Podobnik Valentina Diplomska nalogaPodobnik, Valentina (2018): Usvajanje in učenje števil preko pravljic. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. 3 družabne igre, denar itd.). Vključimo

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

VALENTINA PODOBNIK

KOPER 2018

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

USVAJANJE ŠTEVIL IN ŠTETJA SKOZI

PRAVLJICE

Valentina Podobnik

Koper 2018

Mentorica:

dr. Sanela Mešinović, viš. pred.

Somentorica:

dr. Martina Mejak, pred.

ZAHVALA

Za čas, napotke in strokovno pomoč se lepo zahvaljujem mentorici dr. Saneli

Mešinović, viš. pred. in somentorici dr. Martini Mejak, pred.

Hvala vzgojiteljici Evi Selak Škrlec za omogočanje izvedbe dejavnosti, za

pogovore in za vse poklonjene izkušnje.

Z vsem srcem se zahvaljujem svoji ožji družini, sestrični in prijateljem, ki so mi v

času študija stali ob strani, tudi ko ni bilo lahko, in so z mano sestavljali ta delček

mozaika v mojem življenju.

In tebi, ki si poslušal in slišal moje godrnjanje, ki si me v tistih trenutkih spodbujal in

poprijel za kuhalnico in metlo večkrat, kot bi si želel. Hvala, Jaka.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Valentina Podobnik, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Usvajanje števil in štetja preko pravljic

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: _________________

V Kopru, dne _________________

IZVLEČEK

V vrtcu se vsakodnevno, načrtovano ali nenačrtovano, srečujemo s povezovanjem

najrazličnejših področij in vsebin, ki otrokom pomagajo pri usvajanju novih spretnosti in

znanj ter bogatijo vzgojno-izobraževalni sistem. Vsi se zavedamo, da je medpodročno

povezovanje pomembno in močno prisotno v vzgojno-izobraževalnem procesu, zato

smo v diplomski nalogi z naslovom Usvajanje števil in štetja skozi pravljice želeli

odgovoriti na naša raziskovalna vprašanja, ki temeljijo na uspešni izvedbi povezave

matematike in jezika (književnosti). Z diplomsko nalogo smo želeli raziskati in ugotoviti,

kako lahko v praksi uspešno združimo literarno delo (pravljico) z matematično vsebino,

kako otroci sprejemajo povezavo dveh področij in kako je povezava teh vsebin sploh

mogoča v tej meri, da ohranimo elemente metodičnih postopkov posredovanja vsebin

obeh področij.

Naloga obsega praktični del, ki smo ga skrbno načrtovali v obliki štirih

matematičnih dejavnosti v povezavi z jezikom. Prve tri dejavnosti so zajemale vsaka

svojo pravljico, cilje s področja jezika in cilje usvajanja števil in štetja glede na otrokov

postopni razvojni napredek. Zadnja, četrta dejavnost je bila zaključek oz. povzetek in

pregled pravljic in novega znanja. V sklopu načrtovanja izvedbe dejavnosti smo si

predhodno zastavili vprašanja, ki so nam pomagala pri evalvaciji, ta pa nam je podala

najpomembnejše ugotovitve in odgovore na raziskovalna vprašanja. Opazovali smo

odzive otrok, njihov interes, voljo in uspešnost oz. napredek. Otroci so bili med

dejavnostmi uspešni in zadovoljni, elemente dejavnosti pa smo lahko zasledili tudi med

prosto igro in drugimi elementi dnevne rutine.

Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolska matematika, števila in štetje,

jezik, pravljice, medpodročno povezovanje.

ABSTRACT

Acquisition of numbers and counting through fairy tales

In the kindergarten, we deal with connecting various areas and subjects that help

children obtain new skills and knowledge and enrich the education system on a daily

basis, whether we plan it or not. Because we all know that interdisciplinary connections

are very important and widespread in the education system, we decided to answer our

research questions in a thesis called Acquisition of numbers and counting through fairy

tales. Research questions were based on a successful outcome in an interdisciplinary

connection of math and language (literature). With this theses, we wanted to research

and find out how we can connect a literary work (fairy tale) and mathematics content in

practice, and how children receive the connection between the two subjects. We also

wanted to know in what way we can connect the two subjects without keeping the

elements of methodical approaches of teaching in both fields.

The practical part was carefully planned and consists of four math activities in

connection to the language. Each of the first three activities include a fairy tale, goals

we wanted to achieve in the language area and in acquisition of numbers and counting

based on a child’s development progress. The last, fourth activity was a recap and

overview of the fairy tales and the newly gained knowledge. While planning the

execution of the activity, we asked ourselves a few questions that helped us with our

evaluation. The evaluation later gave us the most important findings and answers to

the research questions. We observed children’s reactions, their interest, will and

progress. Children were happy and successful during the activities, and the elements

of the activities were visible even later when they were playing freely or during other

elements of their daily routine.

Key words: pre-school education, pre-school mathematic, numbers and counting,

language, fairy tales, interdisciplinary connections.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ......................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Matematične vsebine v vrtcu .............................................................................. 2

2.1.1 Logika in jezik ......................................................................................... 3

2.1.2 Geometrija z merjenjem.......................................................................... 3

2.1.3 Obdelava podatkov ................................................................................. 3

2.1.4 Števila in štetje ........................................................................................ 4

2.2 Književne vsebine v vrtcu ................................................................................... 5

2.3 Komunikacijski model posredovanja književnosti .............................................. 6

2.4 Medpodročno povezovanje v vrtcu .................................................................... 9

3 PRAKTIČNI DEL ...................................................................................................... 10

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................... 10

3.2 Raziskovalna vprašanja.................................................................................... 10

3.3 Načrt 10

3.4 Izvedba ............................................................................................................. 11

3.4.1 Prva dejavnost ...................................................................................... 11

3.4.2 Druga dejavnost .................................................................................... 13

3.4.3 Tretja dejavnost .................................................................................... 15

3.4.4 Četrta dejavnost .................................................................................... 18

3.5 Razprava in evalvacija ...................................................................................... 21

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................... 24

5 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 25

6 PRILOGE ................................................................................................................. 26

KAZALO SLIK

Slika 1: Pripovedovalne karte – postavljanje sličic v kronološko zaporedje in

pripovedovanje. ................................................................................................ 13

Slika 2: Igra spomin. ...................................................................................................... 13

Slika 3: Reševanje delovnega lista – prirejanje. ........................................................... 15

Slika 4: Družabna igra Sneguljčica in sedem palčkov. ................................................. 17

Slika 5: Štetje pik na kocki. ............................................................................................ 17

Slika 6: Risanje domišljijskega palčka........................................................................... 18

Slika 7: Natikanje perlic na vrvico in štetje. ................................................................... 20

Slika 8: Odkrivanje presenečenja po rešeni zadnji nalogi. ........................................... 21

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Delovni list Zlatolaska 1. ................................................................................ 26

Priloga 2: Delovni list Zlatolaska 2. ................................................................................ 28

Podobnik, Valentina (2018): Usvajanje in učenje števil preko pravljic. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Načelo horizontalne povezanosti: povezovanje dejavnosti različnih področij

dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za

predšolskega otroka posebej značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi

vidiki njegovega razvoja. Izbor tistih vsebin ter metod in načinov dela s

predšolskimi otroki, ki upoštevajo specifičnost predšolskega otroka in zato v

največji meri omogočajo povezavo različnih področij dejavnosti v vrtcu.«

(Kurikulum za vrtce, 2009, str. 14).

Pri delu v vrtcu se vsakodnevno srečujemo s povezovanjem različnih vsebin in

področij. Zavedamo se, kako so te povezave pomembne za otrokov celostni razvoj in

kako nam lahko pomagajo pri oblikovanju pestrega, zanimivega in uspešnega vzgojno-

-izobraževalnega procesa. Že samo bivanje, tako primarno kot sekundarno, nam

ponuja mnogotere priložnosti za učenje in povezovanje različnih vsebin, te pa nas

potem spremljajo celo življenje. Dober primer je matematično področje. Matematika je

povsod okoli nas, otrok jo doživlja na vsakem koraku in naše strokovno znanje je

prednost, da to izkoristimo v vzgojno-izobraževalnem procesu.

Matematično področje v vrtcu je zelo razširjeno, uporabimo ga lahko pri vseh delih

dnevne rutine (simboli v garderobi, na ležalnikih, v jutranjem krogu preštejemo prisotne

ipd.), mnogo pa je tudi možnosti za povezavo z drugimi področji. Vpeljujemo jo v

umetnost (pesmi s števili in štetjem), gibanje (štejemo poskoke), družbo (koliko

prijateljev je še v kotičku), naravo (kakšne oblike je sonce) in jezik (pravljice, izštevanke

itd.).

Prav zaradi vseh teh možnosti povezovanja nas je zanimalo, ali je mogoče

povezati matematiko še z enim področjem (v našem primeru z jezikom) in pri tem

obdržati metodične postopke podajanja vsebin obeh področij, ne da bi zanemarili

katerega od njih.

Diplomsko nalogo smo torej oblikovali tako, da bi z izvedbo praktičnih dejavnosti

poskušali najti odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Načrtovali smo štiri

dejavnosti, pri katerih smo upoštevali značilnosti otrokovega učenja in metodične

postopke podajanja matematičnih vsebin in vsebin s področja jezika. Dejavnosti smo

izvajali v vrtčevski skupini, odzive otrok pa načrtovano opazovali, saj so nam le-ti dali

najpomembnejše odgovore.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Matematične vsebine v vrtcu

»Otrok se v vsakdanjem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima npr.

pregled nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri,

primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje in ''prešteje'', opisuje, se o

njih pogovarja.« (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 64).

Japelj Pavšič (2010) pravi, da lahko pri otroku že zelo zgodaj opazimo določene

spretnosti, misli ali dejavnosti, ki kažejo na to, da uporablja matematiko v vsakdanjem

življenju. Že okoli prvega leta starosti otrok ve, da je pričakovano, da se stvari obnašajo

po fizikalnih zakonih in ne kar izginejo. Že zelo hitro prepozna večje od manjšega in

zna prilagoditi svoje obnašanje za dosego želenega.

Pri vseh matematičnih dejavnostih, ki se pojavljajo v vrtcu, pa se moramo zavedati,

da naj bo matematika v vrtcu zabavna, naj pomaga oblikovati miselne sposobnosti in

usvajati matematične pojme in koncepte (Cotič in Felda, 2010) in naj bo cilj doživljanje

matematike kot prijetne izkušnje (Kurikulum za vrtce, 2009).

Seveda na matematičnem področju ne smemo zanemariti vloge odraslega, v

našem primeru vloge vzgojitelja v vrtcu. Vzgojitelj je zgled, zato v pogovorih

uporabljamo štetje in števila, ki jih bo otrok slišal in želel ponoviti. Poskrbimo tudi za to,

da otrokom ponudimo dejavnosti, ki zahtevajo večkratno ponovitev, in jih spodbujamo,

da vztrajajo in dokončajo nalogo, posledično doživijo uspeh in so motivirani za naprej.

Opazujemo otrokove interese in v skladu z njimi in otrokovo starostjo iščemo povezave

z matematiko v vsakdanjem življenju (Kurikulum za vrtce, 2009).

Pomembno je, da se zavedamo, da je otrok z matematiko v stiku v vsakdanjih

dejavnostih in predvsem v igri. Skozi igro otrok poskuša, opazuje, raziskuje in ponavlja,

tako pa si oblikuje predstave in misli ter usvaja matematične spretnosti. Vzgojiteljeva

vloga je tukaj zelo pomembna, saj mora prepoznati otrokove interese in na podlagi

interesov in zmožnosti oblikovati matematične cilje. Skozi celoten proces pa se

moramo zavedati, da je učenje najbolj učinkovito, če poteka skozi igro in vsakodnevne

dejavnosti, kot so pogovori, sprejem otrok v vrtec (otrokov simbol v garderobi), obroki

(malo juhe), počitek (simboli na ležalnikih), sprehodi in gibanje na prostem (žoga je

okrogla in se kotali) itd. (Japelj Pavšič, 2010).

Pri učenju in načrtovanju matematičnih vsebin moramo biti pozorni tudi na

matematično okolje. To naj bo spodbudno in otroku omogoča pestro izbiro sredstev in

gradiva za učenje (kocke, različne žoge, zapisi števil, snovi in sredstva za merjenje,


3

družabne igre, denar itd.). Vključimo tudi moderno informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo, ki pa se naj uporablja le ob prisotnosti vzgojitelja. Pri tem moramo paziti,

da je vzgojitelj sam podučen o uporabi tehnologije, da je čas uporabe omejen,

računalniki hitri in igre zasnovane tako, da otroku omogočajo pridobivanje znanja, ki je

uporabno tudi zunaj računalnika (Japelj Pavšič, 2010).

2.1.1 Logika in jezik

Sam namen vsebine je predvsem razvijanje in spodbujanje otrokovega logičnega

mišljenja in kognitivnega razvoja (Cotič in Felda, 2010). Seveda želimo, da otrok svoje

znanje tudi ubesedi, in tukaj pridemo do povezave z jezikom, saj otrok spoznava imena

za matematične pojme in se matematično izraža (imena za geometrijske like in telesa,

opisovanje položajev premetov ali oseb, štetje, pa tudi sprašuje v želji po razumevanju)

(Japelj Pavšič, 2010).

2.1.2 Geometrija z merjenjem

Otrok v vrtcu preko igre in vsakdanjih dejavnosti spoznava geometrijske like in

telesa, simetrije, merjenje in orientacijo v prostoru. Kakor hitro otrok loči sebe od

prostora, ga prične raziskovati (Japelj Pavšič, 2010). Zatorej je pri predšolskem otroku

orientacija v prostoru pomembno področje. Otrok se v prostoru orientira najprej preko

sebe in misli, da vsi vidijo to, kar vidi on. Ko kasneje razume, da oseba z drugega

zornega kota stvar lahko vidi drugače, pravimo, da se orientira na druge, lahko tudi na

predmete. Kasneje prične ugotavljati povezave med predmeti ali osebami, pri tem pa

ga spodbujamo, da uporablja izraze za opisovanje položajev: nad, v, levo, desno,

zgoraj, spodaj itd. (Japelj Pavšič, 2010).

V naravi lahko najdemo geometrijske like, telesa in simetrije, ki nas spremljajo že

od rojstva. Simetrijo človek prepoznava kot nekaj lepega, otrok jo že hitro razume in z

njeno pomočjo lahko predvideva, kakšna je druga polovica risbe, ki je ne vidi (Japelj

Pavšič, 2010). Tudi geometrijski liki in telesa so vsakodnevno prisotni v otrokovem

življenju. Pri posredovanju vsebin s področja geometrije upoštevamo nov pristop od

telesa k točki, v vrtcu pa stremimo k temu, da otroci prepoznajo geometrijska telesa in

znajo poiskati predmete, ki so podobni le-tem. Geometrijske like pričnemo spoznavati

kot odtise ploskev teles (Cotič in Felda, 2010).

2.1.3 Obdelava podatkov

Podatke lahko obdelujemo z elementi iz statistike, verjetnosti in kombinatorike,

obstajajo pa različni načini: preglednice (najprej uporabimo kar cel prostor, nato večji

format), figurni prikazi, prikazi s stolpci ali vrsticami (Cotič in Felda, 2010). Otrok je že


4

od rojstva obdan s simboli, zato mu ne povzročajo prevelikih težav, pomagajo pa pri

razvoju abstraktnega mišljenja. Bistvena naloga simbolov je, da nadomestijo prikaz

vsebine povedanega ali zapisanega (Japelj Pavšič, 2010).

V vrtcu lahko uvajamo tudi preproste statistične raziskave (sledimo korakom:

zberemo, beležimo, uredimo, prikažemo in tolmačimo podatke), kombinatorične

situacije in uvajanje v verjetnost (Cotič in Felda, 2010).

2.1.4 Števila in štetje

Tudi števila in štetje so vsebina, s katero se srečujejo že zelo majhni otroci. Brez

števil težko komuniciramo in s tem, ko odrasli uporabljamo števila, otroci pridobivajo

željo, da bi jih uporabljali tudi sami. Običajno pričnemo uporabljati števila za objekte, ki

so otroku v vsakdanjem življenju blizu (štiri gume na avtu, pet prstov na rokah, ena

usta, dve očesi ipd.), in tako otrok počasi pridobiva izkušnje. Ko že zmore šteti

nekatera manjša števila, pa ima otrok željo po izgovorjavi večjih števil in posledično

počasi ugotovi sistem štetja od dvajset naprej. Otrok do okoli petega leta na vprašanje

Koliko je ...? odgovarja s preštevanjem, ko pa ugotovi, da je odgovor na to vprašanje

zadnje število, ki ga prešteje, pravimo, da poveže števila in štetje.

Hodnik Čadež (2002) pravi, da že majhen otrok šteje na svoj način (ena, dve, pet,

osem ...) in mu je to v zadovoljstvo. Omenja pa štiri načela štetja, ki jih mora otrok

usvojiti, da dejansko šteje:

- Nobenega elementa pri štetju ne smemo izpustiti, nobenega šteti dvakrat.

- Naravna števila so urejena (vedno štejemo ena, dve, tri, štiri itd.).

- Štetje je neodvisno od narave predmetov, ki jih štejemo.

- Štetje je neodvisno od vrstnega reda (ni važno, kje začnemo šteti preštevance;

če bomo prešteli vse, bomo dobili število preštevancev).

Avtorica (prav tam) našteva tudi nekaj strategij štetja, ki jih otrok uporablja:

- Šteje predmete, ki jih lahko premika (ti predmeti so lahko postavljeni v vrsti,

krogu, gruči itd.).

- Šteje stvari, ki se jih lahko dotakne, ne more pa jih premakniti (npr. sličice v

knjigi).

- Šteje stvari, ki jih vidi, ne more pa se jih dotakniti (npr. oddaljene hiše).

Samo usvajanje in učenje števil in štetja pa seveda poteka postopoma, po korakih.

Kocjančič (2014) omenja dva koraka, ki sta v predšolskem obdobju najbolj pomembna,

to sta prirejanje in štetje (na konkretnem, slikovnem in simbolnem nivoju). Kot naslednji


5

korak sledi prikazovanje števil s prsti, pikami itd. Zadnji korak je zapis in branje števil, ki

pa ga uvajamo šele v šoli.

Kot je bilo že omenjeno, pri usvajanju števil in štetja sledimo določenim korakom.

Clements in Sarama (2010) opredeljujeta razvoj otrokovega štetja glede na njegovo

starost. Otrok pri enem letu prične s predštetjem in petjem števil, ki jih s časom (dve

leti) prične recitirati. Recitira vedno večja števila, pri treh letih že recitira do deset in

počasi preide na prirejanje 1 – 1. S prirejanjem stopnjujemo na štetje manjših števil, ki

se pokaže nekje med četrtim in petim letom. Otrok kmalu pokaže interes za tvorjenje

števil, nato tvorjenje števil in štetje več od deset in nazaj od deset. Pri šestih letih naj bi

otrok že štel od nekega števila nazaj in naprej, njegov razvoj štetja pa se nato še

stopnjuje.

2.2 Književne vsebine v vrtcu

V strokovni literaturi prevladuje mnenje, da je mladinska književnost določena z

bralcem. Ko se bralec definira, se z njim definira tudi literatura, prej pa naj bi bila

nedorasla literatura namenjena nedoraslemu bralcu. Če mladinsko književnost

pogledamo od blizu, ugotovimo, da se ne definira le glede na bralca, ampak se od

drugih književnosti razlikuje po estetski, spoznavni in etični strani, po njenem obstoju in

lahko tudi po strukturi (Saksida, 1992).

Do začetka dvajsetega stoletja so mladinsko književnost uvrščali v pedagogiko,

šele kasneje je to področje besedne tvornosti prestopilo na književno stran. Problem se

je pokazal, ko se je mladinska književnost pokazala kot element vzgoje. Zgodbe naj bi

nudile nauke, otroci pa naj bi se iz tega nekaj naučili. Tako je mladinska književnost

stopila iz pedagogike in njen poudarek ni več na spoznavnem vidiku in na etičnih

vrednotah, temveč na umetnosti. Res je, da književnost odraža stvarnost in z njo

povezane stvari, vendar še zdaleč to ni njeno bistvo. Njen pomemben delež so

domišljijski elementi, ki v književnosti preoblikujejo sestavine resničnosti in tako

ustvarijo domišljijski prostor, literatura pa naj bo sama sebi namen (Saksida, 1992).

Kranjc in Saksida (2010) pravita, da s posredovanjem književnih vsebin v vrtcu

želimo razvijati pozitiven odnos do književnosti, kulture, izročila in drugačnosti oz.

želimo razvijati bralno kulturo. Prav tako so vključeni tudi cilji, ki se osredotočajo na

znanje, kot npr. spoznavanje temeljnih književnih pojmov in lahko tudi nekaj avtorjev

otroške književnosti. Ne smemo pozabiti niti na razvijanje bralnih zmožnosti in strategij

ter strategij pred in med poslušanjem.


6

2.3 Komunikacijski model posredovanja književnosti

Da razumemo komunikacijski model posredovanja književnosti, se moramo najprej

vprašati, kaj sploh pomeni. Otrok v samem začetku recepcijskega razvoja ne loči, kdo

je dejanski avtor in kdo pripovedovalec oz. tisti, ki otroku literarno delo posreduje. Zanj

sta ti osebi eno, tisti, ki je avtor besedila, je sočasno tudi tisti, ki ga pripoveduje. Otrok

pa lahko v spodbudnem okolju prepozna razliko že zgodaj, pred vstopom v šolo

(Kordigel Aberšek, 2008).

Komunikacijski model književnosti temelji na spoznanju, da poteka komunikacija

med avtorjem besedila in otrokom. Avtor namreč besedila ni napisal kar tako, ampak z

njim želi nekaj povedati. Otrokom tudi vedno povemo, kdo je avtor besedila, saj ta ni le

packa na papirju. Ozaveščanje o avtorju literarnega dela nam pomaga doseči tudi cilj

razlikovanja avtorja in pripovedovalca literarnega dela (Kordigel Aberšek, 2008).

Avtorica tudi pravi, da s komunikacijskim modelom posredovanja književnosti v

komunikacijo z literarnim delom poleg bralca, pripovedovalca in avtorja vstopa še otrok.

Z modelom želimo vzpostaviti dialog med otrokom in besedilom, med otroki samimi,

med otrokom in odraslim. Ni dovolj, da literarno delo le preberemo; o njem se

pogovarjamo, ga literarno-estetsko doživljamo, preoblikujemo, dograjujemo. Izhodišče

sodobne mladinske književnosti so otrokovi spontani, čustveni odzivi na besedilo,

njegovo estetsko doživljanje.

Goljevšek (1991) pravi, da pravljice same po sebi niso enotne, ampak lahko

prehajajo iz čudežnega v realnost in prav ta svoboda je zanje značilna. V pravljicah

nastopajo pravljični junaki, ki se srečujejo s čudežnim, s pravljičnimi števili, pravljičnim

začetkom in koncem ali pa tudi ne. Na koncu pridemo do zaključka, da je med

pravljicami edina enotnost zgolj vprašanje dobrega ali zla, kjer dobro vedno zmaga.

Še preden pa pridemo do posredovanja književnosti, se moramo odrasli

predhodno doma dobro pripraviti na posredovanje književnega dela otrokom. Kranjc in

Saksida (2010) glede na književno didaktiko predstavljata pet korakov vzgojiteljevega

strokovnega branja književnega dela:

1. Branje odraslega (vzgojitelja) in lastno razumevanje besedila: preden otrokom

sploh preberemo besedilo, ga moramo prebrati in razumeti odrasli; od otrok ne

moremo pričakovati, da bodo besedilo razumeli, če ga še sami ne razumemo.

2. Predvidevanje hipotetične otroške recepcije: ker vzgojiteljica najbolje pozna

otroke v svoji skupini, predvideva, kako bodo reagirali; temu koraku pravimo

tudi branje skozi oči otroka.


7

3. Strokovna priprava z razčlembo besedila: poiščemo temo, sporočilo, prvine za

razvijanje bralne sposobnosti in predvidimo možnosti za aktualizacijo.

4. Postavitev cilja.

5. Izbira metod poučevanja.

Koraki komunikacijskega modela posredovanja književnosti so:

- Uvodna motivacija

Uvodna motivacija je predbralna dejavnost, ki jo izvedemo pred samim

posredovanjem literarnega dela otrokom. Če pri neumetnostnem besedilu otroke

pripravimo na recepcijo spoznavnega dela besedila, pa pri umetnostnem besedilu

otroke pripravljamo na sprejemanje ne le spoznavnega, ampak tudi estetskega in

etičnega vidika. Otroke pripravljamo na sprejemanje umetniškosti (Kordigel Aberšek,

2008).

Kordigel Aberšek (2008) pravi, da ima motivacija dve glavni nalogi:

- Ponotranjenje navzven usmerjene, pršeče energije otrok, ki ga lahko dosežemo

na avtoritaren način (npr. dvignemo glas in zahtevamo popolno tišino, kar bo

privedlo samo do zunanjega rezultata, otrok pa bo v sebi usmerjen v napačno

smer, v smer objektivnih miselnih shem) ali pa na neavtoritaren način (ga

usmerimo v smer subjektivnih miselnih shem, kar bodo srečali tudi v literaturi).

- Senzibilizacija otrok za literarno-estetsko doživetje, kar pomeni, da v otroku iz

spomina vzbudimo čustva oz. asociacije, ki jih lahko poveže s preteklimi

literarno-estetskimi doživetji.

- Napoved besedila

Ko končamo z motivacijo, so otroci pripravljeni, v pričakovanju nečesa, ki bo

zadovoljilo njihove estetske potrebe. Če je bila uvodna motivacija uspešna, imamo

njihovo pozornost. To je stanje, ki ga moramo kar najbolj izkoristiti in otrokom

predstaviti literarni svet.

Besedilo napovemo v vrstnem redu avtor (pisatelj, pisateljica, pesnik, pesnica) –

naslov – besedilo. Z napovedjo besedila v otroku vzbudimo ozaveščanje komunikacije

med njim, besedilom in avtorjem, na ta način otrok tudi prične razlikovati med samim

avtorjem literarnega dela in tistim, ki otroku delo posreduje, sama napoved pa lepo

zaokroži in poveže motivacijo z recepcijo besedila (Kordigel Aberšek, 2008).

- Interpretativno branje

Interpretativno branje je otrokov prvi stik z besedilom, ki ga doživljajo spoznavno,

etično in ki mu zagotavlja estetsko ugodje. Če so vse komponente na mestu, lahko


8

govorimo o tem, da otrok sprejema polno literarno-estetsko doživetje. Prav zato se

moramo odrasli na branje prej pripraviti. Doma si besedilo na glas preberemo,

poskusimo različne ritme branja in glasovno lego, da lahko od besedila dobimo kar

največ. Predhodna priprava je pomembna tudi zato, da smo pripravljeni na vse druge

morebitne zunanje moteče dejavnike. Med samim branjem bomo mogoče morali koga

s pogledom umiriti, naša naloga pa je tudi, da spremljamo otrokovo recepcijo (Kordigel

Aberšek, 2008).

- Premor po branju, izjava po branju in izražanje doživetij

Po branju si vzamemo nekaj trenutkov tišine, da si otroci uredijo misli in prve vtise

o literarnem delu. Če so bili vsi dosedanji elementi (motivacija, napoved besedila,

interpretativno branje) dobro izpeljani, potem so se otroci najbrž z literarnim delom in

literarnimi osebami identificirali, zato jim pustimo nekaj časa, da se vrnejo nazaj v

igralnico (Kordigel Aberšek, 2008). Kranjc in Saksida (2010) pravita, da si otrok v teh

nekaj kratkih trenutkih ureja in izraža svoja doživetja, teh trenutkov oz. otrokovega

spontanega odziva pa ne smemo prekiniti.

- Analiza oz. pogovor o besedilu

Po prebranem besedilu in spontanem otroškem odzivu sledi analiza besedila.

Kranjc in Saksida (2010) pravita, da s to fazo razvijamo strategije poslušanja, saj lahko

otroke spodbujamo k razlagi neznanih besed, k opisovanju književnih junakov,

dogajanja in razpoloženja, ki so ga doživeli ob literarnem delu, lahko pa tudi

napovemo, kako bi se zgodba nadaljevala.

- Ponovno branje književnega besedila

Naslednja faza je ponovno branje literarnega dela, kjer ima otrok možnost, da

zasledi elemente, ki jih mogoče prvič ni, je bolj pozoren in tako besedilo doživlja še

globlje (Kranjc in Saksida, 2010).

- Poglabljanje literarno-estetskega doživetja

Zadnja faza obravnave književnega dela v vrtcu je poglabljanje literarno-

-estetskega doživetja. Že samo ime pove, da gre za dejavnosti, s katerimi bodo otroci

podkrepili svoja doživetja. Ponavadi gre za ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti

(nadaljevanje pravljice, obnavljanje ob slikah, dramatizacija ipd.) (Kranjc in Saksida,

2010).


9

2.4 Medpodročno povezovanje v vrtcu

V vrtcu se vsakodnevno, načrtovano ali nenačrtovano, srečujemo s povezovanjem

najrazličnejših področij in vsebin, ki otrokom pomagajo pri usvajanju novih spretnosti in

znanj ter bogatijo vzgojno-izobraževalni sistem. V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti,

ali sta dve področji lahko uspešno enakovredno povezani, saj se zavedamo, da je

medpodročno povezovanje pomembno in močno prisotno načelo v vzgojno-

-izobraževalnem procesu.

V Kurikulumu za vrtce (2009) je opredeljeno načelo horizontalne povezanosti, ki

pomeni »povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih

vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za predšolskega otroka posebej značilno,

da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki njegovega razvoja; izbor tistih vsebin

ter metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo specifičnosti

predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo različnih področ ij

dejavnosti v vrtcu« (Kurikulum za vrtce, 2009, str. 14).

Umek (2009) pravi, da se je v zadnjih dveh desetletjih sama povezava področ ij ali

povsem kritizirala ali pa le opozarjajo na neustrezno povezavo, pri kateri pride do

izgube ciljev določenega področja. Skozi čas so se pokazale novosti pouka v praksi,

saj so predvsem praktiki s povezovanjem področij želeli narediti pouk učencem

prijaznejši. Upoštevali so psihološka spoznanja, ki so podpirala povezovanje delovanja

desne in leve možganske hemisfere. Avtorica (prav tam) navaja izsledke tuje literature,

ki kažejo na to, da je možno vsebinam dodeliti povezovalno vlogo in hkratno doseganje

ciljev posameznih področij. V Veliki Britaniji so tako medvsebinsko povezovanje

razumeli kot tradicijo, pri nas pa bolj kot inovacijo.

O medpodročnem oz. medpredmetnem povezovanju zasledimo veliko več

zapisanega v tuji literaturi kot v slovenskem jeziku. Pedagoški inštitut (Center za

uporabno epistemologijo) je sicer objavil evalvacijsko študijo Medpredmetno

povezovanje vzgojno-izobraževalnega procesa v 9-letni osnovni šoli (Sardoč, 2004).

Izhodišča za kurikularno obnovo namreč narekujejo povezovanje med predmeti, avtor

pa v svoji raziskavi ugotavlja, da slovenski učitelji že v precejšnji meri uporabljajo

medpredmetno povezovanje.

Medpodročno povezovanje lahko opredelimo kot didaktični pristop oz. učno

strategijo, ki jo uporablja veliko vzgojiteljev. S povezovanjem področij vzgojitelji

poskušajo doseči določene vsebine, a morajo biti zelo pozorni na zastavljene cilje,

dosledni in natančni pri načrtovanju (Hodnik Čadež, 2010).


10

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Kurikulum za vrtce (2009) navaja načelo horizontalne povezanosti, ki povezuje

dejavnosti različnih področij in različne vidike otrokovega razvoja in učenja. Te

povezave so bodisi predhodno skrbno načrtovane ali pa se zgodijo spontano. Nekatere

dejavnosti so sestavljene tako, da so v ospredju cilji enega področja, ki jih poskušamo

doseči s pomočjo povezave z drugim področjem. V takih primerih hitro in nenamerno

zanemarimo eno področje in kmalu izgubimo smisel medpodročnega povezovanja.

Ker v praksi mnogokrat naletimo na izvajanje dejavnosti s povezavo dveh področij,

bomo v diplomski nalogi preverili, ali je mogoče uspešno povezati dve področji –

matematiko in jezik (književnost) – in obenem obdržati metodične postopke podajanja

vsebin obeh. Želimo vzpostaviti stopnjo povezanosti, v kateri bodo dejavnosti

uravnotežene z obeh strani, a hkrati otroci ne bodo čutili zmede. V diplomski nalogi

bomo v štirih dejavnostih poskušali zajeti tri pravljice, pri tem upoštevati komunikacijski

model posredovanja književnosti in usvajanje števil in štetja v skladu z razvojem

otrokovega štetja. Poskušali bomo uresničiti tako matematične kot literarno-estetske

cilje, a ob tem ne bo temeljnega poudarka le na enem področju.

Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere oz. ali sploh bodo načrtovane

dejavnosti v praksi ustrezne za optimalno povezavo med matematiko in jezikom oz.

med števili in pravljicami. Zanimalo nas bo tudi, kako bodo otroci sami sprejeli

povezavo med matematiko in jezikom v dejavnostih usvajanja števil in štetja.

Nenazadnje nas bo zanimalo, ali je v praksi sploh mogoče združiti matematične in

literarne vsebine in hkrati ohraniti metodične postopke posredovanja vsebin obeh

področij.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Zastavili smo si sledeča raziskovalna vprašanja:

- Kako lahko v praksi uspešno združimo literarno delo (pravljico) z matematično

vsebino?

- Kako otroci v praksi sprejemajo povezavo dveh področij, matematike in jezika?

- Kako je povezava matematičnih vsebin in literature sploh mogoča v tej meri, da

ohranimo elemente metodičnih postopkov posredovanja vsebin obeh področij?

3.3 Načrt

Dejavnosti bomo izvajali v oddelku drugega starostnega obdobja z otroki, starimi

od tri do štiri leta, večina je že dopolnila štiri leta. V skupini je devetnajst otrok. Pred


11

izvedbo dejavnosti si bomo zastavili vprašanja, ki nam bodo pomagala pri opazovanju.

Po izvedbi bomo odgovorili na vprašanja, evalvirali dejavnost in tako poskušali

odgovoriti na raziskovalna vprašanja.

Cilj prve dejavnosti bo razvijanje jezikovne zmožnosti, petje pesmi o številih in da

otroci ob knjigi doživljajo estetsko ugodje, veselje in zabavo. Pesem o številih bomo

vključili v uvodni in glavni del. V uvodnem delu bomo še prebrali pravljico in se nato

razdelili v tri kotičke. V prvem bo petje pesmi ob spremljavi ritmičnih inštrumentov, v

drugem bodo otroci igrali igro spomin z motivi iz pravljice, v tretjem kotičku bodo

uporabljali pripovedovalne karte.

V drugi dejavnosti bomo obravnavali naslednjo stopnjo otrokovega usvajanja

števil, to je prirejanje 1 – 1. Po poslušanju in pripovedovanju pravljice v uvodnem delu

se bomo v glavnem delu v dveh kotičkih posvetili dejavnostim prirejanja z vsebinskimi

motivi in elementi obravnavane pravljice.

V tretji dejavnosti bomo z otroki šteli manjša števila in se urili v upoštevanju pravil

pri družabni igri z elementi razvijanja jezikovne zmožnosti glede na pravljico.

Četrta dejavnost se bo po sestavi razlikovala od prejšnjih. V glavnem delu bomo

združili dosedanje korake otrokovega učenja števil in druge literarno-estetske cilje.

3.4 Izvedba

3.4.1 Prva dejavnost

Globalni cilji:

- Jezik kot objekt igre.

- Poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika.

- Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.

- Razvijanje matematičnih spretnosti.

Operativni cilji:

- Otrok ob poslušanju pravljice razvija zmožnost domišljijske rabe jezika,

spoznava moralno-etične dimenzije, s književno osebo se identificira in doživlja

književno dogajanje.

- Otrok ob knjigi doživlja ugodje, veselje, zabavo, povezuje estetsko in fizično

ugodje in pridobiva pozitiven odnos do literature.

- Otrok razvija jezikovno zmožnost.

- Otrok razvija ustvarjalno izražanje.

- Otrok se uči samostojno pripovedovati.

- Otrok poje pesem o številih in igra spremljavo z ritmičnimi inštrumenti.


12

- Otrok usvaja manjša števila.

- Otrok ureja dogodke po časovnem sosledju.

Didaktična sredstva: pravljica Volk in sedem kozličkov (brata Grimm), ritmični

inštrumenti, igra spomin, pripovedovalni kartoni.

Metode dela: pogovor, pripovedovanje, razlaga, igra.

Obliki dela: skupna in skupinska.

Metodični postopek:

Uvodna motivacija:

Posedemo se v krog in pričnemo peti pesem na melodijo pesmi En mali slonček

(en kozliček se je pozibaval na pajčevini tam pod drevesom, ko je ugotovil, da stvar je

zanimiva, je poklical še enega kozlička …). Z mimiko in gestiko povabimo otroke k

pripevanju. Pesem zaključimo, ko se na pajčevini pozibava sedem kozličkov. Otroke

vprašamo, če mogoče poznajo kakšno pravljico, v kateri je sedem kozličkov.

Predstavimo jim pravljico bratov Grimm Volk in sedem kozličkov, ki jo bomo prebrali.

Napoved besedila in branje:

Napovemo besedilo, naredimo premor pred branjem, sledi interpretativno branje.

Po branju naredimo čustveni premor in mu dodamo izjavo po branju: »Joj, kako je volk

pretental kozličke!«

Izražanje doživetij:

Izrečemo vprašanje: »Kaj se je pravzaprav zgodilo s sedmim kozličkom?«, na

katerega lahko otroci odgovorijo. Po branju otroci izrazijo svoja doživetja, nato sledi

analiza besedila, s katero obnovimo dogajanje v zgodbi.

Analiza:

Kdo vse nastopa v zgodbi? Koliko kozličkov je imela koza? Kam je šla koza in kaj

je rekla otrokom, preden je odšla? Kdo je nato potrkal na vrata? Kako so kozlički

najprej ugotovili, da na vrata ne trka njihova mama, ampak volk? Kako so kozlički

drugič ugotovili, da ne trka mama? Kaj je nato storil volk? Kaj se je zgodilo, ko je volk

potrkal tretjič? Koliko kozličkov je volk požrl? Kaj je storila mama, ko je prišla domov?

Kaj se je na koncu zgodilo z volkom?

Poglabljanje literarno-estetskega doživetja:

1. kotiček: Prvi kotiček osredotočimo na petje pesmi o številih. Da si bodo otroci

melodijo, besedila in števila hitreje zapomnili, dodamo še nekaj ritmičnih inštrumentov.


13

Pesem lahko preoblikujemo, ji dodamo druge elemente pravljice (namesto kozličkov

pojemo o volku, kozi …).

2. kotiček: Pripravimo pripovedovalne karte. Karte prikazujejo različne dele

pravljice. Otroke spodbujamo, da ob sličicah pripovedujejo zgodbo in uporabljajo

števila (en volk, sedem kozličkov, šest kozličkov). Kartice lahko premešamo in si

izmislimo novo zgodbo.

Slika 1: Pripovedovalne karte – postavljanje sličic v kronološko zaporedje in

pripovedovanje.

3. kotiček: Pripravimo igro spomin z elementi pravljice, npr. en kozliček, dva

kozlička, trije volki, štiri koze ipd.

Slika 2: Igra spomin.

Sklepna dejavnost:

Zopet se združimo in skupaj zapojemo in zaigramo pesem En kozliček in druge

pesmi po želji otrok.

3.4.2 Druga dejavnost

Globalni cilji:



14




Operativni cilji:






- Otrok razvija ustvarjalno izražanje.



- Otrok prireja 1 – 1.

- Otrok usvaja manjša števila.

- Otrok šteje do šest.

- Otrok upošteva pravila igre.

Didaktična sredstva: pravljica Zlatolaska in trije medvedi (Robert Southey –

Amanda Askew), igralni kartoni, delovni listi.

Metodi dela: pogovor in razlaga.



Uvodna motivacija:

V igralnico pritečemo oblečeni v Zlatolasko. Otrokom povemo, da smo zbežali iz

slikanice in da bežimo pred tremi medvedi. Da bodo razumeli, kaj se dogaja, imamo s

seboj pravljico Zlatolaska in trije medvedi.

Napoved besedila in branje:

Napovemo besedilo in naredimo premor. Sledi interpretativno branje. Po branju

naredimo čustveni premor in mu dodamo izjavo po branju: »Seveda ne, saj sem tukaj z

vami!«


Otroke vprašamo, kaj se je z Zlatolasko pravzaprav zgodilo. Na to vprašanje otroci

lahko odgovorijo ali pa ne. To vprašanje jim pomaga izraziti njihova doživetja.


15

Analiza:

Kdo nastopa v zgodbi? Kje stoji hiša medvedje družine? Zakaj medvedov ni

doma? Kaj je Zlatolaska zagledala na mizi v kuhinji? Čigavo kašo je pojedla? Čigav

stol je bil prevelik za Zlatolasko? V čigavi postelji je Zlatolaska zaspala? Koga najdejo

medvedi v svoji hiši, ko se vrnejo domov? Kaj je storila Zlatolaska, ko se je zbudila?


1. kotiček: Pripravimo igralni karton, ki je razdeljen na dva dela (Priloga 1: Delovni

list Zlatolaska 1).

Slika 3: Reševanje delovnega lista – prirejanje.

2. kotiček: Na drugem delovnem listu (Priloga 2: Delovni list Zlatolaska 2) so na eni

strani narisani junaki ali elementi iz zgodbe, druga stran je prazna. Otrok na prazno

stran nariše ustrezno število pik.

Sklepna dejavnost:

Pogovorimo se o tem, kam bi se lahko Zlatolaska skrila pred medvedi. Otroci svoje

domislice narišejo, risbe pa postavimo na razstavo.

3.4.3 Tretja dejavnost

Globalni cilji:






16

Operativni cilji:

- Otrok ob poslušanju pripovedovanja pravljice razvija zmožnost domišljijske rabe

jezika, spoznava moralno-etične dimenzije, s književno osebo se identificira in

doživlja književno dogajanje.




- Otrok šteje do šest.

- Otrok upošteva pravila igre.

Didaktična sredstva: pravljica Sneguljčica in sedem palčkov (brata Grimm),

namizna družabna igra, listi, barvice.

Metode dela: pripovedovanje, pogovor, razlaga, risanje.



Uvodna motivacija:

Otrokom povemo, da poznamo čudovito deklico, ki ima dolge, temne lase, ustnice

rdeče kot kri in polt belo kot sneg. Vprašamo jih, če jo mogoče poznajo in jim povemo,

da je deklici ime Sneguljčica. Otrokom povemo, da poznamo pravljico o tej deklici.

Napoved besedila in pripovedovanje:

Napovemo besedilo in naredimo premor. Sledi pripovedovanje. Po pripovedovanju

naredimo premor in mu dodamo izjavo: »In živela sta srečno do konca svojih dni.«


Izrečemo vprašanje, ki otroke spodbudi k izražanju doživetij: »Kaj vse se je

Sneguljčici zgodilo?«

Analiza:

Zakaj je kraljica deklici dala ime Sneguljčica? Kaj je kraljeva nova žena vedno

spraševala zrcalce? Kaj se je zgodilo, ko je zrcalce odgovorilo, da je Sneguljčica lepša

od kraljice? Kaj je storil lovec? Kam se je zatekla Sneguljčica? Koliko je bilo

stanovalcev v gozdni hišici? Kaj so storili palčki, ko so prišli domov? Kaj je storila

kraljica, ko je izvedela, da je Sneguljčica živa? Kaj so naredili palčki, ko so zagledali

Sneguljčico ležati na tleh? Kaj se je zgodilo, ko je mimo prijezdil princ?


17


1. kotiček: Pripravimo namizno družabno igro Sneguljčica in sedem palčkov.

Priporočljivo število igralcev je štiri ali pet. Vsak igralec si izbere eno figuro, s katero se

bo pomikal po igralni plošči, in sicer za toliko mest, kolikor pik mu bo pokazala igralna

kocka ob metu. Igro začne izšteti otrok. Vrže igralno kocko, prešteje pike na njej in se

premakne naprej za prav toliko mest. Če pride na obarvano mesto, mu odrasel prebere

nalogo oz. vprašanje, ki se navezuje na dogajanje iz pravljice. Igra se konča, ko prva

figura pride na cilj.

Slika 4: Družabna igra Sneguljčica in sedem palčkov.

Slika 5: Štetje pik na kocki.

2. kotiček: V drugem kotičku rišemo domišljijskega palčka. Vsak otrok dobi list

papirja in barvice. Vsak otrok enkrat meče kocko. Pred tem se dogovorimo, kateri del

telesa bomo risali (npr. rišemo glavo, otrok vrže kocko – tri pike, torej ima palček tri

glave).


18

Slika 6: Risanje domišljijskega palčka.

3.4.4 Četrta dejavnost

Globalni cilji:





Operativni cilji:








- Otrok prireja 1 – 1.

- Otrok poje pesem o številih.

- Otrok usvaja števila in štetje do deset.

Didaktična sredstva: Zlatolaskino pismo, listi z nalogami, vrvica in perle, kozarček,

USB-ključ, radio z USB-vhodom.

Metode dela: razlaga, pripovedovanje, razgovor, igra.

Oblika dela: skupna.


Uvodna motivacija:


19

Zlatolaska otrokom pripravi pismo, v katerem jih prosi za pomoč pri iskanju njene

košare:

Dragi otroci,

tistega dne, ko sem se sprehajala in naletela na hišico treh medvedov, sem nekje

v gozdu izgubila svoj kozarček presenečenja. Ta kozarček je našla čarovnica (tista, ki

nastopa v pravljici o Sneguljčici in sedmih palčkih) in zdaj mi ga noče vrniti. Čarovnica

pravi, da mi kozarček vrne, ko izpolnim šest zelo težkih nalog. Ker je v njih polno štetja,

jaz pa nisem nič kaj dobra v štetju, bi rada za pomoč prosila vas. Slišala sem, da vi že

zelo dobro štejete do deset, zato bi bili ravno pravšnji pomočniki pri iskanju moje

košare. [Ali bi pomagali Zlatolaski?] Če ste pripravljeni, najprej enkrat preštejte do

deset (da malo povadite). Pismu prilagam že prvo nalogo, Valentino pa prosite, da vam

naloge prebere. Če boste vse naloge uspešno rešili, vas na koncu čaka presenečenje.

Srečno reševanje!

Vaša Zlatolaska

Pred iskanjem košare na hitro obnovimo tri pravljice, ki smo jih obravnavali (Volk in

sedem kozličkov, Zlatolaska in trije medvedi, Sneguljčica in sedem palčkov).

Osrednji del:

Po igralnici in garderobi postavimo listke z nalogami. Vzgojiteljica nalogo prebere,

pazi na pravilno izvedbo in prebere, kje se skriva naslednji listek.

1. naloga:

Koliko kozličkov nastopa v pravljici Volk in sedem kozličkov? Koliko koz? Koliko

volkov? Zapojte pesem En kozliček se je pozibaval do števila sedem.

2. naloga:

Mama koza in najmlajši kozliček sta pohitela k volku, da bi rešila ostale kozličke.

Na njuni poti pa je veliko skal. Naredi deset visokih poskokov in zraven štej.

3. naloga:

V škatli so vrvice. Na vrvico nanizaj toliko perlic, kolikor Zlatolask je narisanih na

listu, pripetem poleg.


20

Slika 7: Natikanje perlic na vrvico in štetje.

4. naloga:

Ko je Zlatolaska prišla do hiše, kjer stanujejo medvedi, je bila zelo lačna. Želela je

pojesti celo goro kaše. Najraje bi pojedla kar sedem skodelic. Znate prešteti do

sedem?

5. naloga:

Koliko palčkov je nastopalo v pravljici o Sneguljčici? Naredite toliko počepov, kot je

palčkov. Naredite toliko obratov, kolikorkrat je čarovnica prišla na obisk k Sneguljčici.

6. naloga:

To je zadnja naloga. Vsi skupaj preštejte do deset in nato nazaj od deset do ena.

Sklepna dejavnost:

Ko izpolnimo vse naloge, pridemo do kozarčka in skupaj pogledamo, kakšno

presenečenje nas čaka. Odkrijemo USB-ključek in poskušamo ugotoviti, kaj je na njem.

Vstavimo ga v radio in ugotovimo, da je naše presenečenje ples ob glasbi.


21

Slika 8: Odkrivanje presenečenja po rešeni zadnji nalogi.

3.5 Razprava in evalvacija

Pri prvi dejavnosti smo podrobneje opazovali otroke med poglabljanjem literarno-

-estetskega doživetja. Skladno z zastavljenimi cilji nas je zanimalo, ali otroci med

dejavnostmi uporabljajo elemente iz pravljice, ali se pogovarjajo o pravljici, poskušajo

šteti, ali jih mogoče pravljica moti in ali si mogoče sami prepevajo pesem En kozliček.

Vsak kotiček smo opazovali nekaj časa in si medtem zapisovali ugotovitve. Ob

zaključku in evalvaciji dejavnosti smo ugotovili, da so otroci pri nekaterih dejavnostih

uporabljali elemente iz pravljice. Predvsem pri igri spomin smo opazili, da otroci sličice

na karticah povezujejo s pravljico (»Poglej, to je mamica, to so pa kozlički.«). Pravljica

je bila otrokom očitno blizu, saj so se o njej kasneje precej pogovarjali; neka deklica je

celotno obnovila. Kot omenjeno, smo opazovali, ali otroci poskušajo šteti. Pri petju

pesmi so otroci zelo sodelovali, poskušali so ujeti melodijo in šteti. Zraven so kazali

prste in se smejali vedno, ko so povedali število. Med tednom smo lahko celo zasledili,

da otroci sami poskušajo peti pesem o kozličkih.

Pri drugi dejavnosti smo hitro opazili, da smo si zadali preveč. Načrtovano smo

prilagodili tako, da smo namesto dveh kotičkov oblikovali samo enega na temo

pravljice. V kotičku z delovnim listom so bili naenkrat največ trije otroci, ker je šlo skoraj

za individualno delo. Otroci so obkroževali število pik, ki je ustrezalo številu narisanih

elementov. Ta dejavnost je bila za nekatere precej zahtevna, za druge ne. Opazili smo,

da večina otrok do števila štiri ni imela večjih težav. To dejavnost bi lahko še dodatno

prilagodili. Na delovnem listu so bile naenkrat štiri naloge, kar je nekatere zmedlo. List

bi lahko razrezali in bi bila vsaka naloga na svojem listu. Zadnja dejavnost je bila z

vidika poglabljanja literarno-estetskega doživetja pravi uspeh. Ob vprašanju, kam bi se

Zlatolaska lahko skrila pred medvedi, so otroci najprej le tiho gledali. Pričeli smo s

spodbudami in kmalu so otroci imeli ogromno idej, ki so jih nato prenesli na papir.


22

Tretjo pravljico so otroci v primerjavi s prejšnjima poslušali z največjim interesom.

Razlog za to je lahko to, da smo, za razliko od prejšnjih dveh pravljic, pripovedovali ob

ilustracijah in ne le brali. Po premoru po branju smo opazili zanimiv primer izražanja

doživetij, ko je neka deklica celo dejala: »Uau, ta pravljica je pa lepa.« Pripravljena

družabna igra je bila za nekatere nekaj čisto novega, zato smo navodila razlagali

počasi in razločno z demonstracijo. Lahko rečemo, da so bila pravila igre dokaj hitro

usvojena, kar je bilo prijetno presenečenje. Tako smo se lahko čez nekaj časa

odmaknili in igro zgolj opazovali. Otroci so sami »brali« naloge in jih tudi izvajali, npr.

»Koliko je palčkov? Sedem jih je. No, zdaj moram narediti sedem poskokov. Ena, dva,

tri, štiri, pet, šest, sedem (skače).«

Zadnji del je predstavljala t. i. pravljična zmešnjava oz. nekakšen lov na skriti

zaklad. Otroke smo uspešno vodili preko nalog in skrbeli za to, da je vsak dobil

priložnost za sodelovanje.

Ko pregledamo dejavnosti celostno, ugotovimo, da so bile izvedene korektno in

uspešno. Razen popravkov pri drugi dejavnosti se niso pojavile težave ali prepreke, ki

bi pomembno vplivale na zastavljene cilje in izpeljavo. Pri vsaki dejavnosti posebej smo

sledili zastavljenim korakom in tako poskrbeli, da smo se približali ciljem. Pred vsako

izvedbo smo si zastavili nekaj vprašanj, ki so nam pomagala pri opazovanju, evalvaciji

in iskanju odgovorov na naša raziskovalna vprašanja. Z raziskovanjem in preko

dejavnosti smo želeli ugotoviti, ali lahko v praksi uspešno združimo obravnavo

literarnega dela z usvajanjem matematičnih vsebin, kako otroci sprejemajo povezavo

teh področij in kako je povezava matematičnih vsebin in literature sploh mogoča v tej

meri, da ohranimo elemente metodičnih postopkov posredovanja vsebin obeh področij.

Z opazovanjem otrok in evalvacijo izvedenih dejavnosti smo ugotovili, da je v

praksi literarno in matematično področje mogoče povezati. To nam uspe z doslednim

načrtovanjem in sprotnim opazovanjem otrok. Prva dejavnost je bila kot test, s katerim

smo preizkusili, kako otroci sprejemajo povezavo področij. Ker so bili odzivi pozitivni in

so besedno povezovali pravljico z matematičnimi vsebinami, smo dobili zeleno luč za

naprej in potrdilo, da smo na pravi poti. Pozorni moramo biti na uravnoteženost vsebin.

Naš namen je enakovredna povezava vsebin, zato moramo paziti, da ne zaidemo na

eno in zanemarimo drugo področje, kar nam uspe z obvladovanjem metodičnih

postopkov podajanja vsebin obeh področij.

Eden izmed vidikov, ki nas je zanimal, je bil odziv otrok. Otroke smo opazovali

med samo dejavnostjo, pomembni pa so bili tudi kasnejši odzivi. Že po prvi dejavnosti

smo lahko opazili, da je prepevanje pesmi o številih otroke navdušilo. Pesem so si


23

prepevali tudi sami, brez kakršnih koli spodbud odraslih. Že pri pripovedovanju oz.

branju pravljic smo opazili, da otroci skoraj nepremično sedijo in poslušajo. Premor po

branju je navadno prinesel odzive otrok, ki so bili v večini primerov smeh in klepet. Da

so otroci naše zamisli sprejeli pozitivno, dokazujejo tudi njihove želje po sodelovanju.

Veliko otrok je povedalo, da pri kateri dejavnosti še niso bili prisotni, pa bi bili radi.

Eden od takih izrazitih primerov je namizna družabna igra Sneguljčica in sedem

palčkov. Otroci so se to igro igrali tudi sami v času proste igre po njihovi izbiri.

Kot smo že omenili, je za samo izvedbo povezave področij pomembna doslednost.

Elemente metodičnih postopkov posredovanja vsebin obeh področij smo ohranili tako,

da smo dejavnosti skrbno načrtovali in vanje uravnoteženo vključevali elemente obeh

področij. Pri sami izvedbi smo pazili na načrt in cilje.

Ko vse dejavnosti pogledamo kot celoto, ugotovimo, da smo dosegli zastavljene

cilje. Z opazovanjem in sprotnim evalviranjem smo dokazali, da je praktična povezava

literarnega področja z matematičnim mogoča in da jo otroci pozitivno sprejmejo. Tudi

Hodnik Čadež (2002) pravi, da majhni otroci štejejo na svoj način in ob tem doživljajo

ugodje. Ob koncu tedna smo lahko opazili, da so otroci pri štetju do sedem imeli že

precej manj težav. Seveda pa se moramo zavedati individualnih razlik med otroki.


24

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Z raziskovanjem in načrtovanjem dejavnosti smo ugotovili, da je povezovanje

različnih področij vendarle kompleksna naloga, ki je ne smemo jemati za samoumevno.

Ugotovili smo, da se povezave res dogajajo že v vsakodnevnih dejavnostih in rutini.

Oblikovanje in izvedbo dejavnosti, ki so uravnotežene in vsebujejo metodične postopke

podajanja obeh vsebin, moramo skrbno, zavestno in preudarno načrtovati. To nam

zagotavlja dejavnosti medpodročnega povezovanja, kjer sta področji enakovredni in pri

izvedbi ne pozabimo na cilje katerega od njih. Ugotovili smo, da take dejavnosti otrok

ne zmedejo, ampak so dobrodošle, saj jih otroci sprejmejo z zadovoljstvom in

zanimanjem.

Z našim delom smo načrtovali, oblikovali in izvedli primer dobre prakse, ki se je

odražal tudi na vzgojiteljicah, ki so bile prisotne pri izvedbah. Opazile so pozitivne

posledice povezave matematike in jezika pri otrocih. S tem smo jih spodbudili k

načrtovanju in izvedbi podobnih dejavnosti s prav teh dveh ali pa drugih področij.

Dejavnosti so praktična potrditev teoretičnih spoznanj o medpodročnem povezovanju in

uresničevanje načela horizontalne povezanosti (Kurikulum za vrtce, 2009).

Zavedamo se, da je ta naloga le droben del širšega raziskovanja, a nam lahko

vseeno odpira nova vprašanja in možnosti za raziskovanje in izpopolnjevanje vzgojno-

-izobraževalnega dela. Lahko se vprašamo, kako bi uspešno povezali še druga

področja in hkrati obdržali metodične postopke in značilnosti posameznih področij. Ali

je mogoče povezati matematiko in jezik še na kakšen drug uspešen način? Je mogoče

povezati matematiko, jezik z družbo, naravo, gibanjem, umetnostjo? Koliko področij

lahko naenkrat povežemo in ne izgubimo rdeče niti, ciljev ali metodičnih postopkov

podajanja vsebin določenih področij? Vse to so vprašanja, ki se nam odpirajo ob

zaključku diplomske naloge.


25

5 LITERATURA IN VIRI

Clements H., D. in Sarama, J. (2010). Learning Trajectories in Early Mathematics –

Sequences of Acquisition and Teaching. Pridobljeno 8. 4. 2018,

https://www.immagic.com/eLibrary/ARCHIVES/GENERAL/UB_NYUS/B100721C.p

df.

Cotič, M. in Felda, D. (2010). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 16. 3. 2018,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_sklad

i/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.

Cotič, M. in Zuljan, D. (2009). Povezava med tehničnimi in matematičnimi dejavnostmi

v vrtcu. V Medved Udovič, V., Cotič, M. in Cencič, M. (ur.), Pouk v družbi znanja

(str. 276–283). Koper: Pedagoška fakulteta.

Goljevšek, A. (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.

Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika: priročnik za vzgojitelja. Ljubljana:

DZS.

Japelj Pavšič, B. (2010). Matematika. V Marjanovič Umek, L. (ur.), Otrok v vrtcu.

Priročnik h kurikulumu za vrtce (str. 178–193). Maribor: Obzorja.

Kocjančič, G. (2014). Matematika v vrtcu (števila, štetje, orientacija), Didakta, 50–53.

Kordigel Aberšek, M (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo.

Kranjc, S. in Saksida, I. (2010). Jezik. V Marjanovič Umek, L. (ur.), Otrok v vrtcu.

Priročnik h kurikulumu za vrtce (str. 78–106). Maribor: Obzorja.

Kurikulum za vrtce (2009). Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za šolstvo.

Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko.

Maribor: Obzorja.

Umek, M. (2009). S pravljico do temeljnih geografskih konceptov pri zgodnjem učenju

družboslovja. V Medved Udovič, V., Cotič, M. in Cencič, M. (ur.), Pouk v družbi

znanja (str. 129–137). Koper: Pedagoška fakulteta.


26

6 PRILOGE

Priloga 1: Delovni list Zlatolaska 1.


27


28

Priloga 2: Delovni list Zlatolaska 2.


29


30

Documents

Podobnik Valentina Diplomska nalogaPodobnik, Valentina (2018): Usvajanje in učenje števil preko pravljic. Diplomska naloga. Koper: UP PEF. 3 družabne igre, denar itd.). Vključimo