p r e d v idenega k u l t u r n e g a doma, r t a ! 5e spomen ik p a d l i m borcem. O t em bodo i razprva l ja l l še sami v o l i v c i , vsota 4 m i l i j onov d i n

pa bo zadostovala vsaj za z a četna de la . P r o b l e m spomen ika pa bo t r eba iše reševati v s k l a d u z bodočimi z e l e n i m i pasov i , k a t e r i h je v samem mes tu t r e nutno zelo ma lo .

Kot je razvidno bo drugo leto v Tržiču zelo živahno. Naloge, ki si jih je zadal ljudski odbor, pa nikakor niso majhne. S smotrnim gospodarjenjem in nemajhnimi prizadevanji vseh Tržičanov in bodoče skupnosti komun pa bodo ta obširni gradbeni načrt prihodnje leto lahko uresničili.

I A.

Gospodarske novice iz vse domovine 21. NOVEMBER — P O M E M B E N D A N

V nedeljo je slovesno začela obratovati Tovarna gliniee in aluminija v Kidričevem.

Omenjena tovarna ne spada le med največje objekte v Sloveniji, temveč v vsej državi. 2e doslej je za gradnjo ia opremo tega giganta naša skupnost vložila okrog 19 milijard dinarjev. Letna proizvodnja bo znašala v začetku 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija, končna zmogljivost pa bo 90.000 ton glinice in 30.000 ton aluminija.

Pomanjkanje električne energije predstavlja največjo zapreko za obratovanje. Zato bo treba čimprej zgraditi že začete elektroenergetske objekte: termoelektrarno v Šoštanju, hidroelektrarno v Vuhredu in akumulacijske elektrarne na Pohorju.

V L U K A V C U SE E N A T O V A R N A

Pri koksarni v Lukavcu je pričela obratovati tovarna za predelavo surovega benzola, ki bo dajala dnevno okoli 80 toa čistega benzola, tuliola in motornega benzina.

Velike količine teh proizvodov potrebuje predelovalna industrija, še prav posebno pa kemična in farmaceutska industrija. •

G R A D N J A P R O G E B E O G R A D — B A R

Po izjavi direktorja glavne uprave za gradnjo proge Beograd—Bar, bodo letos na tem gradbišču izpolnjene vse naloge. Na odseku Beograd—Valjevo bo zgrajenih okoli 60 km spodnjega ustroja. Na tem odseku že tudi grade postajna poslopja, tako da bo proga izročena prometu že koncem prihodnjega leta.

Na odseku Titograd—Bar, dolgem 56 km, pa so opravili dosedaj že okoli 55 odstotkov zemeljskih del.

NA D A N R E P U B L I K E — V POGON

29. novembra bo začela obratovati pri Titovem Veles« nova tovarna porcelana. V začetku bo proizvajala poroelan za široko potrošnjo, prihodnje leto pa bo začela izdelovati tudi sanitarno keramiko.

Ko bo delala s polno zmogljivostjo, bo dajala letno čes 6200 ton porcelanskih izdelkov za široko potrošnjo in sanitarne potrebe.

PRIHODNJE L E T O SE POVEČANA PROIZVODNJA

Prihodnje leto bo, po sklepu delavskega sveta, Tovarna avtomobilov »TAM« lz Maribora Izdelala 1860 kamionov« tipa »Pionir« (letos 1480), 200 avtobusov (80 več kot letos) ln 1000 ton rezervnih delov (letos 700 ton).

T i s t i , k i gredo m i m o »Tiskanine« v K r a n j u so gotovo opaz i l i , d a se bo sp remen i l a s i lhueta te največje t eks t i lne t ovar ne v S l o ven i j i . T o postaja vse bol j očitno ravno zadnje dn i , ko je p rav zpa rav novo ogrodje bodoče stavbe že dograjeno. V e l i k o je b i l o ug iban j , ka j naj b i p reds tav l j a l a ta mogočna stavba. Zato smo s k l e n i l i s e znan i t i naše bra lce z načrti i n del o m tega ko l ek t i v a .

T u d i d v o r a n a j e p o t r e b n a T R E N U T N O J E C A N K A R J E V

DOM ed ina dvo rana v Tržiču, kjer se l judje k u l t u r n o izživljajo. T a m je k i n o , ob priložnosti pa tud i razne k u l t u r n e P r i r ed i t v e i n gledališke p r e d stave. T a dvo rana l ahko s p r e j ele samo 400 l j ud i i n je še za sedanje razmere odločno p re majhna. D v o r a n a pa je razen Par t i zanskega doma tud i ed ina dvo rana v Tržiču.

Če že ne b i m o r a l i C a n k a r jevega doma porušiti, k e r o v i r a razvijajoči se promet , b i se * tavba ver jetno v k r a t k e m že sama porušila. Čez prostor , k j e r t renutno sto j i dom, bo šla bo doča cesta N a k l o — Tržič — L jube l j — državna meja . Zato l e i z g radn ja k u l t u r n e g a doma za Tržič nujnost . Z a začetna d e l a so p r edv i d e l i v bodočem

letu 8 m i l i j onov d inar j ev , de la pa bodo hi t re je napredova la šele le ta 1956, ko bodo n a m e n i l i tej g radn j i 40 mi l i j onov .

Tržič i m a p r a v lepe muze j ske zb i rke , v endar te ne p r i dejo do i z raza , k e r zanje n i majo p r i m e r n i h prostorov, k jer b i j i h razs tav i l i . P o regu lac i j -sko-urbanističnem načrtu b i b i l bodoči muze j v predilniški v i l i ob L j u b l j a n s k i cest i , v ka t e r i b i se pros to r i p r eu r ed i l i . P o trebno pa bo p r eu r ed i t i tud i tehnični muze j v G e r m o v k i i n S t a r i Kajži. Z a vsa ta adapta c i j ska de la bodo pr ihodnje leto p o r a b i l i 2,5 m i l i j onov d inar j ev .

Z a 850.000 d inar j ev p a bodo k u p i l i k i no aparaturo za po tu joči k i n o , k i bo v e l i k a k u l t u r n a p r idob i t ev bodoče tržiške komune .

NOVO OGRODJE r - BODOČA O P L E M E N J E V A L N I C A

Ze na mnog ih ses tank ih de lavskega sveta »Tiskanine« je b i l o načeto vprašanje tehno lo škega procesa i n zd ravs t v en ih pogojev n a neka t e r ih de l o vn ih mest ih . O zd ravs t v en ih pogoj ih 6o dz rek l i (svoje mnen je tud i san i ta rno - zdravs t ven i organi .

V »TISKANINI« D E L A 2E 1900 LJUDI

Obenem z rastjo pro izvodnje pa postopoma narašča tud i štev i l o zaposlene delovne s i le . R a v n o v zadn j ih dneh je v to v a r n i dob i l o zaposl i tev še 80 m l a d i h deklet . Iz neko l i ko s t a rejših podatkov pa je razv idno , da je od celotnega števila de-

Povečana komunalna dejavnost C E S T E IN S P L O H UREDI

T E V P R O M E T A je eno najvažnejših komunalnih problemov Tržiča. Zato vsota 35 milijonov dinarjev v prihodnjem letu, čeprav pomeni znatno postavko, še ne bo rešila vseh vprašanj. Nujno je razširiti in urediti Pot na Pilarno do Cegelš, Cesto na Bleke ter ju osposobiti za kamionski promet. Razširiti ln urediti je treba tudi cesto Tržič — Bistrica — Bled, ker je že sam vhod v to ulico t motornimi vozili zelo težaven. Razen tega je treba tudi Urediti cesto v Pristavi, tlakovati Kolodvorsko cesto, del Cankarjeve ceste in še nekatere manjše ulice.

Razen kanalizacije, ki je speljana le po Trgu svobode (stara je že 50 let), Tržič rrtma u-atrezne kanalizacije in zato je treba nujno pričeti z deli. V Križah so jo že začeli graditi (etos, potrebna pa je še tudi Bistrici in Fristavi. Sredstva v vfSlni 4 milijone dinarjev bo-

Z a k l j u č k i p r i p r a v l j a l n e g a o d b o r a O k r a j n i h

l j u d s k i h o d b o r o v R a d o v l j i c a i n K r a n j o upravno-teritorialni razdelitvi bodočih kcmun

r

P r i p r a v l j a l n i odbor je na svo j i seji dne 23. t. m. pret re sal predloge in mnen ja zborov vo l i vcev , katere so poda l i na o r vo tn i pred log p r ip rav l j a lnega odbora. V tej r a zp rav i je p r i p r a v l j a l n i odbor prišel do sledečih ugotovitev in zaključkov:

— V O B E H D O S E D A N J I H O K R A J I H so b i l i do vključno nedelje dne 21. t. m. zbo r i vo l i vcev v vseh enatoh, k i so j i h določili občinski l j u d s k i odbor i . Z b o r i vo l i vcev so b i l i z nekaj i z j emami zadovo l j i vo ob i skan i . N a zbo r ih vo l i vcev so b i l i p r e treseni pred log i p r i p rav l j a lnega odbora glede nove upravno -te r i to r ia lne razmej i tve ter pos lan i p r i p r a v l j a n e m u odboru n j i hov i zaključki. Z b o r i v o l i v cev niso b i l i edino v mestu K r a n j u in delno v Škofji L o k i z . u teme l j i t v i j o o nespornost i pred loga p r i p ra v l j a l n ega odbor a ; zbore vo l i vcev bosta t i dve občini i z v ed l i ob p r i l i k i r a zp rav o s ta tut ih k o m u n .

— Z B O R I V O L I V C E V so v g lavnem osvo j i l i p red log p r i p rav l j a lnega odbora glede štev i l a i n te r i to r ia lne razmej i t ve bodočih k o m u n , v posameznih p r i m e r i h pa so n j i hov i zaključk i v nasprot ju s p r v o t n i m p r ed logom p r i p r a v l j a l n e ga odbora.

P r i p r a v l j a l n i odbor ugotavl ja , da se je r a zp rava n a zbor i h vo l i v cev odv i j a l a v g lavnem poz i t i vno s stališča p r a v i l nega ra zumevan ja družbene funkc i j e komune ; v nekaj p r i m e r i h pa so b i l a izhodišča razprav l j an j nenačelna i n zožena v o k v i r o zk ih k r a j e v n i h Interesov, p r i čemer se n i dovo l j upoštevala ce lotna zamise l ko mune.

P r edvsem karakteristične so težnje neka te r ih vas i , k i so skozi suhe številke o t r enutn i gospodarsk i moči ene a l i druge komune, gledale ed in i k r i t e r i j za odločitev v katero komuno naj se vkl»nči'o. Iz take nana?-ne predpostavke izhajajo t »nI i stališča, k i so z last i v dosed-i-n i em okra ju Radov l j i c a v o d i l a ponekod k zakHučkom. da ie za rad i dominantnega noložaia J e senic najbol je priključevati te i k o m u n i celo kra je , za katere

Jesenice razen zapos levanja delovne si le ne predstavl ja jo v nobenem pogledu centra n j iho vega ostalega življenja. T ak t i pičen p r i m e r je na p r i m e r sk lep zbora vo l i v cev v G o r j a h p r i B l e d u , naj se vas i Sp. Gor je , Podhom i n Zas ip priključijo J e senicam, čeprav to celotno področje očividno teži k B l e d u . V dosedanjem ok ra ju K r a n j je sličen p r i m e r v vaseh Do r f a r -je, Fo rme in Pevno, od ka t e r ih z last i slednje po vsem g r a v i t i ra samo k Škofji L o k i i n ne h K r a n j u .

S približno e n a k i m i stališči i m a m o o p r a v k a tud i v p r i m e r i h dosedanj ih občin Begunje in Zminec , k j e r so se skušale celo z nesklepčnimi zbor i vo l i vcev a l i pa z m n o g i m i vzdržanimi g lasov i uve l j a v i t i težnje po samosto jn ih k o m u n a h , k i j i h p r i p r a v l j a l n i odbor n i mogel osvo j i t i .

V neka j p r i m e r i h je prišlo tud i do ponovn ih predlogov a l i zaključkov za nove de l i t ve k a tas t rsk ih občin (p r imer i v občinah Z a b n i c a in Selca), k i j i h p r i p r a v l j a l n i odbor n i mogel spre jet i ,

P r i p r a v l j a l n i odbor je za ter i t o r i j vsake komune posebej pretrese l vse grad ivo zborov vo l i v cev in zavze l nižje navedena stališča. V nekaj p r i m e r i h se p r i p r a v l j a l n i odbor še n i dokončno i z j asn i l , k e r je s m a t r a l za potrebno, da pred odločitvijo še p r e i zkus i neka te ra stališča na samem terenu. T o ve l j a z last i za Po l jansko d o l i no, k j e r so se v dosedan i ih u p r a v n i h občinah Po l jane , G o ren ja vas, Sovodenj in Z i r i vs i zbor i vo l i v cev iz'a«nili za enotno komuno v Po l jansk do l in i , ostalo je pa snnrno vprašanje sedeža. P r i p r a v l j a l n i odbor Se n i pr inese l dokončne odloe ' tve t " d i glede dosedanje občine Žirovnica.

vz tra ja p r i svojem prvo tnem predlogu, da se ce lotna katastrska občina Dor far je priključi h k o m u n i Skof ja L o k a ;

e) v ka tas t r sk i občini Pevno (vasi C rng rob , Moškrin in Pevno) je prav tako prišlo na zbor u vo l i v cev do stališča, da se vse te vasi vključijo v komuno K r a n j . P r i p r a v l j a l n i odbor tega stališča ne more sprejet i . K e r te vas i še močneje kot Do r f a r je i n F o r m e težijo k Škofji L o k i .

V dosedanj i občini Sm l edn ik

so se vse vasi v ka tas t r sk ih občinah Smledn ik , Hraše, Zapoge in Moše n a zbor ih vo l i vcev odločile za priključitev h k o m u ni Medvode , vas i Trbo je in Z e r -j a v k a pa h k o m u n i K r a n j . T a odločitev je v sk l adu s p red logom p r i p rav l j a lnega odbora in jo odbor tud i spre jema.

V dosedanj i u p r a v n i občini Mavčiče se je vas Podreča odločila na zboru vo l i v cev za p r i ključitev h k o m u n i Medvode in s tem prav tako po t rd i l a prvo t n i pred log p r i p rav l j a lnega odbora.

6. Komuna Poljanska dolina Pred l og p r i p rav l j a lnega odbo

r a za enotno komuno v P o l j a n s k i d o l i n i so v s i zbo r i vo l i voev v osnov i po t rd i l i . Ostalo pa je sporno vprašanje sedeža te enotne komune , k e r so zbor i vo l i v cev v Z i r e h izrecno zahteva l i na j bo sedež bodoče ko mune v Z i r e h ; če pa se n j i hov i zahtev i ne ugodi , zahtevajo samostojno komuno . P r i p r a v l j a l n i odbor vz t ra ja p r i svo jem p r votnem pred logu s tem, da bo

skušal pred končno odločitvijo doseči še n a samem terenu soglasje v tem spornem vprašan ju .

P r i p r a v l j a l n i odbor je osvo j i l tud i pred log zborov vo l i vcev , da se ce lotna ka tas t r ska občina P o d v r h (nasel ja: Četena ravan , Jarčje brdo, K r i v o brdo, M l a ka , P o d v r h in Zaprcva l j ) v dosedanj i u p r a v n i občini Po l jane , priključi h k o m u n i Škofja L o ka .

7. Komuno Radovljica

P r i p r a v l j a l n i odbor je sk rbno proučil vsa sporna vprašanja i n zavze l do n j i h tale stališča:

1, Komuno Bled P r i p r a v l j a l n i odbor ugotav

l ja , da so zbor i vo l i v cev n a B l e d u in v občini Gor j e v g lav nem po t rd i l i p r v o t n i pred log p r i p ra v l j a l n ega odbora. V p r i m e r u Spodn j ih G o r i j , k j e r so na d rugem zboru vo l i v cev Izg lasova l i priključitev k J e s e n i cam, smat ra p r i p r a v l j a n i odbor tak sk lep za neumesten, k e r i zha ja le iz zaposl i tve večine de lavs t va n a Jesen icah i n iz neprav i lnega preso janja različne obdavčitve k m e t i j s k i h proizva ja lcev v posameznih k o m u nah . Zato p r i p r a v l j a l n i odbor s r d i , da s ta b i l a p r v a zbora vol i vcev v Sp. Go r j ah in Zas ipu resničnejši i z raz mišljenja t am-V.iišnieea p reb i va l s t va za p r l -kiiučitev teh kra jev k o m u n i P l c d , k a m o r p r i r odno težijo. Zato p r i p r a v l j a l n i odbor v z t ra -ta p r i svo jem prvo tnem predlogu.

2. Komuna Bohinj Pr i p rav l j a ln i " odbor ugotav l ja ,

da so zbor i vo l i v cev na ter i to r i j u dosedanj ih u p r a v n i h občin B o h i n j s k a B i s t r i c a in Sredn ja vas v ce lot i osvo j i l i njegov pr vo tn i predlog .

Bo jazen neka t e r ih vo l i v cev — pašnih interesentov, da bodo z de l i t v i j o in p r i k l j u č i t v i delov neka te r ih ka tas t r sk ih občin k B l e d u pr izadete n j ihove p r a v i ce, smat ra p r i p r a v l j a l n i odbor za nepotrebno, k e r bodo up rav n i organi bodočih pašnih obra tov sestav l jeni iz neposrednih pašnih interesentov i n bodo vse zadeve l ahko reševali p rekc l judskega odbora svoje komune (to ve l j a za vse pr imere ) .

3. Komuna Cerkl ie Z b o r i vo l i v cev so v ce lot i

po t rd i l i p r vo tn i pred log p r i p rav l j a lnega odbora.

4. Komuno Jesenice Pred log p r i p ra v l j a l n ega od

bora je b i l na vseh zbor ih vol i vcev soglasno osvojen.

Z b o r i vo l i v cev so v vseh dosedanj ih občinah razen Begun j i n Žirovnice soglasno osvo j i l i p red log p r i p rav l j a lnega odbora.

Z b o r vo l i v cev v Begun jah je spreje l sk lep, da se današnji ter i t o r i j občine Begunje ne p r i ključi h k o m u n i Radov l j i ca , temveč, da se v Begun jah ustanov i samosto jna k o m u n a . P r i p r a v l j a l n i odbor tega sk l epa zbora n i osvo j i l , k e r smatra , d a ne preds tav l ja mnen j a večine vo l i v cev in k e r temel j i n a doce la napačnem po jmovan ju vloge bodoče komune ter z last i ne upošteva tesne povezanost i Begun j z Radov l j i co . Zato p r i p r a v l j a l n i odbor v z t ra ja p r i svo jem prvo tnem pred logu i u naroča p r eds tavn ikom O L O R a dov l j i ca , d a n a posamezTiih zbor ih vo l i vcev razložijo p r a v i l nost tega stališča.

Z b o r a vo l i vcev v Žirovnici i n B r e z n i c i sta ob nezadostni udeležbi vo l i v cev spre je la sk lep, da se celoten t e r i t o r i j dosedanje upravne občine Žir o vn i ca vključi v komuno Jese

nice, k a r je v nasprot ju s p r vo tn im pred logom p r i p r a v l j a l nega odbora, po ka te r em se ta t e r i t o r i j vključi v komuno R a dov l j i ca . V k l j u b t emu vz t ra ja p r i p r a v l j a l n i odbor p r i svojem prvo tnem pred logu, k e r smatra , da ta d v a zbora vo l i vcev n is ta v ce lot i i z r a z i l a mnen ja vseh slojev tamkajšnjega p r e b i v a l s tva in k e r je to območje v k l j u b zapos l i t v i številnih de lavcev na Jesen icah geografsko, k u l t u r n o in gospodarsko tesneje povezano z Radov l j i co . Zato p r i p r a v l j a l n i odbor naroča p reds tavn ikom O L O Radov l j i c a , d a se pred dokončno odločitvijo to sporno vprašanje ponovno ob ravnava s tamkajšnjimi v o l i v c i .

8. Komuna Selška doHna

Z b o r i vo l i v cev v dosedanj ih u p r a v n i h občinah Z a l i l o g i n Žel e z n i k i so se v ce lot i i z j a v i l i za predlog p r i p rav l j a lnega odbora. V občini Se lca se je za p red log p r i p rav l j a lnega odbora i z

j a v i l tud i zbor vo l i vcev za k a tastrsko občino Zg . I.usa (vasi P rapro tno , Sp . in Zg . Luša ter Tomaževo), da se te vas i p r i ključijo h k o m u n i S k o i j a L o ka .

V tej u p r a v n i občini je p r i šlo na zbor ih vo l i vcev še do dveh zaključkov, k i j i h pa p r i p r a v l j a l n i odbor n i mogel osvoj i t i . V o l i v c i vas i Sv. L e n a r t namreč predlagajo, naj se ta vas priključi škofji L o k i , od is toimenske katastrske občine p a naj b i se vas i Rovte in S t i r p n i k vključile v komuno Selška dol ina . P r a v tako je na slaoo ob i skanem zboru vo l i vcev v v a si B u k o v i c a prišlo do mnen ja naj b i se ta vas vključila k Škofji L o k i , dočim naj b i se vključili v k o m u n o Selška dol i n a vas i K n a p e in Ševlje, k i spadata v isto katas t rsko občino. P r i p r a v l j a l n i odbor smat ra za najumestneje. da se vse te vas i kot povezana ce lota v k l j u čijo v komuno Selška do l i na i n da n i umestna ponovna ra zde l i tev teh ka tas t r sk ih občin.

9. Komuna Skofja Loka

P r i p r a v l j a l n i odbor v z t ra ja v celot i p r i svo jem prvo tnem predlogu. Zato zavrača tud i pred log zbora vo l i v cev z a de l dosedanje upravne občine Z m i nec, k i je spre je l pred log za ustanov i tev samostojne komune Zminec . Odbor namreč smatra , da to območje n i m a n i k a k i h pogojev za samostojno komuno i n je očividna njegova popo lna povezanost s Škofjo L o k o .

1 0 . ^ o m u n n T r ž i č

P r i p r a v l j a l n i odbor v celot i ostaja p r i svo jem p rvo tnem predlogu s tem, da se ka tas t r ska občina Dup l j e priključi h ko m u n i K r a n j .

P r i p r a v l j a l n i odbor bo skušal za še nerazčiščene pr imere na j t i f impre j e ustrezne rešitve in vse skupa j predložiti obema ok ra jn ima l j u d s k i m a odboroma, da b i j i h l ahko čimpreje pre t res la in s tav i l a svoje dokončne predloge L j u d s k i skupščini L R S v uzakoni tev .

P r i p r a v l j a l n i odbor

Gospodarstvo po svetu

I Z V O Z ŠVICARSKEGA K A P I T A L A

Z a Švico je že desetletja značilen izvoz kap i t a l a , k i pa je v času vojne in k r i z ter d rug ih mednarodn ih za-l l o t l j u j e v dos t i k ra t i zosta l . Zadn ja leta pa se je švica r sk i izvoz kap i t a l a ponovno povečal. Tako je bi lo leta 1951 v Švici e m i t i r a n i h za 50 mi l i j onov švicarskih f rankov inozemsk ih posoj i l , leta 1952 je znesek inozemsk ih emis i j narase l n a 349 m i l i jonov, v l anskem tetu pa n a 574 mi l i j onov švicarskih f rankov . Pričakujejo, da bo letos e m i t i r a n i h še več inozemsk ih posoj i l .

A Z I J A N A S V E T O V N E M TRŽIŠČU T E K S T I L A

Razvo j tekst i lne p ro i z vod nje v A z i j i je n a . t a k i stopn j i , da bo, kot vse izgleda, A z i j a (brez držav sovjetskega bloka), že pr ihodnje leto p ro i z ved la V i svetovne pro i zvodnje t eks t i lnega blaga, v pe t ih l e t ih n a bo n j ena pro i z vodn ja znašala že polov ico svetovne pro izvodnje , Ce bo A z i j a ( Indi ja i n J a ponska) d a l a indust r i j sko nezadostno r a z v i t im državam večje količine cenenega p la t na, bo to vsekakor prece j r šen pr i spevek k zvišanju življenjskega s tandarda v teh državah.

K o n k u r e n c a indus t r i j sko , r a z v i t i h držav bo v tem p r i m e r u možna le s ponudbo ra zn ih nov ih v r s t b laga b o l j še kakovos t i , i n k a r je posebno važno, po um i r j en ih cenah.

R E K L A M N I STROŠKI B r e z učinkovite, r ek lame s i

n i možno zam i s l i t i večjega razmaha trgovine. Zato re k l a m o v mnog ih državah ne zapostavl jajo. Precejšnjo pozornost posvečajo r e k l a m i tud i v I ta l i i j , saj so znašali lansko leto stroški za r e k l a mo v tej državi oko l i 40 m i l i j a rd l i r , k a r je približno 0.30",'« narodnega dohodka. T o d a tud i ta odstotek je raz meroma majhen, če upoštevamo, da gre letno v Z D A z a r ek lamo oko l i 3"/o narodnega dohodka, v Z ; ih . N e m čiji pa oko l i 2%.

I zda tk i za r ek lamo so po r e k l a m n i h s reds tv ih razdel j en i tako le : časopisi 10°/o, radio 10%, k ino 7,5°/o. t r a m va j i 2,5«/o. l e pak i 5 % , l i s t k i 5 % , neposredna r e k l a m a !»u/o. razno ter izložbe 2 5 % .

Z iz jemo štirih k m e t i j s k i h zadrug in žage »Tomaža G o d ca«, v boh in j skem kotu , k i bo v k r a t k e m postal samostojna k o m u n a , n i d r u g i h i ndus t r i j sk ih podjet i j o z i roma večjih k m e t i j sk ih gospodarstev.

5. Komuna Kranj Z b o r i vo l i vcev v dosedanj ih

u p r a v n i h občinah Besn i ca , G o rice , Jezersko , Šenčur, Predos l j e i n P r e d d v o r so se v ce lot i i z j a s n i l i za priključitev h k o m u ni K r a n j .

V dosedanj i občini N a k l o je bila- za rad i zelo de l j en ih m n e n j na že predhodno i z veden ih zbor i h vo l i v cev i n množičnem ses tanku S Z D L i zvedena po p r i poročilu p r i p r a v l j a l n e g a odbora posebna anke ta vseh vo l i v cev v vaseh Zg . in Sp . Dup l j e ter Zadraga , k i je da l a sledeči rezu l ta t : 227 vo l i vcev se je i z rek lo za k o m u n o K r a n j , 213 za Tržič, 86 pa n i dalo svo j ih i z jav. P r i p r a v l j a l n i odbor se je na osnovi tega odločil osvo j i t i večinski pred log vo l i vcev , naj to področje p r i pada h k o m u n i K r a n j .

V dosedanj i u p r a v n i občini 7?»hnica so zbor i vo l i v cev v

a) ka tas t rsk i občini Bi«n»e pot r d i l i p red log p r i p rav l j a lnega odbora za p r i k l ločitev vas i iz te k. o. h k o m u n i K r a n j ; *

b) v k a t " t r sk i občini Žabni-r a prav tako;

c) v ka tas t rsk i občini Križna gora pa se je zbor vo l i v cev odločil, d a se v komuno K r a n j priključijo poleg Cepu l j še P l a n i c a in L a v t a r s k i v r h , Križna gora pa se priključi k o m u n i Škofja L o k a . P r i p r a v l j a l n i odbor sodi , da je ta sk lep zbora vo l i vcev umesten In ga sprejem a ;

d) v ka tas t rsk i občini D o r farje (vas Dor far je , F o rme , Sv. Duh) , je na zboru vo l i v cev p r i šlo do ra zp rav l j an j o tem, da bi se vasi Dor far je in Fo rme vključile v komuno K r a n j , Sv. D u h pa v Škofjo Loko . Z a r a d i nesklepčnosti zbora vo l i v cev so i z v ed l i še posebno anke t i ran je vo l i vcev v vaseh Dor far je in Fo rme in dosegl i večinsko i z j a vo za priključitev teh dveh v a si h K r a n j u . P r i p r a v l j a l n i odbor je temel j i to preučil vse razloge teh vas i za priključitev h K r a n j u in škofji L o k i . Odbor smatra , da gre v teh vaseh za tiničen p r ime r nanačnih p r ed postavk o gospodarsko močnejši k o m u n i K r a n j in man j raz v i t i Škofji L o k i , za rad i česar

T a ugtov i tev nam vs i l ju je d vom o utemel jenost i ustanov i tve bohin jske komune . V e n dar nam na osnov i konk r e tne j še in temeljitejše anal i ze ta dvom, če že ne popo lnoma, p a v v e l i k i me r i sp lahn i .

Popo lnoma jasno je, da bo boh in j ska k o m u n a zaenkra t še pas i vna . T o d a v e l i k a večina preb i va l s t va je mnenja , med n j i m i je s icer tud i nekaj o m a h -I j ivcev i n celo o d k r i t i h n a sprotn ikov , d a bo mogoče v dog lednem času, seveda tud i s pomočjo skupnos t i , l ahko d v i g n i l i boh in j sk i kot iz zaostalost i . K o t rečeno, možnosti razvo ja so zelo ve l i ke . Le po iskat i j i h je treba.

V sk l opu sedanj ih k m e t i j s k i h zadrug v B o h i n j s k i B i s t r i c i . S redn j i vas i , S ta r i Fužini i n K o p r i v n i k u — Gorjušah, je t u d i troje manjših m l e k a r n . T a razcepl jenost, razen tega pa še skra jno p r i m i t i v n o i n z a m u d no pobiranje in dostava m l e k a iz posamezn ih vas i i n nasel i j m l eko precej podraži, da ne govo r imo o tem, da je tak n a čin odkupovan ja že skra jno nepr imeren . Te m leka rne predelajo letno tud i približno 30 ton s i ra , k a r je spričo razmer še k a r prece j .

N i nobenega dvoma , da b i b i lo zelo kor i s tno in gospodarsko, če b i te majhne m l eka rne združili v en obrat — večjo m l eka rno . To narekuje jo že sedan j i ob j ek t i vn i pogoji i n n u j nost gospodarskega obstoja. P r ve korake v tej smer i so že nared i l i . O s vo i i h načrtih so že seznan i l i republiške zadružne organe, same zadruge pa že imajo nekak «nadzadružni od

bor«, k i obravnava probleme živinoreje i n nap redka m l e k a r s tva celotnega bohin jskega področja. V tej smer i je treba le še nada l j eva t i že začeto delo.

Zapos l i t ev precejšnjemu štev i l u k v a l i f i c i r a n i h mizar j ev b i prav gotovo n u d i l a p r e u r e d i tev sedanje mehanične d e l a v n i ce o z i r oma skladišča L I P B l e d . k i i m a prostore v železniški k u r i l n i c i , v m i za rsko prede lova lno podjetje za izde lavo bod is i pohištva a l i lesne galanter i je .

O tem b i b i lo t r eba dobro r a zm i s l i t i , z i zva jan jem načrta pa začeti šele n a osnov i ustrezne gospodarske anal ize .

T u d i obstoječo žago v B o h i n j s k i B i s t r i c i b i b i l o -dobro raz širiti, p rav zap rav z g r ad i t i z a njo novo poslopje, k j e r b i izdel o va l i lesno vo lno in v r v i ter herak l i t . S u r o v i n s k a baza za te i zde lke je zagotovl jena, h e r a k l i t pa b i l ahko i zde l ova l i sami , namesto da b i kot doslej pošil j a l i lesno volno v prede lavo d r u g i m t ova rnam v državi.

Stavbo, v ka t e r i je čevljarsko podjetje, i n neka j stro jev za »ledrarno«, k j e r b i s t r o j i l i kože drobnice , že imajo. N e k a tere stroje, k a t e r i h ne b i v tem p r i m e r u več po t rebova l i , b i l ahko celo zamen ja l i . T u d i za kadre b i poskrbe l i s štipendijam i za U s n j a r s k i t e h n i k u m . Le ustrezno kana l i zac i j o bi b i lo t reba nape l ja t i v stavbo.

»Ledrarna« b i v takem obsegu l ahko n u d i l a zaposl i tev m a r s i ka t e r emu B o h i n j c u , še prav posebno zarad i načina dela, k i ga namerava jo vpe l ja t i . Z a i z delavo kožne konfekc i je ( irhaste hlače ipd.), b i v enomesečnem tečaju določene delavce p r i

učili de lu , l e - t i p a b i potem i z de l ova l i i zde lke na domu. Oživ i l i b i na ta način nekako »pol-domačo« obrt, i zpolnjevanje postav l j en ih no rm pa b i delavcem šteli kot dejansko zapos l i tev. S tem bi se i zogn i l i številn i m p rob l emom kot so stanovan ja i td .

T a zamise l v svojem b i s t vu n i napačna.

Letošnjo turistično sezono bodo s icer boh in j sk i hote l i k o n čali k l a v r n o — z 1,5 do 2 m i l i j ona d inar j ev izgube. T e m u so s icer v z rok v remenske in d r u ge ob jekt ivne težave v letoš-

ko že m a r s i k a j sami u r e d i l i , če b i že enkra t vede l i za dokončn i urbanistični načrt ureditve* okol ice jezera. Več republiških ustanov kaže za zaščito lepot boh in jskega jezera »materinsko skrb« (zaščitni pasov i ipd.). V enda r so B o h i n j c i mnenja , da b i l ahko naravno lepoto prav kor i s tno upo rab i l i tud i zase. Saj zato imajo končno tud i p r a r v ico . Lepo ta naj b i začela s l u žiti tud i n j i m in ne Ie iz letn i k o m .

N a n i z a l i smo nekaj prob lemov < in možnosti gospodarskega ra z vo ja bodoče bohin jske komune .

njem le tu (uk in i tev regresov). V enda r nam ta pojav kaže, da bo t reba t u r i z m u v B o h i n j u (poletnemu in z imskemu) , v bodoče posvet i t i vso pozornost. To tembol j zato, k e r je tu r i z em l ahko za B o h i n j najdonosnejša gospodarska panoga.

Bohinjčani prav i jo , da b i l a h -

N a samih p r eb i va l c ih pa je .sr* r daj , k e r so se že odločili za l o - , čeno komuno , d a tud i de jansko k r epko zagrabi jo za delo i n r a zen naštetih, poiščejo še druge možnosti, k i j i h bodo i z t r g a l e ' iz sedanje zaostalost i .

Le tako l ahko pričakujejo i z datnejšo pomoč naše skupnos t i .

„ D O B R I V O J A K S V E J K " D r u g a p r e m i e r a s i r a ž i š k e » S v o b o d e "

Kar dve premieri v dobrih dveh mesecih nam dokazujeta izredno delavnost dramatske sekcije delavskega prosvetnega društva »Svobode« v Stražišču. »Miklovi Zali« je sledila De-setakova priredba »Dobrega vojaka Svejka«, podoba prebrisanega, malega češkega človeka, katerega slava je zatemnila celo ime avstrijskega cesarja. Prizadevno delo dramatske sekcije bo prav gotovo vzpodbudilo tudi ostale skupine stražiške »Svobode«, da se bodo z večjo delovno voljo lotile svojih nalog. Predvsem se bo morala uveljaviti izobraževalna sekcija in najti kar najbolj zanimive oblike vzgojnega \in izobraževalnega dela. Upamo, da bomo tudi o njenih uspehih, kakor tudi o uspehih ostalih sekcij, prav kmalu lahko pisali.

P raga 1914. Iz osrčja B a l k a n a so m i m o Zagreba, L jub l j ane , T r s ta Pešte,

Dunaja i n vse do starodavne, Klate Prage od j ekn i l i sara jevski s t r e l i . T a k r a t je komaj kdo verjel , da b i iz tega i n c i d e i t a

cesar F r a n c Jožef I.!« so se vs i z d r a v n i k i z ed in i l i , da to zadostuje za osvet l i tev duševnih sposobnosti Švejka, zato so ga spozna l i za notoričnega bebca. Spus t i l i so ga n a svobodo.

V času, ko so se avs t r i j ske

stegni lo nastat i kaj hujšega. Vmo Sve jk je sod i l d r u g če.

V Kranju bodo pričeli z geodetskimi meritvami - Ustanovitev novih podietn, ki nai bi z zdravo konkurenco vplivala na cene in preskrbo

P r e t e k l i petek je l j u d s k i o d bor mestne občine posvet i l r a z pravo izboljšanju preskrbe p r e b iva lcev s prehrano . P o izčrpnem poročilu, k i ga je poda l p redsedn ik Gospodarskega sveta L O M O , so o d b o r n i k i v r a z p r a v i ob ravnava l i stanje p r e skrbe i n ugotov i l i , da je to vprašanje še zelo pereče. P r e b i va l s t vo v K r a n j u potrebuje za običajno i n zdravo p r e h r a no mesečno 200 ton k r u h a oz. 170 ton moke, 29 ton maščob, 71 ton mesa, 23 ton s ladkor j a , 200 ton k r o m p i r j a , 200 ton sadja i n zelenjave ter oko l i 2300 hI s l a d ko r j a . Noben p r ob l em ne b i b i l p r e sk rbe t i te količine h rane , če ne b i v K r a n j u k u p o v a l i živil tud i l jud je iz bližnje l n dal jne oko l ice mesta. To pa preskrbo večkrat zaostr i i n bo poslej vprašanje p reskrbe mesta s p rehrano t r eba obravnava t i vsaj skupa j z bližnjo oko l ico .

T r enutno je v K r a n j u 6 gro-sističnih podjet i j i n 4 de ta j l i -stična. Po l eg teh p a je še 12 samosto jn ih t r gov in i n 1 k m e t i j s k a zadruga, k i skrbe za p r e h rano p r eb i va l s t va . Z a p r e s k r bo z mesom je v K r a n j u samo M e s t n a k l a v n i c a s s v o j i m i po s l o va ln i c am i , s k r u h o m p r e s k r bu je p reb i va l s t vo samo »Pecivo « i n v m a l i m e r i tud i »De-

govska podjet ja, to pa se v p r v i v r s t i odraža na ceni .

V p r v e m po l l e t ju je p r e s k r ba po teka la redno, v d rugem pa so nastale določene težave. Razen drugega so se povečale tud i cene k m e t i j s k i m i zde lkom. Raz logov za to je več. P r e d vsem so se cene zvišale zarad i s labe let ine, de l oma tud i z a r a d i povečanega izvoza. P a tud i neo rgan i z i r an nastop podjet i j n a t r gu s k m e t i j s k i m i p ro i z vo d i je povzročil nenadno zvišanje cen. Položaj p a se je po slabšal seveda za rad i p r e t i r ane ga nakupovan ja neka t e r ih po trošnikov. T u d i sami proda ja l c i

večkrat niso pozna l i prave me re.

Zaloge živil v K r a n j u so vsek a k o r premajhne ; to je povzro čilo, da so se neka jk ra t po ja v i l e na t r gu težave; seveda pa je t reba to vprašanje ob ravna va t i iz širšega stališča i n p r i tem upoštevati moč naše p ro i z vodnje, splošen položaj na tržišču i n pa seveda uvoz i n i z voz.

D a b i se tako stanje, k i pa še zdaleč n i kritično izboljšalo, je l j u d s k i odbor spre je l vrsto zaključkov. M e d d r u g i m Je s k l e n i l , d a naj se v K r a n j u od pre še nekaj pos lova ln ic z mesn i m i i z d e l k i , k i naj b i j i h p re

v z e l i Mesa r sko podjet je O Z Z N a k l o i n mesar i j a i z Škofje L o k e . P r a v tako bo v najbližj i p r ihodnos t i t reba m i s l i t i na novo tržnico. Us tanov l j eno bo novo podjetje za preskrbo s premogom i n d r v m i , k i ga bo prevze la O Z Z K r a n j , t rgovsko podjetje »Vino« K r a n j pa bo razširilo svoje prostore t u d i na prodajo sadja in zelenjave.

Z us t anov i t v i j o teh nov ih podjet i j bo v mes tu več trgov i n , k i bodo z zdravo k o n k u r e n co vp l i v a l e na boljšo preskrbo preb iva l cev s prehrano , prav tako pa bo to v p l i v a l o tud i na ceno p r eh ramben ih i zde lkov .

Ob zaključku seje so odbo rn i k i n a pred log Gospodarskega sveta s k l e n i l i , d a bo L O M O v p r i h o d n j e m l e tu pričel z geode t sk im i m e r i t v a m i mesta. S.

T O N E C U F A R : „Polom Pred prvo premier 0 Mestnega gledališča na Je se ni ceh

S prvo p r emie ro v letošnji sezoni se n a m bo Mes tno g le- l e tar ia ta mars i ka j pomembnega dadišče na Jesen icah preds tav i l o n a predvečer D n e v a r e p u b l i - še danes pove. ke z de lavsko d r a m o »Polom«« pro le tarskega p isate l ja i n jese- »Polom« je režijsko i n scen-niškega r o j aka Toneta Cu fa r j a . D r a m a , k i jo je p r i r e d i l B o j a n sko p r i p r a v i l B o j a n Cebu l j , Cebu l j i n je b i l a z uspehom že enkra t upr i z o r j ena n a le tnem v g l a vn ih v l ogah p a nastopajo gledališču za U k o v o ob jeseniškem občinskem p r a z n i k u i n 85. S t a n k a Glošakova, F r a n j o S t i -ob le tn lc i Železarne, bo zdaj doživela po dva jse t ih l e t ih svo - b i l j , F r a n c e T r e ven , Je rne j P o -jo upr i zo r i t ev tud i na odru . gačndk, M a r i j a n Stare , S l a v a

Marošičeva, F r a n j o Lotrič i n v Tone C u f a r n a m je ko t seniškem de lavskem o d r u leta v l og i de lavske množice po leg

llkatesa«. Z a k u r j a v o pa s k r b i d r a m s k i pisate l j malo znan , če- 1934, je dokaza l , da je C u f a r v os ta l ih članov gledališkega k o -podjetje »Kurivo« . Zmog l j i vos t p rav je nap i sa l neka j d r o b n i h po lno zadel t ja , k a m o r je me - l e k t i v a tud i p e vsk i zbor D P D teh podjeti j je zadostna tud i za d r a m s k i h de l , k i vsa o b r a v n a - r i l . R e v o l u c i o n a r n i h besed p o l - »Svoboda« Jesenice, oko l i co K r a n j a , le p eka rna i m a vajo de lavsko prob lemat iko , n i , v r esn i c i pa služeč l as tn im ea prema jhno zmogl j ivost . T u d i E n o njegov ih najboljših de l je in teresom i n interesom k a p i t a -»Kurivo« ne more zadost i t i brez d v o m a »Polom«, v ka te - l a , so b i l i razbijaški e l ement i potreb po k u r j a v i , v endar ob- r e m pr ikazu j e mezdne boje de lavskega g ibanja r a z k r l n k a -j e k t i v n i raz log i opravičujejo p ro l e ta r i a ta , p rav posebno p a n i i n razga l jen i . Bes, k i j i h je trenutno stanje na t r g u s p r e - r a z k r i n k a v a mešetarsko i n ^ m i l i n gol ide gnoja, k i so ga Nekda j je b i l o to podjetje t r eh mogom i n d r v m i . k o m p r o m i s a r s k o t a k t i k o desn i - z l i v a l l p o C u f a r j u so samo p r i - l as tn ikov , k i so i m e l i vsak svoj

Z a n i m i v a je ugotov i tev G o - barsk ih v rhov de lavskega grba- č a l e 0 n j i h nemoči i n j i h po- o b r a t . Z a t o j e š e danes zarad i spodarskega sveta , da t r gov ina n l a . P r edvsem so c i a l - d e l omkra - s tav l ja l e v isto v rs to s p r es t ra - nepr imernega procesa p ro i z v od -z živili v letošnjem l e tu n i tov, k i so s s vo j im i demago- šenimi i n zgražanja p o l n i m i n j e v e i i k o stroškov i n nepo-• s t v a r i l a noben ih dobičkov. nastopi zava ja l i i n r a z - malomeščanskimi k r i t i k i . Z a trebnega t ranspor ta Iz vsesa Marže so se v špecerijskih t r - s i j a l i de lavsko enotnost. C u f a r - C u f a r j a s o s e s i c e r z a c e l a s t e g a p a d a d a n e s fe n g gov inah znižale na m i n i m u m i n J ' a f ? z a n a v d a h n i l i t e m l e t a p r e g a n j a n j a i n t rp l j e - more jo k o n k u r i r a t i os ta l im znašajo p r i t r gov in i na debelo dogodk i ob odpovedi de la vsem n j 3 ( t o d a i s k r a y e r e y z m a g o p o d j e t j e m R a z p r a v l j a l i so že le 2,9o/o, n a drobno p a povpreč- de lavcem s s t r an i t akra tne d e i a v s k i h p ra v i c je zažarela i n aJi n a j to ma jhno tovarno z a -no 8,5%. P r i t em p a je t reba K r a n j s k e indust r i j ske družbe k o t ^ nada.l jnji do- prejo a l i naj nadal ju je jo z de -poudar i t i , d a je in t e r venc i j a n a Jesen icah i n ob sk l epan ju g o d k i ( t u d l s e r a z p i a r r l t e l a v l om. Odločili so se za s ledn ie . državnega i n zadružnega sek- nove ko l ek t i vne pogodbe l e ta i j u d s k o revo luc i jo . G l a v n i odbor je d a l k r e d i t i n tor ja pro i zvodn je živil še v e d - 1932 k j e r so se v p r a v i luč „ P o l o m < { j e y d r a r n a t u r š k e m n a p r a v i l o k v i r n i načrt i z g r a d -ao v e l i k o p rema jhna . Zasebn i pokaza l i v s i ne r e vo luc i ona rn i p o g l e d u n e k o l i k o p r i r e d i i i n d o - nje podjetja. Tako so že zg ra -

. S u k n o " i m a l e p e

p e r s p e k t i v e

p ro i z va j a l c i , k i s i c e r dos tav l j a - e l ement i v d e l a v sk ih v r s t ah jo n a t r g svoje p r i de lke , p a n i - P r a h , k i ga je d v i g n i l a k r s t -majo druge konkurence kot t r - na upr i zo r i t e v »Poloma« n a je -

R o d i t e l j s k i s e s t a n e k • K a m n i k u

p o l n i l B o j a n Cebu l j , ne d a b i d i l i n o v o p r ed i ln i co , začeli pa p r i t em t rpe l osnovni Cu fa r j ev so z gradnjo prostorov za apre -koncept . Upoštevajoč majhne t u r o i n skladišče. V dveh l e t i h de lavske odre i n o b . p o m a n j k a - P a b o i m e l a t o va rna »Sukno« v

Zapužah vse svoje obrate v no v i h pros to r ih .

V e l i k a o v i r a za podjetje pa je neenotnost i n nep rav i l en od -nbs do de la m e d de lavc i . Se danes je namreč opaz i t i p r i

n a nje bivši l a s t n i k i . N e r a z u m l j i v o

n ju dramaturškega znanja odr ske izkušenosti je C u f a r po nekod v n i z an ju dogodkov i n s l i k a n j u oseb zašel v sk ra jno s t i , k i b i b i l e danes težko sp r e -

V nedel jo je b i l n a k a m n i - l j i iz Tuh in j ske do l ine so p r o - i e m l i i v e . T u d / dejs tvu, d a se n e k a t e r } n k i ga^ma jo ški g imnaz i j i že d r u g i r od i t e l j - s i l i , d a se o t rokom, k i se m o - m u je m u d i l o za čimprejšnjo akd sestanek v t em šolskem l e - rajo šele pozno popo ldne z av - upr i zo r i t ev , k i b i le taKo i z - p g n g m d a . g ^ t u . Z a r a d i v e l i kega zan iman ja tobusom v r n i t i domov, p r e s k r b i P o l n i l a s- v°3 namen, je p r i p i sa t i g e J a h k o o v i r a p r i d e ] u je b i l sestanek v v e l i k i d v o r a - k a k prostor n a g imnaz i j i , k j e r nekaj s labost i »Poloma« i n k r i - P r a v t a k o k o t ^3.13 podjetn i podjet ja »Kamnik«, udeležilo b i se do odhoda l a h k o učili, tičen kot je C u f a r b i l do las t - j a ^ e t u d i t o va rna s u k n a z n i -pa se ga je nad 500 rodi te l jev . Učni uspeh dijakov-vozačev se- nega de la , z n j i m n i b i l zado- z a j a g ^ j e C ene . Ženski i z d e l k i Zborovan je je o t v o r i l p redsed- daj precej t r p i p r a v za rad i te- vo l j en n i t i ob njegov i knjižni s o c e ne j š i za 10 odstotkov, m o -n l k šolskega odbora tovariš C i - ga, k e r n a g imnaz i j i n i p r i - i zda j i . V k o l i k o r se je p r i r e d i - § k j p a z a 5 odstotkov. Podjet je r i l Merčun, poročilo o p r v i oce- mernega prostora , k j e r b i se tev posrečila bo pokaza la p r e - j e z e z ok tobrom mesecem do-n j e va ln i kon f e renc i i n o r a z n i h učili, saj so tud i popo ldne vse m i e r a na jeseniškem \odru, če- s e g i o p l an pro izvodnje , k i ga d r u g i h p r o b l e m i h n a g imnaz i j i učilnice zasedene. Starši so i z - prav jo je upr i zo r i t e v na le t - bo do konca leta preseglo za pa je poda l ravnate l j tovariš raz i l i - t u d i željo, d a med šol- n em gledališču p rav zap rav že približno 10 odstotkov. P l a n do -Avguštin L a h . P ro f eso r S l a v k o s k i m l e tom ne b i b i l o noben ih po t rd i l a . Ce bo tud i o d r s k a bička pa je b i l menda že ok to -Frbežar j e i m e l še izčrpno p r e - sp rememb v pro fesorskem z bo - upr i zo r i t e v tako uspela , po tem se b r a presežen i n bo ver je tno do davanje o pomenu telesne vzgo- r u . bodo C u f a r j u odpr l a v r a t a tudd konca leta odstotek presežka je na naših šolah. T a k o uspelega zborovan ja 10- na druge s lovenske odre, saj zelo v e l i k ! A H so tud i tu po -

N a zaključku ses tanka se je d i te l j ev baje še n i b i l o n a k a m - n a m s svo jo napredno idejnost- s t av i l i nerea lne ka lku lac i j e ? r a z v i l a živahna debata. R o d i t e - niški g imnaz i j i . Z . jo i n gorečo vero v zmago p r o - P .

i z z a p r a š e n i h a r h i v o v p r e d v o j n i h

g o r e n j s k i h č a s o p i s o v

V K R A N J U J E T O V A R N A , katere l as tn ik i m a prav posebne navade, vredne javnega žigosanja. Plača je s laba , še nižj a ko t v t eks t i l n ih tovarnah . Dopust i — seveda neplačani — vedno po več d n i , tednov, da celo mesecev. To še n i posebno

s labo, k e r pač n i vedno dovo l j naročil. Toda: gospod šef ne smatra svojih d e l a v k za svobodne delojemalke, ampak za — sužnje. Rec imo , gospod šef i m a odvezan čevelj. Tako j ukažie d e l a v k i : Zaveži! R a v n o -tako s i pust i obuva t i čevlje. D o bro, to postopanje je s icer g r do, toda še n i najhujše.

(»Sobota«, št. 8, leto L , 25. 9. 1937.)

OKROŽNI URAD Z A Z A V A R O V A N J E de lavcev i n tud i m i n is t rs tvo za socia lno po l i t i ko i n narodno zdrav je p r i r e j a ta pogosto komis i j e i n inspekc i je v t o varniških o b r a t i h . . .

I zvede l i pa smo, da se redno dogaja, da j e vodstvo tovarne že 10 do 30 d n i prej obveščeno o p r i h o d u komis i j e . V t o va rn i se potem prične čiščenje i n p r i prav l jan je , n e v a r n i s t ro j i i n n a prave se ustav i jo , če je treba, s/e pošlje nekaj de lavcev Jna) dopus t . . . de jansko stanje h i -gieničnih i n va rnos tn ih naprav se n a ta način zakr i j e i n i n spekc i ja se mora vedno le »pohva lno izraziti« o u r e d i t v i ob ra tovanja . Jasno je, da se pri teh postopkih ne zaslišuje delavcev ln njih zastopnikov, s a mi se pa delavci ne upajo oglasiti, ker bi jih to stalo službo. (»Sobota«, št. 12, leto I. 23. 10. 1937.) , ,

N E K J E NA G O R E N J S K E M se je zgod i l strašen i n nadvse pre t res l j i v dogodek. N e k i fant je l j u b i l dek le , p a se je z a k l e l : »Ce te ne b o m vze l za ženo, naj me hudič vzame!« Cez ne kaj časa se je poročil z drugo. Prišel je čas, da je njegova žena porod i l a . Kakšno razočaranje ! O t r ok n i b i l ostvar jen po

j e la P A B do 27. decembra 1937. 131 m i l i j onov 700 tisoč za plačilo p rvega obroka . K e r znaša celoten znesek prvega obroka p r i plačilu zaščitenih kmečkih dolgov 230 mi l i j onov , predstavl j a plačani znesek 5 8 % celokupnega prvega obroka . . .

Po novem preg ledu je stanje kmečkih dolgov sledeče:

v ce l i državi 4.098 denarnih zavodov, 651.845 kmečkih dolžn ikov , z dolgom 2.746,900.000 dinarjev.

V Sloveniji 509 denarnih zavodov, 47.863 kmečkih dolžnikov z dolgom 479,600.000 dinarjev.

(»Sobota«, št. 3, leto II., 15. t 1938.)

V K R A N J U J E NEKI gospod F l eg r , k i b i m o r a l vedet i , da je naš s l ovensk i k r u h i n d8 živi od žuljev naših s lovenskih delavcev, k i pa s i drzne dan na dan zmer ja t i naše de lavce z I»* raz i k a k o r »svinja«, »baraba«* »šuft«, »windisches Ksindl« ipd-To se godi že 4 mesece in šele danes prihaja cela zadeva v javnost, zakaj? Zato, ker se n»* delavec zaveda, da se vse tak e in podobne afere končajo z odpustom — ne krivca — ampak žrtve!

Seveda ni ostalo pri psovkah? Ta človek se je celo skorajžil in zabrisal pri statvi zaposle' nemu delavcu v hrbet kos Ž«" leza, tako da se je delavec zgradil na t l a . . .

P a to še n i vse ! P r e d k a k i m i t r em i tedn i je gospod »strokovnjak« F l e g r najpre j ozmerja l nekega mladega tka l ca . . . ter ga s ek i r a l t o l i ko časa, da Je ta ubogi de lavec nevede prišel » pa l cem med j e rmen j e statve* k i m u je palec na desni rofc* zmečkalo. O d stro ja pohabl j '? ' n i de lavec pa je i m e l h v a l a bogu še to l iko duhapr iso tnos t i , da je statev v zadnjem momentu sam — ne mojs ter ! — ustav i l * s i cer b i b i l ob r oko !

(»Sobota«, št. 7., leto TI., 1*-m a r c a 1938.)

NA ZADNJI OBČINSKI saj* se je poleg d r u g i h važnih z a ' dev razprav l j a l o i n sk lepa lo lU" d i o poprav i i n razširitvi občinskih zaporov. N a sej i pa pe n i rešilo s i lno važno vprašanje'

človeški podobi i n je i rne l na a U feon. g l a v i roge. K sreči je tako j po s e r v a t i v n e m n a 5 i n u o p r a v l j a n j a ro j s t vu u m r l . t e l esn ih potreb v zapor ih , aH

(»Domoljub«, št. 15, l e ta 1938.) p a n a j - t & t u d | m o d e r n i ^ r a ,

P O POROČILU P R I V I L I G I - jo. — (»Gorenjec«, št. 23, leto R A N E agrarne banke je p r e - 18, 7. j u l i j a 1934.)

z i j « iz 1846, »Poezije« i z 1847, pa r t i z ansko izdajo »Zdravlj ice« — i td . , i t d . Z a nezgodno u n i čenje vsega tega samo 50.000 d inar j e v? O, seveda 50.000 za neka j stare »krame«, ka jneda? K a k o h l a d n i so možgani u r a d n i h cen i l cev ! Res je s icer , da s še tako v e l i k o vsoto ne b i b i l o mogoče nadoknad i t i i zgubo p r edvsem t i s t ih predmetov , k i so b i l i posredno a l i neposredno v s t i k u s pesn ikom, toda ta ne pr i j e tna resn ica še ne opravičuje .površnega s k l e p a , češ, pa zava ru jmo vse skupaj le iz m o r a l n i h oz i rov . G l a s o m te vrste je mogoče upravičeno opore

k a t i , saj n i n i k j e r rečeno, da ne obstojajo še kakšni d r u g i p r e d met i iz širše, če že ne ožje p o -etove bližine, -ki b i j i h b i l o t reba po i ska t i , k u p i t i i n z n j i m i nadomest i t i vse ono, k a r b i v p r i m e r u nesreče i zg in i l o . S 50.000 d i n a r i j pa to bržkone

ne b i b i l o i z ved l j i vo . Odveč končno ne bo p r i pomba , da je med os ta l im i p redmet i , k i niso v de jansk i zvez i s Prešernom, precej t a k i h , k a t e r i h izgubo b i b i l o možno brez večjih težav — toda ne z beraškimi p a r a m i — nadomest i t i . Ce se po v s e m tem vprašamo, kaj torej p r e ostane s tor i t i , nas l a h k o zadov o l j i samo ta- le odgovor : po novno cenitev za zavarovanje

naj ob j ek t i vno op rav i ceni lec — specia l is t za muze jske p r e d mete !

Tret je vprašanje, najnujnejša p o p r a v i l a stavbe i n ured i tev njene oko l i ce , bo de loma rešeno, k a k o r . vse kaže, v t e k u l e tošnjega i n nas lednjega le ta . P o načrtih Zavoda za spomen i ško vars tvo L R S bodo go ren j s k a ob r tna i n gradbena pod je t ja n a p r a v i l a po leg Prešernove domačije najpre j p r i m e r n o po čivališče za skup inske obiske, p r edvsem za šole, na rovaš k a te r ih je slišati v V r b i d an za dnem zv rhano mero upravičen i h i n neupravičenih pritožb. D e l odgovornost i za povzročanje škode na kmečki posesti n o sijo p rav gotovo vodje e k s k u r z i j , pro fesor j i i n učitelji, k i le preveč rad i puste m lad ino brez nadzors tva v vas i , medtem ko se s am i odprav i jo v neko l i ko oddal jeno gosti lno..

N a t em mestu nadal je ne smemo prezre t i še neko podob no tu j sko-prometno h ibo V r b e , namreč, pomanjkanje s k u p i n skega prenočišča, po ka t e r em zastonj izprašujejo številna vods tva m l a d i n s k i h ekskurz i j iz bol j odda l j en ih kra jev S loven i j e i n Jugos lav i j e , a za zgrad i tev takega prenočišča t renutno žal n i na razpolago d e n a r n i h s r e d stev.

Ra z en počivališča — vrtička

— kličeta neodložljivo na delo t u d i stranišče i n vodnjak, k i v sedan jem s tan ju n i k a k o r ne ustrezata h i g i e n s k i m zahtevam.

V s a ostala pop rav i l a , k i j i h ne gre odlašati, pa nareku je s tavba sama. V n j en ih z i d o v i h se t u i n t a m po jav l ja v laga . Nada l jn j e zamakan je in širjenje mokro te bodo preprečili, upa jmo, nas l edn j i poseg i : Jjz-pe l j ava dobre kana l i zac i j e ok rog hiše i n vzdolž višje ležečega sosednjega dvorišča za h i šo, nadz i r an j e nezanes l j i vega vodn jaka — napajališča, ka t e rega odtok se r ad zamaši, do-s lednja namest i tev obstrešnih žlebov, p r ek r i t j e r a zk r i t e ga s l e mena strehe, k i so jo p r i z a d e l i letošnji p o m l a d n i v i h a r j i , i n končno — zabit je širokih špranj v l esen ih pročeljih ostrešja.

A k o i z v z