8/16/2019 Podzemeljske vode

1/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

2/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

3/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

4/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

5/47

Kolikšen del sladke vode predstavlja podzemna vodav planetarnem merilu?

Ter koliko reke in jezera?

8/16/2019 Podzemeljske vode

6/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

7/47

Podzemna voda se obnavlja bistveno počasneje kot

površinska. 

Koliko znašajo zaloge površinskih voda v Sloveniji? 

Q = q × F = 0,027 m3/s/km2 × 20.230 km2 ≈ 550 m3 /s

Zaloge podzemnih voda (skalne in talne) v Sloveniji

pa znašajo “le” 50,4 m3 /s.

Podzemne vode se premikajo bistveno počasneje 

kot površinske; površinske lahko merimo v km/h,podzemne pa navadno v m/dan.

8/16/2019 Podzemeljske vode

8/47

Vsa podzemna voda atmosferskega izvora se imenuje

vadozna voda (večina). 

Manjši del podzemne vode se pojavlja kot juven ilna  voda, ki je vulkanskega izvora => spajanje O2 in H pod

vplivom visokih temperatur in pritiska.

Nadalje se podzemna voda deli na:

skalno   – voda v razpokah in votlinah (razpoklinskaporoznost, kraška razpoklinska poroznost), 

talno   – v sipkem gradivu nad neprepustno kamnino(medzrnska oz. intergranularna poroznost).

8/16/2019 Podzemeljske vode

9/47

20 %

33 %

14 %

33 %

Najmanj izdatni so vodonosniki na katerih kamninah?

magmatske in metamorfne,

peščenjak, lapor, fliš … 

8/16/2019 Podzemeljske vode

10/47

20 %

33 %

14 %

33 %

Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo

Prodno-peščene aluvialne zapolnitve tektonskih udorin obnaših največjih rekah (Sava, Drava, Mura, + Savinja, Soča,Vipava, …). 

Kljub relativno majhni površini prispevajo 18,8 m3/s oz.

slabih 37 % zalog podzemne vode in so najizdatnejši: 

Kranjsko-Sorško polje – 5,1 m3/s,Ljubljansko polje – 4,6 m3/s,

Krško-Brežiško polje – 1 m3

/s,sipki nanosi v porečju Drave – 5,4 m3/s,sipki nanosi v porečju Mure – 1,4 m3/s,sipki nanosi v porečjih Savinje, Sotle, Soče in obalnega območja – 1,4 m3/s.

8/16/2019 Podzemeljske vode

11/47

20 %

33 %

14 %

33 %

Vodonosniki s kraško razpoklinsko poroznostjo 

V apnenčastih in deloma dolomitnih plasteh, ki so zaraditektonskih premikanj zdrobljene in kasneje zakrasele.

So manj izdatni kot vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in

izdatnejši od vodonosnikov z razpoklinsko poroznostjo. 

Vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo

Vodonosniki iz peščenjaka, laporja, dolomita, magmatskih,metamorfnih kamnin … 

Vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo hranijo

31,6 m3

/s oziroma dobrih 63 % podzemnih zalog vode.

8/16/2019 Podzemeljske vode

12/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

13/47

Prenikanje padavinske vode je odvisno od:

padavin (količina, oblika in razporeditev), 

vegetacije (↓odtekanje, a ↑izhlapevanje) 

lastnosti prsti in prepereline (sestava, poroznost),

lastnosti matične podlage (prepustnost za vodo,

prepokanost, prevotljenosti kamnine),

reliefa (strm relief ↑odtekanje in ↓prenikanje), 

8/16/2019 Podzemeljske vode

14/47

Plasti v medzrnskem

vodonosniku

Aeracijska ali nezasičena cona 

plast prepustnih sedimentov nad

gladino talne vode. Večinomavsebuje le higroskopsko inkapilarno vodo, občasno v njej tudipadavinska (gravitacijska voda).

Plast zasičenosti z vodo 

plast pod “stalno” gladinopodtalnice.

8/16/2019 Podzemeljske vode

15/47

Plasti v kraškem

vodonosniku

Vadozna cona … 

Območje navpičnegaodtekanja vode po

razpokah kraške kamnine. 

Freatična cona … 

Območje podpiezometričnim nivojem,kjer so vsi prostori v

kamnini stalno zapolnjeni

z vodo. Značilno jesifonsko pretakanje vode.

8/16/2019 Podzemeljske vode

16/47

Gladina podzemne vode (1/2)

V kraških vodonosnikih gladina podzemne vode ni povsodsklenjena, medtem ko v medzrnskih je.

Višina talne vode je v grobem navadno ublaženi odrazreliefa – Hidroizohipsa => ?

V medzrnskih vodonosnikih se podzemna voda premika z

območij z višjo proti območjem z nižjo gladino vode =>pravokotno na hidroizohipse.

Gibanje vode v medzrnskih vodonosnikih je počasnejšekot v kraških.

Peščenjak – nekaj cm/dan, Grušč – 1 –10 km/dan

8/16/2019 Podzemeljske vode

17/47

Višina talne vode je navadno ublaženi odraz reliefa

8/16/2019 Podzemeljske vode

18/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

19/47

Hidroizohipse in premikanje talne vode v aluvialnih

vodonosnikih

8/16/2019 Podzemeljske vode

20/47

Gladina podzemne vode (2/2)

Gladina podtalnice se preko leta spreminja, in sicer zdoločenim zamikom glede na padavine in pretok rek.

Interakcija vodotok ↔ talna voda. 

Gladina se spreminja tudi na dolgi rok (spreminjanjeerozijske baze).

Na gladino podtalnice vpliva tudi človek:

hidromelioracije, regulacije, izsuševanje mokrišč, zajezitve,črpanje, kmetijstvo, industrija (in opuščanje) … 

Pri aluvialnih vodonosnikih so prisotni trendi zniževanja 

gladine podzemne vode (ne povsod).

8/16/2019 Podzemeljske vode

21/47

Interakcija vodotok ↔ talna voda

 A.

Vodotok se lahko napaja s

pomočjo talne vode. 

B. in C.

Vodotok lahko

neposredno/posredno polni

zaloge talne vode.

8/16/2019 Podzemeljske vode

22/47

Vodomerna postaja Breg (Sorško polje) 

Vpliv zadrževalnika za HE Mavčiče => dvig gladine podtalnice => ponovno postopno upadanje zaradi domnevnega zablatenja dna

Podobni, a manjši dvigi tudi na Dravskem polju. 

8/16/2019 Podzemeljske vode

23/47

Vodomerna postaja Vipavski križ (Vipavska dolina) 

Posledica posegov v vodni režim Vipave => dvig gladine podtalnice inzmanjšanje letne amplitude. 

8/16/2019 Podzemeljske vode

24/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

25/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

26/47

Vplivi zniževanja gladine podzemne vode: 

zmanjšanje potenciala vodonosnika za oskrbo z vodo,

zmanjšanje primarne zmogljivosti vodonosnika

(usedanje površja, zmanjševanje por, …), 

izsuševanje mokrišč (tesna povezanost s talno vodo),

zmanjšan bazni odtok rek in potokov v sušnejšihobdobjih,

presušitev nekaterih izvirov, … 

8/16/2019 Podzemeljske vode

27/47

Vplivi prekomernega črpanja … 

8/16/2019 Podzemeljske vode

28/47

Vplivi prekomernega črpanja … 

8/16/2019 Podzemeljske vode

29/47

Vplivi prekomernega črpanja … 

8/16/2019 Podzemeljske vode

30/47

Vplivi prekomernega črpanja … 

8/16/2019 Podzemeljske vode

31/47

Debelina medzrnskih vodonosnikov

Prodni in peščeni nanosi so najdebelejši v Ljubljanskikotlini – tudi do 100 m (Sorško in Ljubljansko polje,Barje).

Na Krško-Brežiškem polju, v Spodnji Savinjski dolini so vpovprečju debeli 10–20 m.

Tudi na Dravskem polju ter na vodonosniku ob Muri

debelina sipkih nanosov redko preseže 20 m. 

8/16/2019 Podzemeljske vode

32/47

Globina talne vode

Gladina podzemne vode v vodonosnikih Ljubljanskekotline je povprečno med 20 in 25 m pod površjem. 

Le nekaj metrov pod površjem je gladina podzemne

vode na Ptujskem in Brežiškem polju ter v SpodnjiSavinjski dolini.

Nekoliko globlja je na Dravskem in Krškem polju. 

Najbližje površju je gladina podzemne vode na

 Apaškem, Murskem in Prekmurskem polju. 

=> Večje globine pomenijo tudi večje amplitude gladine. 

Gl bi i lit d l di d d d ikih

8/16/2019 Podzemeljske vode

33/47

Globine in amplitude gladin podzemne vode v vodonosnikih

z medzrnsko poroznostjo

8/16/2019 Podzemeljske vode

34/47

Podzemna voda – vir pitne vode

Prek 50 % načrpane vode predstavlja talna voda.

Leta 2000 smo v javnem vodovodnem omrežju porabili220 × 106 m3 vode oziroma 7 m3 /s vode.

Delež načrpanih količin vode v javnem vodovodnem sistemu glede na vodni vir leta 2003. 

Za primerjavo … 

Kokra (Kranj) = 5,8 m3/s

Koritnica (Kal-Koritnica) = 6,6 m3/s

Bača (Bača pri Modreju) = 6,7 m3/s

Kamniška B. (Kamnik) = 7,2 m3/s

Tolminka (Tolmin) = 7,7 m3/s

Bohinjka (Sv. Janez) = 7,8 m3/s

8/16/2019 Podzemeljske vode

35/47

Podzemno vodo v primerjavi s površinskimi vodami

odlikujejo mnoge prednosti:

sorazmerno stalna sestava,

primerna vsebnost mineralnih snovi,

↓ suspendiranih snovi,↓ mikroorganizmov,↓ skupnega organskega ogljika (TOC).

Neonesnažena podzemna voda je brez vsakršne fizikalne

ali kemijske obdelave primerna kot pitna voda, medtem kopovršinske vode niso. 

8/16/2019 Podzemeljske vode

36/47

Onesnaževanje podtalnice 

Onesnaženje doseže vodonosnik po različnih poteh: spiranje s površja, infiltracija onesnažene površinske vode, neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemlje.

Državni monitoring kakovosti podzemne vode se izvaja odleta 1987. Na vzorcih se analizira okrog 150 različnihparametrov.

Kateri tip vodonosnika ima večje in kateri manjšesamočistilne sposobnosti? 

Kraški; ↓samoč. spos., omejena spos. filtracije, ↓prsti, ↓strmci; Medzrnski; ↑samoč. spos., a ↓razredč. in prezrač., počasno 

pretakanje (ostane onesnažen daljše obdobje). 

8/16/2019 Podzemeljske vode

37/47

Onesnaževala v podzemni vodi 

V podzemnih vodi nekaterih plitvih medzrnskih 

vodonosnikov v severo vzhodni Sloveniji so povišanevsebnosti spojin značilnih za kmetijsko obdelavo – nitrati in pesticidi.

V podzemni vodi (kraško) razpoklinskih vodonosnikovso prisotne številne bakterije fekalnega izvora

(odpadna voda) ter občasno mineralna olja,halogenirane organske spojine, … (industrija). 

8/16/2019 Podzemeljske vode

38/47

Razlika v koncentraciji nitratov ter desetil-atrazina v

medzrnskih in kraško razpoklinskih vodonosnikih v letu 2006. 

8/16/2019 Podzemeljske vode

39/47

Z di di b t i j či t lj

8/16/2019 Podzemeljske vode

40/47

Zaradi prepovedi uporabe atrazina je večinoma ugotovljentrend zniževanja vsebnosti tega pesticida. 

8/16/2019 Podzemeljske vode

41/47

4. Poročilo

Letni nivo talne vode ...

vodonosnik __________________,

vodomerna postaja __________________,

leto _______________.

1. Opis vodomerne postaje: kota “0”, objekt, pogostost opazovanja, … 

2. Nivogram mesečnih vodostajev za izbrano leto. 

3. Komentar.

8/16/2019 Podzemeljske vode

42/47

Izdelava nivograma

Kako je v letopisu potrebno interpretirati vrednosti, podaneza gladino podtalne vode?

V bistvu gre za razdaljo od površja do gladine podzemnevode!

Večje vrednosti torej pomenijo nižji nivo podtalnice inobratno!

Oznaka "suho" pomeni, da je gladina podtalnice padla podglobino, ki jo doseže merski objekt. 

Oznaka "---" pomeni, da ni podatka.

8/16/2019 Podzemeljske vode

43/47

Izberite to opcijo … zakaj? 

8/16/2019 Podzemeljske vode

44/47

8/16/2019 Podzemeljske vode

45/47

Nekako tako naj bi izgledal nivogram … 

Graf: Višina talne vode v Kamnici pri Mariboru za leto 1996. 

Višina talne vode na merilni postaji KAMNICA

2750

2775

2800

2825

2850

2875

2900

2925

2950

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

8/16/2019 Podzemeljske vode

46/47

Oddaja končnega poročila 

Končno poročilo sestoji iz štirih (dvopred) oz. petih(enopredmetni) samostojnih nalog.

Iz e-učilnice prenesite wordov dokument, ga izpolnite innaložite v e-učilnico najkasneje do nedelje 17. 5.do 23h 55'.

Kasnejša oddaja poročila ni mogoča. 

V zvezi z morebitnimi nejasnostmi pri izdelavi se lahko

oglasite na govorilnih urah.

ETO 2008

8/16/2019 Podzemeljske vode

47/47

LETO 2008

POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEKMurski Petrovci Nejc Aleksić  Sp. Stari Grad Mišel Podgorski  Brezovica Žan Kuder   Šempeter   Tjaša Udir  Nemcavci Nataša Balant  Šentlenart   Anže Prinčič  Crna vas Sara Lambergar Gotovlje Mark Varljen

Bakovci Urban Križaj  Žadovinek  Miha Sever LJ-Hajdrihova Aleksander

Lovrenčič  Arja vas Kaja Vereš 

Renkovci Ženja Brezovar   Drnovo Laura Siegl  Ajdovšcina  Gabriela Lozančič  Levec Teja Volčanjk 

Melinci Lea Mraz Gorica Urban Simon Prvacina Luka Madon Medlog Valentina VrhovecKapca Katarina Dolušić  Vihre Jasna Sitar Rence Patrick Marc Parižlje  Gašper Žalar  Benica  Ana Đukić  Skopice Klara Skubi Vrtojba Petra Medved Orla vas Jerneja Žgajner  Kljucarovci Barbara Fortun Skopice Gregor Stele Orehovlje Špela Osolin  Latkova vas Jan Žnidaršič 

Vešcica   Aljaž Golob  Krška vas Jelena Nastasija

Sredić  Murski Petrovci Laura Ostrič  Sp. Stari Grad

Žepovci  Dominik Hobacher Hrvaški Brod  Erika Škrjanec  Nemcavci Natali Pavić  Šentlenart Segovci Tamara Ivelja Kalce-Naklo Nina Štern  Bakovci Tereza Peršolja  Žadovinek Plitvica Teja Jamnik Drama Tina Šturm  Renkovci Rok Petek Drnovo

Dornava

Klemen T.

Janžekovič  Podgorje Uroš Šumnik  Melinci Kristina Pintar GoricaStojnci Nina Jeromen Preserje Monja Šebela  Kapca Črt Kovač  VihreTrgovišce   Andraž Karničnik  Zgornje Jarše  Miha Urbančič  Benica Gašper Purkat  SkopiceBohova Peter Kastelic Podgorica Mitja Zalokar Kljucarovci  Ana Pušenjak  SkopiceRace Matija Grošelj  Cerklje Urška Zima  Vešcica  Monika Meglen Krška vas 

Brunšvik Marko Kolar

Požun  Voglje Tea Adamlje Žepovci  Klemen Rifelj Hrvaški Brod Zgornje Jablane Tanja Kovač  Moše  Nejc Černe  Segovci  Andraž Rijavec  Kalce-NakloSpodnja Hajdina Blaž Kralj  Polje pri Vodicah Anita Dacinger Plitvica Nina Rosenstein Drama

Škofja vas  Lucija Kutnjak Breg

Judita Evridika

Demšar   Dornava Nuša Slabe  PodgorjeBreg Stanka Lapanja Meja Monika Gričnik  Stojnci Mateo Spahić  Preserje

Šempeter   Nastja Lozar Trata Žiga Ivanc  Trgovišce  Aleksandar

Stoiljković  Zgornje Jarše Gotovlje  Alen Markočič  Meja Sara Jaklič  Bohova Matevž Strbad  Podgorica Arja vas Luka Milinković  Podreca Pina Predalič  Race Manca Šilar   CerkljeLevec Laura Močnik  Mercator Tim Janežič  Brunšvik   Aljaž Škrjanec  VogljeMedlog Peter Novak Klece Nina Kastelic Zgornje Jablane Erika Šmid  Moše Parižlje  Žiga Pangerl  AMP Hrastje Nina Kermc Spodnja Hajdina Mateja Šoštarič  Polje pri VodicahOrla vas Nina Pikl Zalog  Anže Kolar   Škofja vas   Anja Šumrada  Breg